— 403 — Smešnica. Nek kmet zboli in pošlje po padarja, da naj mu paša. Ker pa je tudi padar nekaj bolehin bil, pošlje svojega pomočnika. Nevajeni človek se dolgo vkvarja, preden žilo prav vseka, da kerv priteče. Ko je vse opravljeno, mu da kmet 14 grošičev, ktere svojemu mojstra donese. Drugi dan posije kmet spet po padarja, da naj mu pride pušat. Mojster gre tabart sam in mu spusti hitro kervi po potrebi. Ko pa na plačo pride, potegne naš kmetic en grošič iz mošnice in ga da padarju. Padar žalostno pogleda naj prej grošič, po tem pa kmeta, tako, da ga ta vpraša: „No, kaj me tako gledate, jeli sim vam še kej dolžan? Vem, da mi niste nič dolžni, reče klaverno padar, al žal mi je, da ste včeraj mojemu pomočniku 14 grošičev plačali, danes pa meni mojstru le en sam grošič". — Na to mu kmet togotno reče: „Kakor delo, taka plača! Vaš pomočnik je 14krat žilo sekal; ako bi si bili tudi vi toliko truda prizadjali, tudi vam bi bil po zaslugi plačal; — ali vi ste na vrat na nos o enem potu kerv spustili; za to ste samo grošič zaslužili, ki sim vam ga pošteno plačal, — in tako z Bogom!'4 (Po „Neven-uu.)