Govor vasi Jelšane (SLA T156) na skrajnem jugu notranjskega narečja
Tjaša Jakop
Cobiss: 1.01
V prispevku je predstavljen krajevni govor Jelšan. Spada v notranjsko narečje primorske narečne skupine, ki je po izvoru dolenj sko narečj e, prekrito z mlajšimi primorskimi pojavi. Podrobneje je predstavljeno glasoslovje govora, njegove obli-koslovne posebnosti, pa tudi nekaj besedja, značilnega za to obmejno področje.
Ključne besede: slovenska narečja, primorska narečna skupina, notranjsko narečje, glasoslovje, oblikoslovje, leksika
iT
Ph
<
N
2 >
O J
The Local Dialect of Jelsane (SLA T156) in the Southernmost Area of the Inner Carniolan Dialect
This article presents the local dialect of the village of Jelsane. It is part of the Inner Carniolan dialect in the Littoral dialect group, which is originally a Lower Carniolan dialect overlaid with more recent Littoral features. The dialect's	n phonetics and special morphological features are presented in greater detail and some examples of the lexicon typical of this border area are also given.
Keywords: Slovenian dialects, Littoral dialect group, Inner Carniolan dialect, dialect phonetics, morphology and lexicon
0 Krajevni govor Jelšan
Jelšane so notranjska vas v občini Ilirska Bistrica, ob regionalni cesti Ilirska Bistri-ca-Rupa, na meji s Hrvaško. Krajevno ime Jelšane, ki je množinsko ime za prebivalce kraja * Jelša ali * Jelše, je izpeljano iz nekdanjega krajevnega imena * Jelša ali * Jelše, to pa iz občnega imena jelša 'drevo Alnus glutinosa incana'; prvotno pomeni torej 'prebivalce kraja Jelša ali Jelše' (Snoj 2009: 176). Narečno poimenovanje za kraj je °ju'ša:ne, prebivalci so °ju'ši:3uci, pridevnik pa ju'ši:3usku.
Krajevni govor Jelšan spada v notranjsko narečje, ki ga uvrščamo v primorsko narečno skupino. Notranjsko narečje je po izvoru dolenjsko narečje, ki je prekrito z mlajšimi primorskimi pojavi, tako da spada danes po slušnem vtisu in novejših razvojih k primorski narečni skupini (Logar 1993: 124-125). Govori se v srednji in zgornji Vipavski dolini (od Ajdovščine, Postojne do Ilirske Bistrice, Divače pa vse do Opčin in Trsta).
Govor Jelšan je najjužnejši notranjski govor in meji na čakavsko čiško narečje. Narečno gradivo za Jelšane je bilo zbrano za Slovenski lingvistični atlas (SLA)
J v letih 2011-2013.1 V mreži 413 točk oz. krajevnih govorov za SLA imajo Jelšane E številko 156 (T156).2
V prispevku so predstavljene vse ravnine govora: podrobneje bodo podane 1 glasoslovne in oblikoslovne značilnosti govora, na koncu pa je navedenih še nekaj leksikalnih posebnosti.
0
S
L 1 Glasoslovje O
Govor pozna samo jakostno naglaševanje; tonemska nasprotja so odpravljena. Tudi kolikostna nasprotja so zaradi podaljšanja kratkih naglašenih samoglasnikov v zadnjem ali edinem zlogu odpravljena in nadomeščena s kakovostnimi: naglašeni samoglasniki so lahko samo dolgi; kratki so le nenaglašeni.
N
> 1.1 Dolgi naglašeni samoglasniki
p Samoglasniški sistem dolgih naglašenih samoglasnikov je enoglasniško-dvogla-
1	sniški, sestavlja ga 5 dvoglasnikov in 6 enoglasnikov: i:, i:d, e:i, e:, ie:/ia:, s:, a:, S uo:/ua:, o:, u:s, u: + s:r.
K
i 1.1.1 Izvor dolgih naglašenih samoglasnikov
1 i: ^ *i in *i- (k'ri:š, 'li:ce, meZinsc /me'zi:nček, 'si:n, st'ri:c, s'tri:na; 'xi:ša, ku'ri:tu, ug'ni:šce,ps/gkšce 'mera za žito', stra'ni:šce, 'ši.iu, ži:la, ž'li:ca; Si:va) ^ včasih i po mlajšem naglasnem umiku naglasa ('i:ma, je 'ži:viu) ^ v prevzetih besedah (bu'ti:ga 'trgovina', fa'mi:lija, kuši:n 'blazina', osta'rija 'gostilna')
u: • *u in *u- (k'lu:č, 'ku:ga, me'xu:r, p'lu:ca, 'u:sta, 'u:stnica, u'nu:k; g'lu:x, 'su:x, ta d'ru:gi; ju:tru, k'lu:ka, k'ru:xa (Red); 'ču:dan)
•	*-ù v zadnjem/edinem besednem zlogu (k'ru:x)
•	*o (g'nu:j 'gnoj', ku'ku:ša 'kokoš', 'ku:st 'kost', 'lu:pa 'lopa', 'mu:st, nebu:, 'nu:c, 'nu:s, 'nu:žic 'nož', se'nu:, šu:la 'šola', s'tu: 'sto', 'vu:s; 'mu:j, le'pu:, 'nu:tsr, s'ku:zi, p'ru:ti, 'tu:; je b'lu:)
•	al • *!in *l- (pu:š 'polž', 'su:za, (v)u:k; 'du:go -a, pu:na)
^ včasih u po mlajšem naglasnem umiku naglasa (lahko tudi po naglasni analogiji) (su:šit, je 'u:ču, so 'ku:pili)
^ v prevzetih besedah ('mu:tec 'fant' in 'mu:la 'dekle', 'puma 'pest', 'šu:štar 'čevljar')
1	Zbiranje gradiva je potekalo z metodo snemanja prosto govorjenih besedilih in z metodo terenske ankete (po vprašalnici za SLA). Glavna informatorja sta bila domačina Miran Udovič (roj. 1942 v Jelšanah) in Katja Bubnič (roj. 1986 v Postojni).
2	V letih 1952-1958 je Tine Logar zapisal in popisal sosednje govore krajev Podgrad (T153), Trnovo pri Ilirski Bistrici (T155) in Podgraje (T157), leta 1959 pa Jakob Rigler govora krajev Hrušica (T152) in Sabonje (T154) (Benedik 1999: 121).
ai ■ *ä in *a- (b'raida, gospo'dair, jaibuka (Imn, Idv), 'lais, v'rait, v'ra:ta; b'raita (Red), k'raiva, 'maima; s'taira, zd'raiva)
■	*-à v zadnjem/edinem besednem zlogu (b'rait)
■	*ä in *3- (dain, 'lain, 'maix, 'vais; bu'lain; 'maiša, 'taišča)
■	včasih a po umiku naglasa ('zaičnen 'začnem', za'maisen, Zaivas 'za vas') ^ v prevzetih besedah (caVaite 'copati', 'caica 'oče', fraijar 'njen fant' in fraijarica 'njegovo dekle', stra'maic ali star'maic 'blazina, na kateri se leži', Vaijkušnica 'prevleka za blazino', zer'main 'bratranec' in zer'maina 'sestrič-na', Z'laixta; je pa'sailo 'je šlo mimo, skozi, čez')
ii3 ■ *e in *è- (liiat 'led', piiac, sarCiia; u'siiasu 'uho', Ziianska)
■	*ç in *ç- (i'miia, piiat 'pet', 'riiap; g'riiam, t'riiasem, ViiaZem; 'diiatela, s'riiaca, nes'riiaca, smo se s'riiacali) ^ v prevzetih besedah far'miianta 'koruza')
ieiliäi • umično naglašeni in novoakutirani *è- (Čiäilu, 'riäibra (Imn); 'sieistra, 'tieita, 'Ziäina; je 'nieisla, 'tieibe)
■	*ç (piäita, ub de'viäitix; 'mieixku, 'tieiški; Zieit 'žeti')
•	*ç- v zadnjem/edinem besednem zlogu ('ziäit)
•	včasih iz *a ('dieileč) ^ v prevzetih besedah (lu'tieirna)
eii ■ *ë (b'reiiskva, č'reiivu, k'leiisce; d'veii, 'leiip, s'leiip; 'leiipu; 'neiima (3ed)) N
■	*ë- (Ceiista, 'deiikla, ku'leiinu, p'leiive, st'reiixa, 'teiime, t'reiibux; Ze'leii- W zna; na s'reiidi; 'deiilale)
ei • včasih *-i v zadnjem/edinem besednem zlogu (neic 'nič', 'reit 'rit')
■	včasih ç po poznem umiku naglasa s končnega kratkega zloga (jeizik)
•	e, ki je prišel pod naglas po mlajšem naglasnem umiku (seince)
•	e v premičnem naglasnem tipu sam. m. sp. (pie'teixi 'petelini')
•	*ë, *ë- v položaju pred prvotnim ali drugotnim j (beijšte (vel.), 'seijčen (led), 'veijat - se je 'veijalu)
^ v prevzetih besedah (feibra 'vročina', 'keitina 'veriga', kant'reiga 'stol')
ui3 ■ *q in *q- (k'ruiax 'krog', 'muiaš, puiat, 'ruiaka (nov.), t'ruiabac (slabšalno 'usta'), 'zuiap; 'guiaba, 'tuiača, 'nuiatri)
■	*d- (kuiaža, 'nuiaga (nov.), 'nuiasi)
■	včasih *3- Cpuiapar)
^ v prevzetih besedah (kan'tuian 'vogal')
uoiluai ■ umično naglašeni in novoakutirani *d- (Čluaivik, 'guaira, 'kuaiza, 'nuoi-ga, 'nuaixat 'noht', 'uairax, 'uaisa, 'uoida/'uaida)
■	o po mlajšem umiku naglasa (uaiku 'oko', 'uaitrak 'otrok'; kuoisit, 'luoivit, 'uoipren 'odprem')
CVJ
co
O
CVJ •
Oí
X
Vi Ph
<e
N
z >
o
J
Vi
O
K O
S
r O V
z N
A P
S
K
•	*o (s'nuop, uo:na, 'duo:li, puodi (nov.) ali 'puo:tle (star.))
•	*q (ruo:ka)
•	v prevzetih besedah (butuo:n 'gumb')
o: • o iz knjižnega jezika ali v prevzetih besedah (fa'čo:u 'ruta', ka'po:t 'plašč', 'no:no, 'noma, 'o:špice, 'očim; b'jomdast, 'co:rau (slabšalno 'slep'), ner'vo:zan, 'ro:šast),
•	včasih a v položaju pred -u (zd'ro:u)
a: • *-d v zadnjem/edinem besednem zlogu ('daiš, pa:s)
•	a po mlajšem umiku naglasa s končnega zloga ('ka:de 'kdaj', 'te:xku 'lahko'; pa:rdit 'prdeti', s'ma:rdit 'smrdeti')
•	včasih naglašeni a ali a v nezadnjem zlogu Cka:mene, 'ka:mar 'kamor', 'ka:sno 'pozno, pozneje', s'ta:za, 'na:šli)
•	včasih kratki naglašeni a v zadnjem/edinem besednem zlogu ('ba:t 'kladivo')
•	različni reducirani samoglasniki, ki so prišli pod naglas po umiku naglasa s končnega kratkega zloga (p9:ršu 'prišel', od d'ra:gdi 'tujec (od drugod)')
^ a:r • *f in *r- ('ba:rke, 'ga:rlu, o'ba:rvi, pa:rsi, pa:rst, s'ma:rt; Č3:rni (Imn), 'gambast; je u'ma:ru, se je 'v3:rniu)
PO
o
CO 2
1.2	Kratki nenaglašeni samoglasniki
Samoglasniški sistem kratkih nenaglašenih samoglasnikov sestavlja 6 samoglasnikov: i, 3, e, a, o in u. Nenaglašeni o prehaja v u v položaju pred naglasom (ku'ku:ša 'kokoš', ku'le:inu, kupi:tu, putu:ki (led), gnuja: (Red); bu'lam; u'ku.ii), najpogosteje pa v izglasju ('čia.iu, č're:ivu, 'ga:rlu, 'ma:slu, 'ria:bru, u'ši:asu, ži:tu; 'be:ilu, 'ga:rdu, ja:ku 'zelo', 'ma.iu, 'ka:snu 'pozno', pre'da:rtu; se je je:ilu, m'la:tilu, su'ši:lu, pre'na:šalu, 'vs.rglu, je sfa'le:ilu). V govoru ni opaziti moderne vokalne redukcije ali pa je zelo šibka (npr. 'bačvica 'majhen sod', b'ri:tvica, 'u:stnica; bi'li:, 'kupili, jepo'za:bila, zas'lu:žili itd.).
1.3	Soglasniki
Palatalni r je pred samoglasnikom razpadel na r + j ('mu:rje, °oš'ta:rjovi, u'ta:rjenu). Govor pozna mehke soglasnike n, I in c: 'cuma, lo'bama, 'ka:mena (Red), 'ni:va, s'ka:dna (Red), s'vima, u'nu:kina, se 'žame; 'dintela, 'ka:šal, p'lu:ca, parjaUli (Imn), š'ku:la 'luknja, jama', tadar 'krožnik', ža:kle (Tmn); g'lu.x; se psrpe'la:; x'ci:, 'ma:rlic, 'nu:c 'noč', 'pi:3c, s'ri:3ca, 'su:xici 'jabolčni krhlji'. Prehoda g > j govor ne pozna (npr. ' gua:ra, ' du:go), le v izglasju -g > -x (k'ru:ax 'krog', 'ru:ax 'rog'; 'du:x 'dolg'); tudi -m > -n (nedman, pelja:n se, se'dim, Vi:din, ne z'na:n 'ne vem'; 'vuodanpa k'ra:van, ži'va:lin (Dmn); na 'su:xin, na Va:rnin, tam); soglasniška skupina st > št (na štruo:ki 'na koruznem storžu', ostrima); soglasniška skupina sk > šk (sk'rima); soglasniška skupina ščje ohranjena (ug'ni:šce, stra'ni:šce, topo'ri:šce, k'ledsce). Prvotni soglasniški skupini tl, dl sta se v opisnem deležniku asimilirali v
1	(npr. je 'paila, p'rieila, (s)p'lieila '(s)pletla', se je jeiilu); Pred vzglasnim o- se v ^ govoru pojavi protetični v- (npr. 'voiuca 'ovca', 'voigna 'ogenj' (Red)). Prvotni j je w ohranjen pred vzglasnim i- (jeigla 'igla', jeg'li ica 'iglica'). Govor pozna priliko-vanje soglasnikov po zvenečnosti (npr. potkuiva, 'šiiazdeset), ne pozna preglasa za ^ palatalnimi soglasniki (npr. °oš'tairjovi).
1.4 Naglas
Naglas ni vezan na določeno mesto v besedi. Naglašeni samoglasniki so samo dol- ^ gi, nenaglašeni samoglasniki samo kratki. Govor ne pozna tonemskega naglaše-vanja; naglas je jakosten, kolikostna nasprotja so odpravljena. Govor ima en dolg naglas ('V:) in nenaglašeno kračino (V). Poleg splošnoslovenskih naglasnih premikov (ziimá < zíima, zlaito ^ zlato:) je govor izvedel tudi umik s končnega kratko naglašenega odprtega in zaprtega zloga na prednaglasno kračino (*že'na ^ zéina, *ko'sa ^ kóisa, *mag'la ^ msgla).
Med mlajše narečne premike spadajo samoglasniki, ki so prišli pod naglas po umiku naglasa s končnega zloga ('uaitrak, puoikrou 'pokrovka'; p'leiten, 'veisok 'visok', za'maisen; 'uoipren 'odprem', 'zaičnen, 'i:ma, jaiskat 'iskat(i)', 'kuoisit, 'luoivit, pairnest, (ras)'kuoipat, 'saigret, 'suišit, 'zaispat, 'maincat 'maincau, je 'dairžau, je jeimu 'imel', paistiu, 'raiunau, san se 'uiču, smo 'kuipili, je po'zaibila, so pairšli; 'saimo 'samo'); tudi predlog potegne naglas na predhodni zlog (pairnas, O 'zaivas itd.). Premični naglasni tip je ohranjen (npr. 'muist mos'tai).
N
2	Oblikoslovje 2.1 Samostalniki
Samostalniki srednjega spola ohranjajo prvotni spol v ednini ('čiailu, č'reiivu, 'gairlu, juitru, ku'leiinu, 'meiistu, ne'bui, 'uaiku, 'riaibru, sto'pailu, u'siiasu; 'liice, 'muirje 'morje','puile 'polje', 'seince, 'teiime), prav tako v množini ('liica, 'uaikna, 'riaibra, stopaila, ušiiasa), v dvojini pa so maskulinizirani (npr. d'vai 'uaikna). Dvojino uporabljajo samo za samostalnike in pridevnike moškega spola; za samostalnike in pridevnike ženskega spola kot tudi za vse glagolske oblike namesto dvojine uporabljajo množino: d'vai ' duaibra 'siina, d'vai ot'ruoika toda d'veii ' duaibre 'tiaite; d'veii ko'ziice; 'miidva zi'viimo, 'viidva zi'viiste; smo seporočiili 'sva se poročila'. Samostalniki ženskega spola na -ev so iz u-jevske sklanjatve prešli v a-jevsko (oz. iz 2. ženske sklanjatve v 1.), kar kaže na težnjo po posploševanju a-jevskih končnic, npr. b'reiiskva, b'riitva, 'ciiarkva, potkuiva 'podkev'.
Posebnosti pri sklonih: Ded m. in s. sp. na -i (b'raiti, 'uaikni); Med m. in s. sp. na -i (par b'raiti, na 'niaibi,po 'nuisi, na 'suinci, u 'vairtci 'v vrtcu'); Oed ojevske sklanjatve (-om, -em) > -an (saz b'raitan, saz st'riican, saz 'gairlan, saz v'raitan 'z vratom', pot ku'leiinan); Rmn -ov > -u ('neiima pairstu); Dmn o-jevske sklanjatve (-om, -em) > -an (b'raitan, 'siinan); Omn o-jevske sklanjatve (-i) > -mi (saz ot'ruicmi, saz 'siinmi, saz ušiiasmi). V množini sam. m. sp. se je namesto nenagla-šene končnice -je posplošila končnica -i (npr. b'raiti, s'vaiti), naglašena končnica pa je ohranjena (npr. lud'jai, lasjai, zubjai); ne poznajo podaljševanja osnove z -ov-,
1—1 značilne za osrednja narečja (govori gorenjske, rovtarske in dolenjske narečne sku-M pine), npr. 'simi, par 'si:nix. N
1 Sklanjatev sam. m. sp.
ed. I 'si:n, R 'sima, D 'simi, T 'si:na, M par 'simi, O saz 'siman O mn. I 'simi, R 'si:nu, D 'siman, T 'sime, M par 'si:nix, O saz 'si:nmi s dv. I 'sima, T 'sima L
0	Sklanjatev sam. ž. sp.
ed. I k'ra:va, R k'ra:ve, D k'ra:vi, T k'ra:vo, M par k'ra:vi, O saz k'ra:vo
dv. = mn. I k'ra:ve, R k'ra:u, D k'ra:van, T k'ra:ve, M par k'ra:vax, O saz k'ra:vami
Sklanjatev sam. s. sp.
N ed. I uš'ie:su, R uš'ie:sa, D uš'ie:si, T uš'ie:su, M par uš'ie:si, O saz uš'ie:san A dv. = mn. I uš'ie:sa, R uš'ie:s, D uš'ie:san, T uš'ie:sa, M uš'ie:six, O saz uš'ie:smi P
1	ed. I 'uo:knu, R 'uo:kna, D 'uo:kni, T 'uo:knu, M par 'uo:kni, O saz 'uo:knan S mn. I 'uo:kna, R 'u:kan, D 'uo:knan, T 'uo:kna, M par 'uo:knix, O saz 'uo:kni
dv. I 'uo:kna, T 'uo:kna
1	2.2 Pridevnik
cs •
2
1	V pridevniški sklanjatvi imamo v rodilniku ednine moškega spola pri priponi -ega • refleks -iga (npr. do'le:inskiga, ka'ti:ariga, 'ši:asti'ši:azdesetiga).
2
2.2 Glagol
V sedanjiški spregatvi se je (kot pri večini govorov primorske narečne skupine) atematska glagolska spregatev posplošila tudi pri tematskih glagolih; namesto -ta, -te imamo -sta, -ste: 'de:ilaste, g'li:adaste, g'ri:sste, 'da:ste, 'vi:diste, ži'vi:ste. Pri glagolih, pri katerih se nedoločnik v knjižnem jeziku končuje na -sti, so nekatere nedoločniške oblike nastale analogično po sedanjiški obliki (npr. 'na:jdit). Uporabljajo tudi predpreteklik, npr. so b'li: za'če:li. Glagoli na -uje imajo končaj -eva (se pribli'že:va se 'približuje se', so raziske:vali, so se zadar'že:vali, se zmiš'le:va 'si zmišljuje'). Posebnost je t. i. zaimek za glagole oz. vezni glagol dati,3 ki pa se ne pojavlja za glagoli gibanja.
A: kaj 'pi:šeš? 'Ali pišeš?' B: 'ja:, 'da:n. 'Da, pišem.'
A: g'ri:aš u °do'leme? 'Ali greš v Dolenje?' B: 'ja:, g'ri:an. 'Da, grem.'
3 Vezni glagol je v knjižni slovenščini samo biti v vseh funkcijah, tj. kot pomožni glagol in kot glagol obstajanja.
3 Besedje
Med prevzetimi besedami prevladujejo romanizmi, ki pa jih je v primerjavi z ostalimi primorskimi narečji precej manj: bu'ti:ga 'trgovina', bu'tuo:n 'gumb', ca'va:te ^ 'copati', fa'čo:u 'ruta', fe:bra 'vročina', fbr'mkanta 'koruza', kant're:ga 'stol', kuši:n ^ 'blazina', mi'ze:rija 'katastrofa', 'mu:tec 'fant' in 'mu:la 'dekle', ošta'ri:ja 'gostil- 1—1 na', 'puma 'pest', š'tu:rlo 'nepremišljen, zaletav človek', zer'ma:n 'bratranec' in zer'ma:na 'sestrična'; š'ku:re 'polkne', šku'ra:va 'tema, ko se približuje nevihta', š'ku:ru 'temno'; je pa'sa.io 'je šlo mimo, skozi, čez', vse je na rika'mamo 'okrašeno, nakvačkano'. Vidni so tudi vplivi sosednjih čakavskih govorov, npr. 'ba:čvica 'majhen sod', 'ča:ča/'ta:ta 'oče', Či:zme 'čevlji', 'roba 'perilo', šuma 'gozd'; 'čo:rau 'slabš. slep', 'puma 'polna', 'ja: 'jaz', 'ča: 'tja, stran', 'ja:ku 'zelo', več 'že', i 'in'; 'xo:mo se 'pu:zat 'pojdimo se sankat', 'ka: 'ja: z'na:n 'kaj jaz vem', ne z'na:jo 'ne vedo'; nekaj je tudi germanizmov (d'ra:t 'žica', fa:rba; 'nu:cat, 'ri:xtat). Najdejo se tudi zanimiva hišna imena, npr. °oš'ta:rjovi (^ ošta'ri:ja 'gostilna' ^ it. osteria), 'do:po la'vo:re ('po delu' ^ it. dopo lavoro). Pri napovedovanju časa uporabljajo drugačen način od osrednjeslovenskega: namesto ob pol desetih rečejo npr. ub de'via:tix in po:u (^ it. alle nove e mezzo).
Z >
O J
iT
o
4 Besedili4	m
4.1 Cesta Dolenje-Jelšane5
u 'saimix Dju'šainax je b'la: pa - mos'ta: do'leiinskiga 'ne:i ba'lu:. 'ta:n par a|pii3ki se H je š'lu:, je še - so 'viidni sle'doivi 'ce:iste, ki je š'la: po'ča:si 'duo:li proti Q'ja:rku, 'ta:n na prib'li:žnu 'i:stami 'me:isti, 'ksmsr je 'mu:st, in se je po'te:m uz'di:ganlu proti Qbernar'de:t 'guo:ri, 'pu:at, na'ra:unost 'guo:ri, s'ta:ra 'pu:at u 'va:s, ki g'ri:a 'guo:ri. zg'li:ada, da je 'bi:u 'ta: 'mu:st nar'je:n 'ts:krat, 'ti:soč 'u:asamstu 'ši:3sti'ši:3zdesetiga. pra'ša:ne, 'no: - ne 'bo:m 'ri:aku si'gu:rnu. ku so 'tu: rekons'tru:kcijo 'na:rdili ve'li:ku 'ce:iste, je b'la: ve'li:ka rekons'tru:kcija 'tu:, so o'vi:gke 'se:kli in so š'ka:rpe 'ši:arli i 'ka:j 'ja:s z'na:n. in ta'ku:le. in u 'va:si je š'la: 'pu:at 'guo:re x 'ci:arkvi, 'ne:i š'la: s'ku:zi 'va:s na'ra:unost. u par'vo:tni s'ta:nji. 'puo:tíe, ne z'na:n ka'ti:ariga 'le:ita, so pa nar'di:li u 'sa:mi 'va:si na'ra:unost proti pokopa'li:šcu. od 'se:vera proti 'ju:gu, 'no:. se'da:na pa je vec t'ri:ata var'ja:nta. 'ta:, ki g'ri:a z'de:j 'duo:la. 'tu: je t'ri:ata var'ja:nta, ki g'ri:a. in 'va:s se je z'mi:aram 'duo:li po'mi:kala, u'sa:ka 'ti:sta, ki je 'pa:ršla 'no:va, je š'la: 'duo:li. 'ta:ku.
4	Po posnetkih Sabine Pugelj za knjigo Vile bile: dolina Reke od Ilirske Bistrice do Zabič in Hrušice (Pugelj 2012) zapisala Tjaša Jakop; informator Miran Udovič (roj. 1942).
5	Tjaša Jakop po Pugelj 2012: 302-303.
t-1	4.2 Rupa6
M	'tu: pa je p'raiviu 'ain, ki so 'a:ni - D'ruisou je 'biiu, da ka'kui je nas'taila D'ruipa.
N	Ds'viista Dkata'riina. 'guoiri 'naij bi 'biiu 'ksit 'ain samos'tain s 'ciisrkvijo, 'tu: neka'kui
1—1	u'tsirjenu p'ruiti D'tuirksm. je b'lui 'guoiri 'ksit 'ain samos'tain in s 'ciisrkvijo in 'tu:
ne'kuilku u'tsirjenu in so D'tuirki 'tui, ki so z'miisram xo'diili 'lieis ne'paidat, so
O	ple'niili, in so 'aini b'lii, ki so u'sei razru'šiili ob'ziidje, so 'psiršli 'nuistsr, so 'psiršli
s	'nuistsr u tsrd'naivo, 'tui 'kair je bs'lui, in so u'sei po'biili, 'ssimu se je 'reiišiu 'ain
L	x'laipsc i 'deiikla. a x'laipci je b'lui i'miis Dru'piin. in 'puoitie so 'oini 'vsišli, so se
0	'duoili nese'liili u "'ruipi, 'taiko da je nas'taila "'ruipa.
V N
1	5	Zaključek
N	Jelšanski govor je - tako kot drugi notranjski govori - nekoč spadal v dolenjsko
A	narečno skupino (tudi tu se je razvil diftong e:i, npr. č're:ivu, ku'le:inu, ne've:ista,
p	s'le:ip, t're:ibux), a je zaradi okupacije Italije ter posledično močnega stika in vpliva
i	primorskega narečja prevzel primorske narečne značilnosti in tako danes spada v
S	primorsko narečno skupino, čeprav ima notranjsko narečje v primerjavi z drugimi v
^	primorski narečni skupini najmanj primorskih značilnosti.
i
cs
•	Viri in literatura h-^
•	Benedik 1999 = Francka Benedik, Vodnik po zbirki narečnega gradiva za Slovenski
lingvistični atlas (SLA), Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 1999.
Jakop 2000 = Tjaša Jakop, Zapis govora kraja Jelšane po vprašalnici za SLA, rokopis iz leta 2000, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, Ljubljana.
Logar 1959 = Tine Logar, Dialektološke študije IX: govori na Pivki 1: glasoslov-je in oblikoslovje, Razprave razreda za filološke in literarne vede SAZU 5 (1959), 7-18. (Ponatis v: Tine Logar, Dialektološke in jezikovnozgodovinske razprave, ur. Karmen Kenda-Jež, Ljubljana: ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša, 180-187.)
Logar 1981 = Tine Logar, Izhodiščni splošnoslovenski fonološki sistem, Fonolo-ški opisi srpskohrvatskih/hrvatskosrpskih, slovenačkih i makedonskih govora obuhvacenih opšteslovenskim lingvističkim atlasom, Akademija nauka i umjetnosti Bosne i Hercegovine, Sarajevo 1981 (Posebna izdanja LV, Odje-ljenje društvenih nauka 9), 29-33.
Logar 1993 = Tine Logar, Slovenska narečja, Ljubljana: Mladinska knjiga, 21993.
Logar 1996 = Tine Logar, Dialektološke in jezikovnozgodovinske razprave, ur. Karmen Kenda-Jež, Ljubljana: ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša, 1996.
146 6 Tjaša Jakop po Pugelj 2012: 275.
Logar - Rigler 1993 = Tine Logar - Jakob Rigler, Karta slovenskih narečij, Ljublja- ^ na: Mladinska knjiga, 1993 (zemljevid).
Mihevc idr. 1999 = Andrej Mihevc idr., Notranjska A—Ž: priročnik za popotnika in poslovnega človeka, Murska Sobota: Pomurska založba, 1999.
Pleteršnik 2006 = Maks Pleteršnik, Slovensko-nemški slovar (1894-1895): trans- ^ literirana izdaja, ur. Metka Furlan, Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 1—1 2006 (Slovarji).
Pugelj 2012 = Sabina Pugelj, Vile bile: dolina Reke od Ilirske Bistrice do Zabič in Hrušice, Celje: Celjska Mohorjeva družba, 2012 (Glasovi 41).
Rigler 1963 = Jakob Rigler, Južnonotranjski govori: akcent in glasoslovje govorov med Snežnikom in Slavnikom, Ljubljana: SAZU, 1963 (Dela razreda za filo-loške in literarne vede 13).
SLA 1.1 = Jožica Škofic idr., Slovenski lingvistični atlas 1: človek (telo, bolezni, družina) 1: atlas, Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2011 (Jezikovni atlasi).
SLA 1.2 = Jožica Škofic idr., Slovenski lingvistični atlas 1: človek (telo, bolezni, družina) 2: komentarji, Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2011 (Jezikovni atlasi).
Snoj 2009 = Marko Snoj, Etimološki slovar slovenskih zemljepisnih imen, Ljubljana: Založba Modrijan, 2009.
Tončič Štrancar 2012 = Marija Tončič Štrancar, Jelšanski in bistriški govor, v: Pu- O gelj 2012: 554-568.	^
N
The Local Dialect of Jelšane (SLA T156) in the Southernmost Area of the Inner Carniolan Dialect
Summary
The local dialect of Jelsane is part of the Inner Carniolan dialect, which is classified in the Littoral dialect group. This article presents all of the levels of this dialect: phonetics, morphology, and lexicon. This dialect has only dynamic stress, and quantitative oppositions are also absent: the stressed vowels may only be long. The system of long stressed vowels includes i:, i:s, e:i, e:, ie:/ia:, a:, a:, uo:/ua:, o:, u:a, and u: + a:r. The dialect has retained the soft consonants c, I, and n (e.g., x'ci: 'daughter', 'nu:c 'night', p'lu:ca 'lungs', g'lu.x 'deaf', 'ka:sal 'cough', 'ni:va 'arable land', and u'nu:kina 'granddaughter'). Neuter nouns retain their original gender (e.g., 'cia:lu 'forehead', u'si:asu 'ear'; 'li:ce 'cheek'), including in the plural (e.g., 'li:ca 'cheeks', 'ua:kna 'windows', and u'svasa 'ears'); however, they become masculine in the dual (e.g., d'va: 'uo:kna 'two windows'). Dual forms are only used for masculine nouns and adjectives; feminine nouns and adjectives, and all verb forms use the plural instead of the dual (e.g., d've:i 'dua:brex'ci:are 'two good daughters'; smo seporo'ci:li 'the two of us got married'). In terms of lexicon, loanwords, especially Romance vocabulary (e.g., pu:na 'fist', zer'ma:n 'cousin', ca'va:te 'slippers', ku'si:n 'pillow', and bu'ti:ga 'shop'), stand out the most.