Katollčk cerkven list« Danica i shaja vsak petek na celi poli, in veljA po poŠti *» celo leto 4 gld. 60 kr., za pd leta 2 gld. 40 kr., ra iVi» ri U t j. 1 gld. .<0 kr. V tiikarnici uprejemana na leto 4 gold., za pol leta 2 gold., ta četert leta t gold.; ako zadene na ta dan praznik , Uide Danica dan poprej. Tečaj XXV. V Ljubljani 15. vel. serpana 1872. Llat 34. Poboinosti sa «r. Očeta. V e 1 e s o v o (Konec). Sedanji poglavar sv. Cerkve sv. oče Pij IX pa imajo Se drugo posebno mogočno, v nebesih silno veljavno varhinjo, namreč Marijo, Mater Božjo. Mariji že kakor otrok od pobožne matere darovani, so vse svoje življenje nenavaden častivec nebeške Kraljice. V Loreti sc priporoča jo ko mladeneč Mari ji, ter jo prosijo zdravja v hudi bolezni — božje jih jo metalo — in uslišani so popolnoma ozdraveli in ni je sledi še zdaj v njih osemdesetem letu v zadevi nekdanje te nadloge. Pij IX so staro, vedno v Cerkvi ohranjeno zanesljivost, da je Marija D. brez madeža izvirnega greha spočeta, za versko resnico razglasili, in naznanjajo v uri in vun po raznih, mnogih potili svoje posebno veliko češenje do svete Božje porodnice Marije. Marija se jim pa tudi kaže mati mila in ljubeznjiva, zdravje bolnikov, tolažnica v nadlogah in stiskali, in bo kakor pomoč kristjanov in devica mogočna tudi naklonila prej ali poznej gotovo zmago vojskovalne in zdaj tako hudo stiskane in zaterane Cer-ter, otela tudi svetega Očeta njih sovražnikov. Lahko toraj rečemo: Peter, Ti si skala, Cerkev bo obstala, ker Marija v ar'j o Pija. Cerkev, ktere poglavar so sv. Oče Pij IX, uči, da je človek po božji podobi vstvarjen, sedanji novi ajdje pa pravijo, človek izhaja od opice, merkolee, afne, je njenega rodu; Cerkev uči, da ima človek neuraerjočo dušo; svet pa terdi, da ni tako, da človek take duše nima; Cerkev uči, da je človek za nebesa vstvarjen; hudobnež pa pravi: nebes, pekla, vie, sploh večnosti ni, in človek, ko umerje, pogine na večno. Cerkev uči, da je Bog stvarnik in začetnik vsega, kar je; svet pa blodi, da svet je večen, da Boga ni, tla je človek sam Bog. Se bi lahko naštevali polno drugih prismodij sleparskega sveta, ktere svet uči in razširja, pa zadosti kažejo že ravno napičene, kam in v kolike čudne zmote da zapelje napuh ubozega od Boga /apušenega človeka. Takem ljudem je češčenje božje, je Cerkev in vse keršansko življenje od več, nepotrebno in celo neumno, zatorej bi radi keršanstvo do zadje sledi zaterli in zadušili na svetu. In da bi to toliko ložej izpeljali, so se lotili nar poprej poglavarja, češ, družina, ki nima gospodarja, ki nima glave, gotovo razpade. Komaj pa so ga posestva oropali, že skušajo z mnogimi, zvitimi, pa skoz in skoz lažnjivimi in goljufnirai izgovori na vse strani Cerkvi nje pravice kerčiti, vero kaliti in mesti ter jo sčasoma t ko reč od več popolnoma zatreti. — Svet ravno po svo" jem modruje. — Pa svet si je zmeraj enak. Tudi ob času aposteljnov je Herod stegnil roko in je umoril Ja- kopa, Janezovega brata, iu viditi, daje to judom všeč, je dal tudi še Petra vjeti, ter ga je hotel po veliki noči vpričo ljudstva umoriti. Štiri čveternije vojakov so ga zadnjo noč varovale, po kteri na jutro ga je hotel Herod pred ljudstvo postaviti, ali pa Cerkev je zanj neprenehoma molila, in Peter bil je po angelju iz ječe izpeljan in rešen. Malikovavci so se repenčili in papeže, škote, duhovne in kristjane morili, češ: Cerkev in keršanstvo zadušiti, pa malikovavstvo tadanjo je zibnilo s sveta, Cerkev, keršanstvo pa je ostalo, Krivoverci »o jeli napadati katol. vero in Cerkev, pa mnogo njih ni več; drugi pa hirajo, ali pa na brezštevilno ločin razcepljeni životarijo, Cerkev pa cvete ter se širi po vesoljnem svetu. Tudi dandanašnji napadi novih ajdov bodo odjenjali in bodo odjenjati mogli, kajti svet nima obljube ko Cerkev. Cerkev je pod varstvom božjem in vrata pekleu-y'tr je zmagale ne bojo. Nejeverni svet ravno po svojem modruje in samega selie nezmerno zapeljujeje in goljufa, Bog pa čuje nad svojo cerkev jo. In te verstice Peter! Ti si skala — ('erkev bo ostala; Ker Marija - Varje Pija — Svet modruje — Bog pa čuje — so stale v velikih čerkah, rdečih iu plavili, ua belem polju v podobi polomeseca okrog zlate papeževe tijare nad srednjim vhodom v cerkev Veles »vsko o času procesije v farno romarsko c« rkv Matere Božje, ;*>. avg. na dan Marije snežnice. Devet fara: Terstonik ii. Pred dvor, Naklo in lVedoslje, Kranj in Šentjur, Cerklje in Sentur.-ka (Jora z domačo Velesovsko vre«!, osem tisuč — 80< >0 - romarjev jo omenjeni dan v nejenljivih raj-dah popotvalo v Velesovo, na cesti proti Trati so ae. proccsije >čakovale in potem združeno, domača lara naprej, so med molitvami in petjem se pomikale počasi proti zali in prostorni cerkvi. Visoko častiti gospod Janez Kcš, dekan Kranjski, so vodili procesijo, >premljani od 17 duhovnov. V cerkvi jc bilo nar poprej izpostavljeno presv. Rešuje Telo, potem >te bih opravljene dve molitvi, „de Santissimo in pro Papa"; potem pa jc bila pri čez in čez polni cerkvi pridiga, po pridigi pa velika peta maša, med peto mašo pa več drugih maš pri stranskih altarjih. Pridigoval jc častiti gospod župnik Kerčon, maševali so vis. častiti gospod dekan , orgljal je v tej umetnosti izverstni in sploh čislani gospod Vavkcn, pele so pa njegove pevke tako, da bi bile vsakemu mestu čast delale. Po dokončani službi Božji so se ljudje hitro razgubili, pa tudi duhovri podali so se po zavžitem za-juterku vsak na svoj dom. Molitve je bilo veliko stor jene, in združena molitev veliko premore. Svet sicer modruje, Bog pa čuje. Ne obupajmo! Pobo£no*t za sv. Očeta. V Planini, 15. avg. 1872. „Paatirja bom udaril, in ovce se bojo razkropile," je rekel Gospod. Pastir vsili pastirjev pa gotovo ne misli na današnje prazno- vanje na Planinski gori pri Mariji, pribežališu grešnikov, pomoči kristjanov. In velja: Pastirja, vidnega poglavarja združile so se, in po mnogib farih, ko lastnih pašnikih razkropljene, so se sklicale in o nešteti množici na Planinsko goro romale , da tamkaj pred tronom Marijnem „Marijncga papeža" priporočujejo Mariji. Človeku, ki od daleč gleda neprctergane verste Marijnih častivcev in njih serčno petje posluša, sc serce terga, ko mu ni dano, se množici pridružiti. Ako je ljubi Jezus že med nami i naše urošnie uslišuje, da sta le dva ali so trije m nam nase prošnje v njegovem imenu zbrani — bo mar klicanje preslišal, ki proti Njemu kipi iz več tisuč sere, kipi v slavo in povikševanje Njegovega imena? Spodbodeni po prelepih izgledih drugih lani po Slovenskem in da svojim serč-niin željam vstrežemo, naj bi njih ovčice pri Mariji na Planinski gori molile za blagor sv. cerkve, ter za varstvo Ma-ijno nad sv. Očetom, so se čč. gg. fajmoštri iz Logateca, Hotedersice, Hrcnovic, Unca in Studencga s Planinskim posvetovali o določbi dneva. O tem, če bi procesija bila ali ne, ali kamo , ni bilo treba pomislika nobenega, ker so bili vedno od faranov le prašani, kdaj bomo pa mi šli na Planinsko goro? Tedaj le o dnevi siuo se pomenili, in pretočeno nedeljo, ko za gotovo, današnji dan, Marijin praznik, za procesijo odločili. Kdo bo doma moral ostati, le to je bilo žalostno popraševanje, zakaj vse, mlado in staro, je hotlo na Goro. Ob osmi uri zadone vbrani Planinski zvovovi in oznanjajo, da 3 ure oddal jeni Hotenei in Logačani, debelo uro odstranjeni LTnčani, so v fari. Celo uro jim zvoni, dokler poslednji ne zgine za goro od serčne milobc porosenemu očesu. IIrcnovčaui in njih podružnice, nekteri 5 ur hoda, so jo čez Studeno in s Studenci združeni čez Stermino na Goro primahali. I)a so bili pri vsih farah njih duhovni pastirji, ki so procesijo vodili, mi ni treba omenjat' Ker so se mogle tudi doma službe božje opraviti, da je vsaki kat. kristjan cerkveni zapovedi zadostil, so nam ostale tri ss. maše za Goro, ki so jih Ilrenovški, Logaški in Planinski gg. opravili. Bila je ena tiha sv. maša z dvema blagoslovoma, in druga v ravno tem času za brezštevilno množico, ki v cerkev ni mogla, v kapelici pri cerkvi, kamor smo „portatile" orinesli. Tudi ste bile kakor dve ss. maši, tako tudi 2 pridigi, ena v v cerkvi, druga zunaj cerkve. Spodbudljivcga vedenja pri procesiji in pri celi službi Božji nc bom popisoval, le to rečem, ljudstvu je šlo iz serca, da je bilo viditi, da spoznajo žalostne in viharne čase, pod kterimi sv. Cerkev in nje vidni poglavar zdihuje; zavedalo se je, kako resnično so sv. Oče. govorili, ko so rekli: „Ker smo na to prišli, da ne moremo v tem tudi malo ne pomagati, ne moremo druzega, kakor objokovati nesrečo svoje čede, in svetu očitno oznaniti milovanja vredni stan, v kterega nas je pripravila hudobija časov". In ker sv. Oče sami pravijo, da pri mogočnih sveta se pomoči ni nadjati, smo pomoči iskali tam, k jer s»- je Jezus Kristus, naš Gospod, sam bojeval in zmagal. Ko .1» >e njegovi sovražniki posvetovali da bi ga vjeli, kako bi ga Judež izdal, da bi ga križali: je Jezus na Ojski gori klečal, je čul, je molil: ,,Oče, če je mogoče, naj gre ta kelih terpljenja od mene; toda ne moja, ampak tvoja volja naj se zgodi!" On je sicer od vsih zapušen umeri, toda dobro se je vojskoval, in zmagal je, ker je tretji dan od mertvih vstal v osramotenie svojih sovražnikov in pekla. Tudi sv. Oče so na viaez za zdaj —- ne ravno umorjeni, dasiravno bi jih njih zakleti sovražniki rajši dans ko jutri mertve vidili, ali jetnik so v lastni hiši; zatoraj ljudstvo moli za nje, kakor so verni nekdaj molili k Bogu, ko je bil vjet. Vsim je iz serca puhtela gotovo goreča molitev in prošnja k Materi milosti, k sv. Jožefu, varhu sv. Cerkve, in Jagnjetu nebeškemu, in mislim, da uganem, ako ter-dim, da vsim veliki Šmaren 1872 (ako po večera število vzamem, bilo je 8 do 9 tavžent*) pri Mariji pomočnici na Planinski gori zbranim je iz cerca puhtela molitev: O Križani Jezus, ozri se na svojegazlužabnika papeža Pija IX, svojega namestnika na zemlji; raztegni svojo desno roko in blagoslovi Njega, sv. kat. Cerkev, in nas, svoje otroke; stegni pa tudi svojo roko in za-žugaj brezbožnim naklepom njihovih sovražnikov! O Gospod, ohrani svojega služabnika papeža Pija in poterdi ga, stori ga srečnega na zemlji in ne pusti ga v rokah njegovih sovražnikov! Kakor mirno je ljudstvo na Goro prišlo, po ravno tem potu se je v naj lepšem redu razšlo in dasi ravno samo potrebno, je vender 23 gld. na altar položilo v dar sv. Očetu. Torej ponavljam: Pastir je udarjen in ovčice se zbirajo in se bodo zbirale, dokler Pastirja ne oproste. A. Potočnik. Govor preč• g. kanonika tOrha pri oprmvitu za sv. Očeta na Dobrovi, 15. avg. ali veliki Šmaren 1*72. Ko bi bili iz sveta, bi svet svoje ljubil; ker pa niste iz sveta, ampak sem vas jest od sveta odbral, toraj vas svet sovraži. (Jan. 15, 19.) Tako je govoril Jezus aposteljnoin, in to veljsl tudi od našega sv. Očeta, papeža Pija IX. Nevarnosti in stiske naše ljube matere sv. katol. cerkve in njenega vidnega poglavarja, sv. Očeta papeža Pija IX še vedno veči in veči prihajajo; in Jezus, naš Božji Zveličar, kteri je nekdaj na viharnem morju na prošnjo aposteljnov zapovedal viharju in morju — in vihar je potihnil in morje je mirno postalo, ta naš Zveličar, akoravno ga kličemo in prosimo, da bi sv. cerkvi in njenemu vidnemu poglavarju prišel na pomoč in ga rešil sovražnikov, se še vedno dela, kakor da bi spal. Pa zakaj? Ko so bili sv. Petra v Jeruzalemu vergli v ječo, so tudi verni molili; vender svojo vsegamogočno pomoč je Bog odkladal tako dolgo, da jo nevarnost za sv. Petra že narastla do verha. Sv. Peter je bil v ječi, in že prihodnji dan je imel umorjen biti; in vender ni bilo še nobenega znamnja kake rešitve. Pa zakaj? Bog je odkladal in odlašal pomoč, da so verni toliko bolj molili. In tako tudi zdaj odklada še svojo pomoč, ker nas hoče tako rekoč prisiliti, da bi za sv. cerkev in njenega vidnega poglavarja še bolj pogostoraa in go-rečniše molili, da bi naša vdanost in pokoršina do sv. cerkve in sv. Očeta še vedno veči in veči prihajala. To je bila želja Božje previdnosti in to si hočemo v v serce utisniti in svoje dolžnosti do sv. Očeta še bolj zvesto dopolnovati. Ravno v ta namen so letos škofje našega cesarstva, od vernih za to naprošeni, po svojih škofijah zapovedali, da naj se napravijo procesije ali tako imenovane Božje pota do kake cerkve naše ljube matere Božje, ktera je varhinja sv. cerkve, kterih naj se verni vdeležijo in tako *t Ker priili ao tudi iz drugih Ura; bili a j pri meni domačini, ki celo v Terstu bivajo iu ao prišli, ko ao slišali, da gromo ■ procesijo k Mariji ua Goro. So prejemanji ss. zakramentov, po podeljenih dobrih elin in po opravljeni molitvi sv. Očetu na pomoč pridejo. Naš milostljivi knez in škof so vso to reč katoliški družbi izročili in ta je svoje misli o ti reči no Danici naznanila. Že so se take procesije v mnogih Krajih obhajale. Vdeležilo se jih je nenavadno veliko pobožnih. In danes smo tudi mi priromali sem na Dobrovo k Materi Božji, da bi tukaj mi Ljubljančani, in Vi Dobrov-ske, šent-Katarinske in Brezovške fare za sv. Očeta molili. Da boste pa to dolžnost bolj spoznali in jo tudi z večini veseljem opravljali, pojasnil Vara bora: I. Kaj dela svet? In zakaj? II. In kaj smo mi dolžni? Rekel Vam bom: A. Svet papeža sovraži! B. In zakaj? Ker sv. Oče a) ljubijo pravico, b) se poganjajo za resnico in c) sovražijo krivico. — In na vprašanje: Kaj smo mi dolžni ? odgovoril Vara bora: Dolžni smo: 1. Sv. Očeta spoštovati, 2. jih ljubiti, 3. jim pokoršino skazovati, 4. jim pomagati in *>. za nje moliti. To bo zapopadek moje pridige. Ti pa, o Mati Božja! ki si zdaj tam v nebesih pri svojem Sinu, sprosi nam milost, da bodo naše serca omehčane in vnete za tistega, kteri tebe posebno časti in za svojo mater imenuje, t. j. za papeža Pija IX. Predenj pa začnem, prosim, pripravite se. Kaj dela svet? t. j. I. kaj delajo nasprotniki Božjega kraljestva na zemlji, nasprotniki sv. cerkve, nasprotniki njenega vidnega poglavarja? A. Svet papeža Pija IX sovraži! „Mene svet sovraži!" (Jan. 7, 7.); tako je Jezus sam od 3ebe rekel; in je koj pristavil vzrok , zakaj da ga svet sovraži? On pravi: ,,Ker jest pričujem od njega, da so njegovo dela hude." Ravno to je naznanil o priliki od puntarskih podložnikov, od kterih pravi, da njegovi rnestjani so ga sovražili (Luk. 1!', 14.) ter so poslali sporočanje za njim, rekoč: ,,Nočemo, da bita kraljeval čez nas." In to sovraštvo je bilo vzrok, da so se duhovni, pisniarji in starašini pri Kajfežu zbrali, ter so posvetovali, kako bi Jezusa z zvijačo vjeli in umorili. (Mat. 2'». 3. 4.) Jezus, naš Zveličar, sovražen od sveta, je pa naravnost tudi rekel apostol jnom: ,.Učenec ni čez učenika, no hlapec čez svojega gospodarja" (Mat. 1 < 24), ter jim je hotel reči: Vi se no morete boljšega na-(1 juti, kakor jo mene zadevalo. „Ako so mene preganjali, bodo tudi vas preganjali. (Jan. I;>. 2'».) Pa jun je tudi povedal, zakaj da jih bo svet sovražil? ,,Ko bi bili iz sveta, bi svet svoje ljubil; ker pa niste iz sveta, ampak sem vas jest od sveta od bral , toraj vas svet sovraži. (Jan. !•"», l*.t.) In od tod je prišlo, da so sv. Petra na križ pribili, sv. Pavla ob glavo djali in druge apostol j ne drugač umorili. Okušati je pa mogel bv. Peter vse to, da je bil vreden storjen biti posnomavee in namestnik Jezusa Kristusa. Ker je pa to, kar je Jezus apostoljnotn, posebno pa sv. Petru govoril, vsem njegovim naslednikom veljalo; zato nain pričuje zgodovina, da se tudi tem ni boljše godilo. Za sv. Petrom je bilo še 2") papežev mučenih, ter so svojo kri za Jezusa prelili in jih mi zdaj za sv. mučenee častimo in na pomoč kličemo. Drugi papeži niso bili sicer umorjeni, vender pa večidel močno preganjani in sovraženi. In kar se je nekdaj godilo, to se tudi zdaj godi. Sv. Oče papež Pij IX so sarai v nekem govoru rekli: „Tudi nas zadeva ravno taka osoda. Ne bom govoril o lesenem križu, ali terpeti moramo to, kar vsak ve, in iti moramo, kamor natora nasprotuje. Danes, ko sera star, ne morem iti, kamor bi hotel, ker hudobneži so mi ubranili prosto vladanje cerkve." V vsih časih so bili nekteri, učeni in neučeni, bogati in revni, kteri so sv. cerkev in njenega vidnega poglavarja sovražili. Ali tako zagrizenih, tako zvitih in nudobnih sovražnikov morebiti še noben papež niso imeli, kakor ravno Pij IX. Tudi inoram reči, da število papeževih sovražnikov je veliko, da so razstreseni po vsem svetu ; vender pa, akoravno raztreseni, so edini v svojem hudobnem naklepu, podreti prestol sv. Petra in tako pokončati sv. cerkev. In kolikor manj v ti reči opravijo, toliko bolj sv. Očeta sovražijo. In sovražijo celo še njih podobo. Ko je neka gospa sv. Očeta podobo dobila v roke, je začela v njo pljuvati, kakor nekdaj rabeljni v Jezusov obraz, vergla jo je na tla in jo z nogami teptala! In kar jo vidila odraščena hči mater storiti, to je potem tudi ona storila... Savražijo njih podobo pa tudi s tem, dajo včasi ošemijo in naprav-Ijajo naj gerše, kar le morejo. Sovražijo pa tudi njih služabnike, ter jiii brez vzroka napadajo, in nameri se, da celo more. Sovražijo tudi vse njim vdane, ter jih pitajo z nar geršimi primki. Tako delajo sovražniki, ter ne vejo, kako bi zaraogli zadosti pokazati svoje so vraštvo. In ko so sv. Očetu vse vzeli in jih jetnika storili ; skoraj bi jim zdaj še radi življenje vzeli, ako bi bilo mogoče. Vender o teiu ne bom nadalje govoril; le na to Vas hočem opomniti, B. zakaj da svet, zakaj da nasprotniki sv. cerkve papeža sovražijo? Kaj so jim vender hudega storili? S čem li so se pregrešili? Odgovor na to najdem v besedah, ktere so sv. Oče sarai po zgledu velikega papeža Oregorija Vil izgovo rili, namreč: Ljubil sem pravico, sovražil krivico! Svet toraj sv. Očeta sovraži zato : a) ker so ljubili in ljubijo pravico. Kar sv. evangelist Lukcž (1, ti.) govori od ('aharija in Elizabete, namreč: „Bila sta oba pravična pred Bogom, ker sta živela po vsih zapovedih in postavah oiilevnosti brez hi-navšine, njih dobrotljivosti iu jiobužuosti — posebno ta kteri je bil toliko srečen sv. Očeta videti, jih slišati in in z njimi govoriti. In v toni so strinjajo ne samo katoličani, ampak tudi ti, ki niso naše vere. Pa ravno to, da papež ljubijo pravico, ravno to je vzrok, da svet papeža sovraži, kakor se je nekdaj Jezusu godilo. Jezus sam je vprašal svojo sovražnike : Kdo iz med vas me zamore greha obdolžiti? iu nihče mu ni mogel tudi nar manjši laži očitati. Pa ravno njegova svetost je farizeje in starašine razdražila, da so ga sovražili in ua križ pribili. In tako se tudi sv. Očetu godi. Zato, ker ljubijo pravico, zato jih svet sovraži. In kaj mislite, da jih to mar ne žali? da jim to njih blagega serea ne prebada? Kaj bi ti rekel, ako bi se vedno skerbno greha in vsake napčnosti varoval, če bi »e trudil po Božjih zapovedih živeti; in svet bi tebe zato sovražil in te s primki obkladal : ali bi to tebe ne bolelo, ali bi tvoje serce ne * kervavelo? In kaj misliš, da je pri sv. Očetu kaj drugač? Tudi njih serce je z britkostjo napolnjeno in ako bi mili Bog sv. Očeta ne podperal, moglo bi njih tako ljubeznjivo in milo-čutno serce pččiti od same žalosti! Slišali ste, da svet papeža sovraži zato, ker ljubijo pravico. S pravico pa je sklenjena tudi resnica. Ako ljubijo pravico, smemo tudi reči, da sv. Oče ljubijo tudi resnico in sc zanjo poganjajo. In ravno to je drugi vzrok , zakaj da svet papeža sovraži. Svet papeža sovraži, ker sc b) poganjajo za resnico. Jezus, kteri je sam od sebe rekel: „Jest sera pot, resnica in življenje" (Jan. 14, l>.), kteri je resnico učil, On jc zapovedal aposteljnora, da naj resnico učč in to šc posebno sv. Petru in vsem njegovim naslednikom, ker njim je izročil svojo cerkev, da bi jo ohranili v resnici tako, da bi jc tudi peklenske vrata ne mogle premagati. Po Jezusovem povelji so se tudi naš sv. Oče vedno za resnico potegovali. Spoznavši okolišinc sedanjega sveta so že koj v pervera razpisu do škofov 1. rekli: Strah in britka žalost nas obhaja, kadar premišljujemo strašne zmote sedanjega časa, sovražnike resnice in luči, ki se poprijernajo vsih sredstev in zvijač, da bi zatcrli vso resnico in pobožnost, poteptali vse Božj«' in človeške pravice." Njih posebna skerb jc bila za čistost resnice, ker so zavergli nasprotne raenitve različnih pisateljev skozi 1-S let o posameznih prilikah in posebno 1. 1804 v svojem razpisu, kteri v posebnem zapisniku (Sylla-bus-u) ob kratkem ponavlja že zaveržene zmote, kakoršne se nahajajo po množili bukvah, spisih, časnikih, in ktere nasprotvajo sv. veri in keršanskemu življenju, cerkvenim pravicam in družbenemu življenju. Vse te zmote so sv. Oče zavergli in s tim niso nič druzega storili, razun kar so v vsih časih večkrat storili tudi drugi papeži. S tem so sv. Oče spolniii le svojo dolžnost, da so kot nar viši učenik katoliške vere naznanili svojim podložnim, kaj sc vjema in kaj nc z Božjim razodenjem, da v sedanjih časih, ko sc dostikrat luč tema, in tema luč imenuje, vsak zvesti verni ve, kaj in kje je resnica. Tako so se sv. Oče potegovali za resnico, pa ravno to je bilo z drugim vred vzrok, da je svet začel našega papeža sovražiti in pred ljudmi černiti. Ker so stopili zviti lažnjivi kači na glavo, zato se je začela viti, je-žiti in grizti papeža. Mislili so lučnjaki, da bodo s svojimi zmotami kakor s prahom katoličanom oči uaauli, jih kakor s kerpami ometali, da bi več ne vidili, kje je resnica, ali papež so to njih zvito početje pred svetom odkrili, pa tudi s tem tudi svoje sovražnike raz-dražili. — In zdaj te vprašam: Ako bi kdo, če tudi na videz še tako učen, vpričo tebe kaj terdil za golo resnico, in ti bi vidil, cla je laž — zinota, in ti bi mu to naravnost tudi povedal, nc samo zavoljo njega, zavoljo njegove duše, ampak tudi zavoljo drugih pričujočih, da bi tudi te vsake zmote obvaroval; in on bi tebe začel zato sovražiti in tebe obrekovati: kaj misliš, ali bi tako ravnanje tebe ne bolelo, bi tvojega serca ne žalilo? In če bi se tebi milo zdelo, ali se papežu ne zdi inilo, ko vidijo, da jih svet sovraži zato, Ker se poganjajo za resnico? Pa za vse to se sovražniki ne zmenijo, resnica jih v oči kolje, in zato je toliko hrupa zoper sv. Očeta, kterega pa Se bolj sovražijo, od kar je vesoljni cerkveni zbor lansko leto izrekel za versko resnico , da so papež nezmotljivi, kadar kakor učenik vesoljne cerkve govore o verskih ali nravnih Mjanskih) resnicah. Koliko da je bilo zavoljo te že od nekdaj verovane resnice neumnega govorjenja, hudobnega pisanja in prav satanovega počenjanja, ne bom na Široko pripovedoval: le to hočem opomniti, da s tem raz-glašenjem te resnice papež niso drugačni postali, kakor so bili prej; kar so bili. to so zdaj, in kar zo zdaj, to so bili tudi prej. Tudi niso s tem taki postali, da bi ne mogli grešiti; tudi niso nezmotljivi v svetnih učenostih in vednostih, tudi niso nezmotljivi, kadar navadno, zasebno kakor vsak človek govore. Nezmotljivi so le, kadar kakor Kristusov namestnik o verskih in nravnih reččh govorč, ki vežejo vesoljno cerkev. In nezmotljivi so ne po svoji učenosti, ali po svoji modrosti, ampak ker jih varuje sv. Duh vsake zmote v verskih in nravnih rečeh. Zato ti rečem, ljubi poslušavcc: ako bi bil ti duhoven in bi po papeževi smerti tebe za papeža zvolili, da tudi od tebe bi )est rekel, da si nezmotljiv postal, ko so te za papeža zvolili. Ti si morebiti navaden človek brez vse učenosti, morebiti še pisati ne znaš — in vender bi jest veroval, kakor hitro bi tebe za papeža zvolili, ker bi vedil, da bo tebe varoval vsake zmoto sv. Duh, kakor sploh Cerkev varuje, da se ne zmoti. Sej tudi vsi aposteljni niao bili učeni, pa vender so učili vso narode, in kdo se prederzne reči, da je kteri le eno zmoto učil? Pa ravno iz tega lahko spoznaš, kako hudobni da morajo sovražniki papeževi biti, da ravno zavoljo te verske resnice toliko hrupa delajo, da ljudi motijo, cesarje in kralje podpihujejo, deržave strašijo, kakor da bi s to resnico vladam protila nar veči nesreča! O kako težko more biti sv. Očetu, ko vidijo, da se nekteri učeni zavoljo svojega napuha spodtikujejo nad sv. Duhom, kteri po Kristusovi obljubi vsakega papeža varuje vsake zmote v verskih in nravakih rečeh ! c) Svet pa tudi sv. Očeta sovraži zato, ker, kakor so sami rekli, sovražijo krivico. Kar sv. Pavel v listu do Hebrejcev od Mesija pravi: „Pravico ljubiš in krivico sovražis" (1, 9.), in vedši, da „vaaka krivica je greh" (I.Jan, o, 17.), in preraialjevaje beaede Jezusove: „Kar ti ne želiš, da bi tebi drugi storili , tega tudi ti drugim ne stori: vse to je sv. Očeta vedno priganjalo, da so sovražili krivico. In od tod sploh znane besede: „Non poasuinus — ne moremo, ne smemo!" ktere besede so že tolikrat izgovorili in pisali poglavarjem in vladarjem, kadar so ti od sv. Očeta zahtevali, da bi v kako krivico privolili ali saj k nji molčali. Ko so v nje tiščali, da hi prostovoljno odstopili tako imenovane papeževe dežele laškemu kralju, so vselej odgovorili: „Ne smemo!" In to po vsi pravici. Zakaj kar je res tvojega, to smeš dati, komur ae ti poljubi. Ako bi pa hiša ne bila tvoja, ampak ti bi le smel v nji stanovati, ali ti bi irael od posestva samo vžitek, — potem hiše in posestva gotovo oddati nimaš pravice. Papeževe dežele so bile lastnina sv. Petra, lastnina vsih milijonov katoličanov — toraj v nekem pomenu tudi lastnina moja in tvoja; papež so imeli samo vžitek od njih, zato je bila njih dolžnost to lastnino braniti in so jo tudi branili, dokler se je dalo, in ko jim je bila vzeta, ne nehajo oporekovati in vse nazaj zahtevati od laškega kralja. In to store, ker sovražijo krivico. Pa ravno to jo bilo vzrok, da so se vresničue besede sv. Očeta, kakor so jih izgovorili na dan kronanja: „Dancs se zame začne preganjanje!" Od kar so nastopili prestol sv. Petra, niso nehaii sovražniki papeževe dežele napadati prav po roparsko tako dolgo, da so jim vse vzeli in jih jetnika storili. Ti morebiti ne premoreš veliko, ako bi pa kdo po roparsko tebi še to vzel, kar imaš, kaj bi k temu rekel ? Kako bi ti bilo pri sercu? In kako je sv. Očetu? Le Bog vidi v njih serce in ve, kaj da občutijo! Sovražili so pa tudi sv. Oče krivico, ter se vedno prizadevali, da bi se tudi drugim vladarjem in narodom kaka krivica ne zgodila. Ne bom govoril od drugih deržav, 1-3 opomniti hočem nekaj, kar naše cesarstvo zadeva. Pred malo časom so sv. Oče govorili o reččh, ki so se leta 1848 godile, takrat ko so naš cesar s sardin-skirn kraljem vojsko imeli. Rekli so: Takrat je stopil predme moj minister kupčijstva. Mož je zdaj Že mertev in bojim se, da ae je ločil iz tega sveta v tistih hudobnih mislih, od kterih je bil v življenji navdušen. Prišel je tedaj ta mož predme; in akoravno je bil rudečkar, se je vender vsega plašnega in boječega kazal; in s tihim glasom mi pravi, da nepokoj in razdraženoat ljudstva imata svoj vzrok v nekem mojem razglasu (od 30. aprila), v kterem sem vsem vladam naravnost naznanil, da se branim s temi se skleniti, kteri so Avstriji vojsko napovedali, ker Kristusov namestnik mora z vsemi v miru živeti. Mož mi odgovori, da iz tega zna zame veliko hudega izvirati. Jest pa odgovorim : Vedil bom vso zglede prenašati, in ako bi bili še tako veliki, vender nikdar ne bom storil kaj, kar bi bilo zoper mojo čast, zoper pravico, vest in sv. vero. In tako je bilo. Bil sem prisiljen Rim zapustiti, in po vsi pravi smem reči: „Ob sedež sera prišel, ker nisem hotel storiti djanja zoper pravico. Vender pa ostane resnica, da to delo mojo pravičnosti ni bilo no takrat, ne zdaj prav cenjeno." Tako so govorili sv. Oče in s tera nameravajo na gerde laži svojih sovražnikov, kteri so hotli vso katoličane v našem cesarstvu od sv. < >četa odverniti s tera, da so pisarili in pripovedovali, kakor da bi bili papež svojim vojakom orožje blagoslovili in jih poslali v vojsko zoper našoga cesarja. Sami sv. < >če so naravnost rekli, da to ni res; ali njih sovražniki se za to no zmenijo, brez prenehljeja jin čertijo ravno zato, ker so papež skoraj edini v tem času, da zastopajo načelo pravico in da se ustavljajo vsaki krivici, kakoršna se ima goditi katoličanom, ko brezverski ljudje vlade šuntajo, da naj vpeljejo civilni zakon, goje le brezverske šole, mnihe in očete jezuite odpravijo itd. Pa ravno to jo zopet vzrok, da svet papeža sovraži in preganja, ter komaj pričakuje njih araerti. In kar je posebno žalostno, je to, da jo aosti takih sovražnikov sv. Očeta tudi v našem cesarstvu — pri nas! ko vender vemo, kako sv. Oče naše cesarstvo od nekdaj ljubijo, ter serčno želijo, da bi zopet tako katoliško postalo, kakor jo bilo. Sv. Oče ljubijo našega svitlega cesarja, ker cesar dobro hočejo in v marsikaj le zavolj hudih okolišin časov privolijo. Sara sera slišal na svoje ušesa, ko sera bil lansko leto z drugimi vred pri sv. Očetu, da ao rekli: „Ko pridete na dora, povejte svojemu cesarju, da ga ljubim, da gabla-oslovim, in da blagoslovim njegovo gospo in njegovo ružino." In to ljubezen — kako gerdo povračujejo ravno nekteri prebivalci našega cesarstva — in ne sarao drugoverci, ampak še celo nekteri katoličani, in to tistemu, kterega imenujejo svojega Očeta! Komu je neznano, koliko dobrega da je Mojzes storil za izraelsko ljudstvo. Peljal jih je iz Egipta skoz rudoče morje, sprosil jim jo v pušavi hrano in pijače, velikokrat 8 svojo prošnjo Boga naklonil, da so ni maščeval nad terdo vratnimi j udi: in kako so mu izraelci vse te dobrote povračevali? Mojzea sam pravi: Kaj hočem storiti s tem ljudstvom? Že malo, in kamnjalo me bo." Tako tudi zdaj svet dela s svojim dobrotnikom, s papežem Pijem IX, ter sovraži tistega, kterorau veljajo besede Jezusove: „Pasi moje jagnjeta, paai moje ovco; in druge besede: „Tebi dara ključe nebeškega kraljestva!" Svet Bovraži sv. Očeta, kakor so nekdaj sovražili Jezusa včliki duhovni, pismarji in farizeji, ter vpili: Križaj ga! Križaj ga! (Konec nasl.) Ogled po Slovenskem in dopisi. Iz LJubljane. Pri duliovsklh vajah od ponedeljka popoldne ao potka zjutraj je bilo okoli 130 duhovnov. Pričeli ao jiu mil. škof z molitvijo k sv. Duhu in z bla- goslovom s sv. R. Telesom. Vodil jih je karmelit preč. r. Luka še z enira tovarficm. Več prihodnjič. Znad Kamnika, 17. avg. — Na veliki Šmaren je bilo pri Materi Božji v zgornjem Tuhinju ljudi, da ne kmalu toliko, gotovo 5—GOOO. V procesijah prepevaje in v molitvah prišli ao za papeža prosit iz spounjega in gornjega Tuhinja, iz Sel, Vranje peči, Češnjic, Špita-liča in Motnika ljudje 8 svojimi dušnimi pastirji. Pridigali so aloveanoati primerno SeUki goapod, veliko mašo darovali preč. g. pater gvardijan Kamniški. Vse je bilo jako sloveano in spodbudno. Bog usliši molitve svojega ljudatva! J. Parapat. S Studenca poleg Hake, 10. avg. Na veliki Šmaren jo imela naša okolica sloveano procesijo za sv. Očeta k Materi Božji na Studencu. Zbrale ao se bilo 3 fare : Raška, sv. Duha, in domača fara, ktera jima je z bau-deri na proti šla na določen kraj, ter tako združeno med molitvijo sv. rožnega kranca, petimi litanijarai Mat. Božje in vsih Svetnikov romajo na Studenec. Po prihodu je bila precej tiha sv. maša, potem zunaj cerkve slovesnosti prunerjena pridiga od preganjanja sv. katol. cerkve od začetka do današnjega dno, in zlasti o sedanjih stiskah in terpljenji av. Očeta Pija IX. P»»tera je bila sloveana sv. maša z blagoslovoma. Okoli 3—400<) ljudi se je bilo zbralo, ki ao pri hudih časih vender 20 gl. darovali tudi za sv. Očeta. Bog daj, da bi gorečo molitve vernega ljudstva teknile v veči čast Božjo, in pa vsim katoliškim vernikom v časni in večni blagor! Pod gradom, sv. Roka dan. Tudi novomeška do-kanija se je bila vzdignila na duhovno vojsko. Včerajšni veliki praznik Matere Božje smo šli v treh mogočnih kardelih, ter smo oblegli altarjo preblažene Device Marije na Ter š ki gori v Šentpeterski fari, v Straži v Prečenski fari in v S to p i ča h. Vodja naše vojske je bila, kakor drugod, Mati Božja suma; naša zastava sv. Križ; naš vojni klic: Jezus, Marija, sv. Jožef! našo orožje sv. roženkranee. Posebno ginljivo za vsako f>ošteno serce je, ki vidi, da v dolgih procesijah sujejo judje v hrame, poavečene nebeški Kraljici, ter » splošnim petjem lavretanskih litanij kličejo Mater Gospodovo, da bi s svojo mogočno prošnjo okrajšala dneve britkosti. Terdno upamo, da naše molitve ne bodo zastonj. Pri tej priliki naj omenim, kako po Dolenskem svete raisijone v živem spominu ohranujemo, kar bi morebiti marsikdo tudi drugod rad vedel. Poglavitne praznike družbine, kolikor jo mogoče, slovesno obhajamo. Že pred praznikom jo splošna spoved; na večer imamo litanijo Matere Božje z blagoslovom; po večjih farah morda je tudi pridiga primer jena. Zvečer pol ure po zdravi Mariji zapoje veliki zvon, kakor v času svetega uiisijona, in cela fara takrat moli pet očenašev in čečenasiraarij. V praznik je posebna pridiga stanovska za družbo po-Stenja, ktera ravno obhaja svoj praznik. Ta pridiga je kolikor moč raiaijonska; to je, v tistem duhu, tako obravnavana in izpeljana, kakor znajo gg. milijonarji. Med službo Božjo, po pridigi, se opravi molitev za od-puatike — glasno in združeno; potem je splošno sv. Obhajilo. Popoldan ae prav lepo poda sv. križev not, da 80 družbiniki lahko vdeležijo več popolnoma otipu-atikov, ktere lahko dušam v vicah v nrid obernojo. Zdaj so o tacih priložnostih še posebej moli za sv. Očeta. Naj še to le v misel vzamem. Večkrat sera že ko-ledoval in nadlegoval prodajavce podob Matere Božje (ali kakor jim sploh pravimo, svetinice Matere Božje), da bi nam naročili tih pvetinic a slovenskim napisom. Ali nobeden se tega lotiti ni hotel. Naročil sera jih sam; in te dni sem jih nekaj dobil, belih in rumenih. Ako bi kdo čč. gg. tacih svetinie kaj potreboval, naj mi blagovoljno piše, in lahko mu postrežem. Z Bogoiu. Janez Volčič. Iz Bohinja. Kakor so se bili sv. Ane dan sklenili verniki iz Blejskega kota, is Gorjan, bohinske Bele, Zaspega in Grada, ter romali k Devici Mariji na Otoku ali Jezeru; tako smo se v god njenega vnebovzetja 15. t. m. zbrali tudi Bohinjci iz Srednje vasi, Bristice in s Koprivnika v duhovno vojsko k Roženkranski Kraljici na Bitnjah, kjer smo se v jakem Številu — bilo nas je gotovo še nad 3000 — vojskovali za pravo sveto vero, za katoliško ccrkev in njenega vidnega Poglavarja, sedanjega velikega papeža Pija IX z vse drugačnim boljšim orožjem zoper novo poganstvo, kot so se pred 1100 leti borili naši predniki na Ajdovskem gradcu poleg Bitenj. Kar jc greh na svetu, je tudi vojska, in ostane, dokler bo tudi greh, le s tem razločkom, da so te bitnje easih bolj notranje, časih bolj vnanje, in zdaj boli hude, zdaj spet nekaj "pojenjujejo. Perve stoletja so bile silovite, z ognjem in mečem, potem s krivoverstvoni in raz-kolništvom, zdaj pa so bolj duhovite, z lažnjivo učenostjo in splošnjim pohujševanjem. Iz velikih šol se jc plodila ta napačna učenost v male, iz velikih mest po deželi, iz viših stanov v niže, med kmete, celč v hribe, tako da nikjer niso več brez nevarnosti, da od velikega požara prihaja/« utrinki že tudi v sicer dobro zavarovane kraje. Sovražniki svete vere so že mislili, da bode v kratkem po njih zanikarnih naukih zbegan ves, tudi katoliški svet, in da bode zmaga njihova; kar nam pokaže Bog po Vatikanskem zboru nezmotljivega Uče-uika v verskih in djanskih resnicah, t. j. v vsem, kar nam je potrebno k zveličan ju, in zdaj vsi, kteri imajo oči in učesa, vedo, kam jim je gledati in koga poslu--ati. To pa glavo tare peklenski kači, in za to opleta z vso silo ravno ob skalo, ob nezmotljivega Učenika, ob Rim in sv. < »četa Pija IX. Kaže se , da satan dela sedanji prebrisani čas zlasti prekanjeno kot „Lucifer", z lažnjivo lučjo, ktera bliščeča slepi in pogled jemlje človeku za nebesa; in nasprot temu je vsem pravim vojščakom Kristusovim klicati in ravnati, s pervim velikim angelom: Kdo je kot Bog! Kakor je v pervi vojski zmagal Mihael, tako bode svesto tudi zdaj zmagal luci-ferja, in gotovo ne bodo brez dobrega sadu sedanje velike* in mnoge duhovne vojske po katoliškem svetu. Bog daj, da bi tako z zedinjenimi močmi srečno premagovali vseskozi hudega triglava. kteri — poželenje mesa. poželenje oči iu napuh življenja — v oblasti ima sedan ji svet. Tega smo prosili milostivega Boga in brezmadežno Kraljico nebeško tudi na Bitnjah, posebej pa za sedanjega Poglavarja svete katoliške cerkve, za ljubljenega Pija IX, z njenimi besedami: Ohrani ga, Gospod! oživljaj in osreči ga na zemlji, in ne daj ga v voljo njegovih sovražnikov! — l/ Sllliirjcle, 17. avg. .1. Ž. — Naznanujem Ti , da 15. avg., v god vnebovzetja Marije D., je tudi Sinar-je-ka fara pri Klevežu imela prav slovesno procesijo za sv. Očeta k sv. Jožetu in Materi B. na Vinoverhu, in tam tej slovesnosti prav primerjeno duhovno opravilo. (Znesek darovanja glej med darovi. Vr.) Z lioreliskegii. (AWAvi slovesnost r Sorici.) Kuncih romantičnih položajev, kakor ga ima fara Soriška na kranjsko-priiiior-ki meji, se ne nahaja z lepo. Akoravno -toječa na precej vi>i»crm gorskem sedlu v sredi idiličnih dolin, se vender okrog in okrog nje vzdigujejo kot mogočni čuvaji visoei verhovi, zmed kterih se zlasti Porezen. Lajnar, Perunov verh in Ratitovec posebno odlikujejo. In v tej farni cerkvi, posvečeni sv. Nikolaju, se je opravljala 11. avgusta t. 1. za ta kraj toliko bolj redka slovesnost, ker enake tudi tu stari ljudje ne pomnijo, namreč nova maša č. g. Franc. Boncelj-a iz Železnikov. Kar pa je to slo esnost še bolj znamenito delalo, to je, da je bil omenjeni g. novomašnih hkrati tudi že kaplan imenovan in postavljen, ter je tako z novo mašo vred nastopil tudi svojo duhovsko službo. Če je že sploh naš krepki slovenski narod za take in enake lepe cerkvene slovesnosti ves vnet in se jih posebno rad vdeležuje, se je bilo toliko bolj tu v Sorici za ta dan nadjati posebnega shoda; zato se je pa tudi že sama po sebi prijazna farna cerkev za to častno slovesnost od zuna) in znotraj posebno olepšala. Pred cerkvenimi vratmi je bil postavljen ličen slavolok, opravljen z znamnji du-hovske časti, z venci in narodovniini zastavami, ter je nosil napis: ,,Novi mašnik hod' pozdravljeni" V cerkvi so bili postavljeni ob straneh stolov Šibki mlajčiki, sklenjeni eclen z drugim po raznobarvnih papirnatih sple-teninah. Vhod v presvetišče je bil zopet okinčan z velikim, na obok cerkve pripetim in proti stranskim stenam segajočim zelenim vencem; posebno pa se je odlikoval veliki altar po množini ponarejenih in tudi rastočih cvetic in po obilni osvečavi. Ob 10. uri je bil častiti gosp. novomašnik, pospremljevan od sedmerih gg. duhovnikov in enega bogoslovca, ter od mnogih sorodnikov in prijatlov, med vbrauim priterkovanjera in mogočnim strelom slovesno v cerkev vpeljan, k jer so je vse sv. opravilo zverševalo v naj lepšem redu. Pridigovali so v. č. g. mestni iajmošter iz Škofje loko Fr. R. O mogočnosti mašnikove molitve, kadar stoji kot darilec nove zaveze pred Gospodovim altarjem, in o njegovem stališču kot ljudski učenik. Naj bolj ginljiv pa je bil sklep ogovora, ko so ponovivši vvodni rek pridige : „Moj oče in moja mati sta me zapustila, Gospod pa me je sprejel," v misel vzeli otožnih družinskih zadev č. g. novomaš-nika. Preddan (v praznik sv. Lorenca) je bil namreč njegovega rajnega očeta god, kteri bi se bil, ko bi še živel, častnega dneva svojega g. sina gotovo čez vse mere veselil. Še bolj otožna, res kaj redka dogodba pa je bila ta, da so ravno prejšni večer že proti noči pokopali v Železnikih g. primicijantovo mater, ktera je tudi iskreno hrepenela doživeti nove maše. Po slovesnosti in navadnem darovanji za č. g novo-mašnika je bil g. primicijant zopet v častnem sprevodu nazaj v farovž pospremljen. Da so vis. č. g. domači Iajmošter kot stric g. novomašnika zbranim gostom zdaj po vsi moči dobro postregli, ni treba razkladati: omeniti pa vender moram zopet redke in ginljivo dogodbe, da so »letna oslepela mati g. fajinoštrova in stara mati g. novomašnika med obedom perva po priprosti, pa toliko bolj serčni napitniei pozdravili svojega g. vnuka — novomašnika in ostale goste. S slovesnimi vcčernicaini in petimi litanijami ob treh popoldne skončan je bil lepi cerkveni obred, ki ostane Soričanom gotovo v blagem spominu do poznih let. Naj pri tej priliki v misel vzamem šc dveh reči. Prepričati se je namreč zamogel omenjeni dan novomašnik in >lednji v naši Sorici, koliko umni in za olepšavo veže Božji vneti dušni pastir storiti samore. V malo letih, odkar so sedanji v. č. g. Jož. Boncelj kot župnik v Sorici, so cerkev tako prenovili in ozališali, da je resnično veselje stopiti va njo. Popraviti, preslikati in pre-zlatiti so dali po večjem vse tri altarje; napravili novo prav dobre in glasno-veršeče orgije z 10 spremeni; lanskega leta pa so dali kaj vkusno po mladem nade polnem gosp. Jan. Subic-u zmalati na presni zid cerkveno presvetišče. Tudi nove bandera, mnogo lepe mašne in altame oprave se je zadnja leta k cerkvi priskerbelo; zlasti nova monštranca, kelih in mašne bukve so tako izverstnega dela, da se kaj enacega komaj po večjih mestih vidi. Snuje se za v prihodnje, da bi se tudi še ladija cerkve na presni zid oslikala; enako se govori tudi o novem velikem zvonu, kar vse služi v dokaz, da ljudstvo rado podpira z obilnimi darovi za lepoto veže Božje vnetega svojega g. župnika. Čast toraj 1 ebi, fara Soriška! — Zdaj pa še drugo. Mno^o se govori naše dni o alabo odgojenih slovenskih učiteljih, in ni še zdavnaj, kar je ravno neki tak gospod, kterega dolžnost je za boljši učiteljski zarod skerbeti, metal blato po njih, ter poskušal vezati otrobe v štrene. V Sorici smo slišali novoraaŠni dan po sedanjem in tudi po poprejšnem g. učitelju kaj izverstno gojeno cerkveno petje; — pa tudi drugje po naši deželi se čuje ravno v tej zadevi po cerkvah prav pogosto toliko hvale vrednega, da se z vso pravico rečti sme: šole, ki so gojile take učitelje, gotovo niso bile slabe! Ako imajo sedanji gg. izobraževalci mladih učiteljev res voljo, seree in zmožnost odgojiti našemu narodu še boljših potomcev, prav je, hvaležni jim bomo zato; — sej bi bilo pa tudi dovolj žalostno, ako bi oni pri tako dobri plači, kakor jo imajo, učili svojo učence, kako se „fura" po rakovi cesti. — Božja pomoč! Radoljub Podratitovski. Od Kupe. Neštevilnim množicam, ki so na veliki Šmaren obsipale tron nebeške Kraljice z bogoljubnirai prošnjami za našega sv. Očeta, smo se pridružili tudi mi Bclokranjci iz duhovnije Viniške, Dragatuške, Verbovsko in Preloške. Ginljivo je bilo viditi, kako so sc pomikale procesije ko silne vojske proti cerkvi Matere Božje na Žcžlju. Obilno vdeložile so se vse duhovnije, in še nekako posebno gorečnost in vnemo je kazala du-hovnija Dragatuška. Med govorom Preloškega dušnega pastirja č. g. Matija Zamika — o stiskah sv. < >četa — se je marsikaka debela solza uternila iz oči vernih poslušalcev. Potolaženi, djal bi, skoraj veseli smo se domu verni- v terdni nadi, da naše prošnje ne bodo zastonj. Kostanjevica. Tudi pri nas jc o pobožnosti za sv. Očeta pošteno naše ljudstvo očitno pokazalo, kako živo mu klije v nepokvarjenem sercu ljubezen do Pija, preljubega sv. Očeta, in do sv. vere. Obhajali smo procesijo veliki Šmaren. Domači farmani smo se zbrali v farni cerkvi, od kodar smo jo po 0 odrinili proti po-družni cerkvi Matere Božje dobrega sveta. Pred procesijo se je nosil sv. Križ, na kterega eni strani je bila podoba Križanega, na drugi pa Marije Tolažnicc, v sredi med obema pa Pijeva, za kterega rešenje se je pri ti priložnosti še prav posebno molilo. Razun šolskega, so med pobožnimi niolilci veselo vihrala še 4 druga ban-dera. S to procesijo se je sklenila št.-jernejska s svojimi banderi, gotovo nad 3G')0 ljudi! Res, veličasten sprevod združenih procesij! Marsiktero oko, zagledajo toliko zvestih sinov in vernih hčerk sv. Cerkve, se je s solzami veselja porosiio. Od druge strani je došla pa ravno tisti čas, okoli sedmih, procesija sv. Križa. Kakor je bilo zanimivo pri tih procesijah že to, da se jih je tako obilo moškega spola vdeležilo, tako je bilo pa zopet veselo, da po opravljeni pobožnosti v cerkvi so jo skoraj prav vsi zopet s procesijo nazaj odrinili. Res, narod naš Slovenski je veren in pobožen, je katolišk, to je pokazal pri nas posebno še veliki Šmaren. Zato pa tudi sovražnike sv. vere ima za svoje naj hujši sovražnike. Togotniši ko sovražniki pritiskajo, živejsi njegova vernost sije. Zato, hrabri borilci in junaški jozuici brezverske kulture ! le dobro udrihajte po veri in poštenosti, kmalo bote osamljeni, zaničevan ste žc zdaj. Na vaši strani je nejevera in krivica, na naši pa Bog in pravica. Na kteri bo zmaga? Čast in spoštovanje vernim slovenskim Dolencem, ki so se pri tih procesijah zopet skazali vredne potomce svojih pobožnih pred-dedov! v P. M. Iz Tomilia. Ze nad 8 dni ni bilo pri nas lepega vremena, kakor da bi tudi nebo hotlo z nami žalovati zarad žalostnih dni, v kterih smo bili kakor v divjih puščavah, ker bilo je dolgočasno tiho brez zvonjenja, ktero seree vernega kristjana tako prijazno po večkrat na dan na Boga spominja in razveseljuje. Pretečeno saboto, 10. t. m., pa že zjutraj pokazalo je rumeno solnce svoje mile žarke po hribih naše velike Torainske fare tako, kakor bi se tudi ono radovMo nad srečo, ktera nas je ta dan zadela. Prihrumelo je mnogo ljudi, mladih in starih, k sveti maši, da bi po dokončani službi Božji vidili, kako bode znani mojster Janez Oblak stopil na velikanski zvon, kterega bo imel voditi na verveh v visoki zvonik. Vsem nazočim so solze pobožnega veselja stopile v oči viditi tolikanj zaželene, krasne nove zvonove. Omenjeni zvonovi so kaj lopo vbrani iu sicer v foničnem triglasu H dur, H-Dis in ris. Teža zvonov je tudi poštena; veliki telita nad 40 centov, vsi skupaj pa 73. Ne zastonj sc veseli vsa naša duhovnija, da jc tako rekoč Materi Božji v nebo vzeti, pomočnici naše fare, za vezilo pripravila prekrasne zvonove, kteri bodo na njen god pervič doneli vsi skup. Bila pa je tudi resnična potreba vmisliti si boljših zvonov; kajti, da je bilo treba cerkovniku gg. duhovnom pravit hoditi: „zdaj bom zvonil," rečeno je menda dosti, ko vendar ni cerkev zelo oddaljena od terga. Da so farmani to resnično potrebo spoznali, pokazali so s tem, da na pervi opomin našega župana g. J. D. so 'bili koj pripravljeni darovati še toliko za hvale vredno početje. Ne manj zaslug ima v tem pa tudi naš rojak vis. čast. g. kaplan 1). P., ki je z besedo nad 20 let prigovarjal, da naj bi se napravilo to toliko potrebno zvonilo, pozneje pa tudi s ,,cvetikomu pokazal, kako mu je bilo to na sercu. G. Satnasa v v Ljubljani nam je pohvaljene zvonove vlil. Hazgied po svetn* Vlklor Kmaiivel, izobčeni grešnik, je v Rimu na novo pograbil samostan ,,al Gesu". Samo 1<> dni jim je pustil, da spravijo iz njega svoje reči. Pustili so oo. jezuitom samo 12 sobic brez kuhinje in obednice in polovico verta. Vse poslopje ima 1*0 stanic. To je novo-laška pravica! Pruski fanatizem je uren v sovraži j i vem preganjanji katoliške Cerkve v njenih napravah. Zdaj so jeli tudi že ženske samostane napadati. Ta reč gre, kakor da bi bil Luter iz pekla na zemljo prišel. Paderhorski škof Konrad je jezuitovski družbi za slovo o njenem pregnanji dal spričevalo obnašanja, ktero jo strahovita obsodba Biziuarka in vsih preganjavcev tega reda. Pisanje je od 4. avgusta. Škot se Čuti zavezanega družbi naznaniti zahvalo za tolike dobrote, toliko delavnost v ondotnciu mestu in pa skoz toliko let, in Škof prav nič ne dvomi, da vse verno duhovstvo in ljudstvo je zvnjira enih misel, tedaj zoper Bizmarka in preganjavee Škof jezuitom „ukljub očitnim in la/.nji-vim preganjavcem" daje spričevanje, da ves čas, kar je njih pridig slišal, ni bilo nič druzega kakor zdravi, keršanski uk, ki ga oznanujejo vsi verni katoliški maš-niki po vesoljnem svetu, da vse čisto je služilo k spodbudi, k pospeševanju pravega miru in splošnega blagra, in škofje prepričan, da stotisučeri njegovih vernikov, ko bi tudi bilo o smertni uri, bi ne mogli drugač pričati. Dalje poterjuje škof pred nebom in zemljo, da med jezuitovskim naukom in njih življenjem ni nikoli zapazil nobenega nasprotja. Povzdiguje zlasti njih domorodno ljubezen v dveh velikih vojskah, in akoravno so vsi duhovni v strežbi pri bolnikih svojo patrijotiško dolžnost spolnili, se vender ne boji poterditi, da jezuiti so se v tem pred drugimi skazali še prav posebno. V globočino svoje černo duše se mora sramovati Bizmark s svojimi pajdaši, ako bere to pismo in še posebno, ko škof miluje, da domovina tako prežalostuo plačuje svojim naj zvestejšim sinovom tolike zasluge. i* V torek dopoldne je rekel nas duhovski vodnik kar-melit P. Luka, da 19. stoletje je vse skupaj kos de-nara in kos mesa; smelo pa bi Se pridjati: in kos černe ne hvaležnost i. Naj veči dobrotnica na zemlji je sv. Cerkev in naj veči dobrotnik sedanjega stoletja ij IX: pa kako se z njima dela?! — Nil Turškem so med Turki in Arnavti hudi kavsi. Pred malo časom so se bili v vasi Reki spopadli v hudem boju, ki je terpel do 5 ur. Turški „nizam" f redna vojska) je zgubil zraven druzih poveljnika Halil-aga in tri podčastnike, Arnavti 20 mož, zato so pa Turke premagali. Začelo se je s tim, da so Arnavti — 1 ;">0 — 170 m<'»ž — nenadoma jeli Turke ubijati in pleniti , kakor piše „Vidov dan." — Tudi Cernogorci so hudo razdraženi nad Turki, ker jih le-ti napadajo ob mejah, spopadli so se bili že ene krati in le težko knez Nikola svoje podložne prideržuje, da bi se kervavo ne zmaševali nacl Turki. Težko bo več stanoviten mir, dokler fanatiški Turk ne gre nazaj v Azijo, od koder je prišel na rop , ali pa po previdnosti božji kaznovati kristjane za njih odpad in nezvestobo. Allicrikanško. V Milvaukee i je bil 14. julija temeljni kamen postavljen za novo cerkev poljskega naroda, ki bode že tretja za Poljake. Pri pridigi je škof Ilepni omenil, kako je kat. Evropa Poijcem posebno hvaležnost dolžna, ker le-ti so nekdaj pod svojim hrabrim kraljem Sobieskira Evropo rešili povodnji Turkov; po-sebno Nemci, ki so bili takrat v naj veči nevarnosti, naj nikoli tega ne pozabijo, naj toraj dolg svojih očetov tukaj v Ameriki plačujejo in čversto podpirajo ta blagi narod. Veliko nemških, irskih, poljskih in čeških duhovnov je bilo pričujočih. Polumeser in pikclliaulia ? Pod tem napisom šiba ,,V«>lksztg." Bizmarka in sultana, ki sta se našla na cni _ isti poti zoper Cerkev. Oba sta na perste stopila zoper papeža, smertno bolni mož in od smerti vstala nova deržava, vzdignila sta se zoper Cerkev, ki jo po duhovno Sardin v jetništvu ima. Oba pravita: Rim presega , toraj morava svojo turško-, oziroma prusko-der-žavno veljavo oteti. Predstavka nista dokazala; zadnji stavek )<• pa ravne turška pravica in pruska „pikelhauba." Sultan je — tebi nič meni nič — patrijarha Hasun-a odstavil* in Bizmark je deržavno odstavijenje zažugal Ermelanškemu škofu, ker je dva odpadna duhovna izobčil..." rpnjino, da jima preganjanje Jezusove Cerkve ne bo teknilo, kakor na Ncronu in nikomur še ni. Iz Ljubljane- Pa lc sc prilinljšek. Že dvakrat po-nudeni priboljšek za duhovstvo se ponuja že v tretjič. To pot so okrajne poglavarstva naravnost, ognivši se poti po visokočast. skotijstvu, naznanile kuratom. da do konca avgusta je Še čas prosti za to tolikanj ponudeno dobroto. Kar tiče tak«-, ki so sem ter tje po cesarstvu priboljška prosili, se zdaj naznanuje tu pa tam, da inarsikteri o.l škorijstev priporočeni prosivei ga niso dobili, drugi, ki od škofov niso bili priporočeni, so ga pa do-bili. Kdo t« daj razloči vrednost ali nevrednost pri duhovnu?" — ,.Vaterland" zdaj tudi naznanuje, da ravno ob tistem času. ko so jeli priboljšek deliti, jc bila razposlana krožnica odministerstva, da v prihodnje pri farah. ki so cesarske ali verskega zaklada, odloči priporočilo okrajnega glavarstva, kdo jo dobi, tako da, ko bi se škofovsko priporočilo ne zlagalo z unim okrajnega poglavarstva, odloči poslednje, kdo dobi duhovnijo. Tedaj konfesijonslozni minister sam hoče oddajati katoliške duhovske službe! — Kaj pravi k temu nekdo, ki nam je une dni poslal spisek z glasilom: ..Ego vero eenseo subventionem non fuisse repudiandam ?" — Na Rožnika pri Ljubljani so imeli preč. g. stoljni dekan Jož. Zupan v Četertek sv. mašo z blagoslovoma za sv. Očeta. To je bilo odmenjeno za take, ki Šmarni dan niso mogli na Dobrovo. Bilo je zopet ljudstva vse polno. Tagblatt si je sladko berke obliznil ter zapisal: Jezuiti na Nemškem nikjer ne gredo rado volj no; povsod jih morajo pohlevno(?!) v rebra suniti, da jih k temu prisilijo". Sveti Cerkvi sovražljivi liberaluhi imajo stokrat manj pravice, da so se med katoličane vštulili in med njimi vero in mir kalijo, kakor pa očetje jezuiti na Pruskem; kaj bi neki rekli ti „psevdohumanisti", ko bi jih začeli tako „pohlevno pod rebra dregati", kakor njih ljubljenec Bizmark oo. jezuite, ki so jih zoper vsako človeško in mednarodno pravico, zoper sleherni „humanizcm", brez vzroka, brez preiskovanja, brez pravde, še brez zaslišanja iz dežele iztirali? Možje ,.podrebraste svobode" se bolj kot hude ure boje, da bi jezuiti iz Prusi je v Avstri jo ne prišli. Ali nepotreben je njih strah: iz zanesljivega vira se nam poroča, da nobeden ne pride od ondod v Avstrijo; toraj zamorejo „gg. svobodnega rebrodregarstva" mirno spati in brez skerbi dalje kovati svoje sulice in bodala, s ka-koršnimi ne le jezuitov, ampak Kristusovo nevesto samo z njenimi služabniki vred ti izdajavci svoje Cerkve brez strahu napadajo. Cesarjev god 18. avg. se je obhajal s slovesnimi mašami po cerkvah, pa tudi z dvema mašama in pridigo pod milini nebom, to je, v Zvezdi in na polji pod Ljubljano. Ravno te dni, kakor skoraj celi današnji list kaže, je molila vsa Kranjska dežela po neštevilnili svetiših, da bi svetli cesar storili mir med narodi, da bi sovražnike >v. Cerkve Bog ponižal 111 rešil sv. Očeta Pija IX. Vse to je potrebno za srečo in blagor po deželah. Naš glas nikoli ne umolkne : Za vero, cesarja, domovino! (ig. pri duhovnih vajah v spomin: AVNILIVM Venlat SaCerDotlbVs eX aLto : VlrlbVs, praeCIbVs Ipsls Vnlts flat. P. B. C. nuhoeshe spremembe. V ljubljanski škofiji. C. g. Rajni. Kalan, kapi. v Šmariji, je dobil lokalijo na Robu ; č. g. An t. P ni k, fajm. v Planini, faro Sent-Vid nad Ljubljii planinska fara je razpisana 21. avg. A nt. Potoč-ino in Dobrotni darovi. Za sr. Očeta. Več deklet v tolažbo sv. Očetu 4 gl. Svoje sočutje z njimi sklenemo, sv. blagoslova prosimo za kerš. serčnost zdaj in zlasti ob zadnji uri. — Dve osebi 5 gl. v pop. in 1 gld. sr. — Neimenovana 1 tol. za 1 gold. 50 kr. — Iz št. Vida pri Ljubljani 2 gold. — Gosp. dr. J. Sterbenc 10 tolarjev po 2 gl. v srebru, toraj 2<> gl. — Jož. Meznar 1 gl. A. P. 1 tol. za 2 gl. — iz dobre roke 2 gl. a. v. — Po g. kan. P. Urhu 1 ces. cekin in 1 gl. a. v. — Poljane, Javorje, sv. Lenart, Trata, Lučne, stara Oslica in Leskovica pri darovanji o pobožnosti za sv. Očeta na Malinskem verhu 15. avg. os gl. _ Dve osebi 3 gl. sr. in neka oseba 1 gl. v pap. — Kostanjevica, št. Jernej in sv. Križ o pobožnosti za sv. Očeta pri Mariji Dev. dobrega sveta na Slinovcu: 17 gl. 25 kr. v sr. in 36 gl. a. v. - Iz Begunjske fare po preč. g. dekanu: 11 gl. a. v. in 3 gl. 5kr. v sr. — M. Č. prosi za blagoslov in srečno zadnjo uro ter daruje 5 gl. (Drugi darovi prih.) Odgovorni vrednik: Luka Jeran. — Tiskarji in založniki: Jožef Blaznikovi dediči v Ljubljani.