Za Bevitpre&gali hginila po kraji podalj^fe pripora bančnega denaija? Stran4 Stran14 Št. 58/ Leto 61 / Celje, 25. julij 2006 / Cena 150 SIT - 0,63 EUR 9770353734020 DOGODKI -'Ol »Po Mangartu in vseh ostalih icončno milff Državna sredstva za sanacije osmih plazov na Celjskem - Največ za plaz na Svibnem Vlada je konec minulega tedna sprejela izvedbeni načrt sanacije pojavov nestabilnosti tal za letošnje leto. Gre za skupno 476 milijonov tolarjev, od katerih bo osem občin Savinjske sta-dstične regije prejelo 137 milijonov. Odobrena sredstva najverjetneje ponekod sploh ne bodo dosegla svojega namena. Občina Dobrna je za sanacijo plazu Štravs na Zavihu prejela le dva milijona tolarjev. »Namenjena sta geološko mehanskim raziskavam ter pripravi projektov,« razlaga župan Martin Bred, «čeprav še vedno ne vem, ali bomo na njem sploh lahko kaj počeh.« Razlog, da se ta plaz še ni saniral, ni bil finančni, temveč so krive težave z lastnikom zemljišča, ki za sanacijo ne želi dati soglasja. Gre za zapleteno zgodbo, ki jo je Občina Dobrna podedovala še od celjske in o kateri smo že velikokrat pisali. Lastnik plazovitega zemljišča Vinko Štravs je namreč tožil vse tri občine za poškodbe na njegovem večnamenskem objektu poleg stanovanjske hiše in nenazad- nje tožbo tudi dobil. Sodišče se je strinjalo z njegovim izvedencem, ki je menil, da je za plaz in nastale poškodbe na objektu kriva občina, ki je nad zemljiščem že leta nazaj uredila cesto na Brd-ce. Če občini še zdaj ne bo uspelo pridobiti soglasja, s katerim bi lahko začeh urejati ta plaz (ki mimogrede na tem območju že zdaleč ni edini), potem je več kot očitno, da je bilo lastnikov cilj le plačilo odškodnine in ne sanacija. V nevarnosti skoraj vsa vas Novice so bih precej bolj kot na Dobrni veseli v voj-niški občini. »Po petih letih oziroma po Mangartu in ostalih večjih plazovih smo končno prišh na vrsto tudi mi,«jehil zadovoljen župan Beno Podergajs, ko je izvedel, da jim je vlada odobrila 26 mihjonov tolarjev za sanacijo plazu Majcen v Sel-cah pri Socki. »Plaz smo sicer že dvakrat sanirah, a zaradi pomanjkanja denarja nikoli dokončno. Spilotira-h smo cesto, na bližnjem objektu smo podbetonirali temelje, a nikoh ni bilo do- volj denarja, da bi urediU najbolj problematično od-vodnjavanje.« Plaz, ki se razteza na treh hektarjih in zaradi katerega je v nevarnosti dobršen del vasi Selce, so na okoljsko ministrstvo prijavljali celo pod različnimi imeni, da bi le pridobili sredstva za celovito sanacijo. S pridobljenimi sredstvi tako nameravajo poleg od-vodnjavanja urediti še kam-pregrade, ki bi prepre- čevale zdrs Na naše več. 35 r območju lijoi laj-/ tolarjev, Sredstva bodo prejele še: 2 milijona tolarjev Občina Dobje za plaz pri Frančiški Salobir v Škarnicah, 15 milijonov Občina Mozirje za plaz Završnik v Brezju, 7 milijonov Občina Podčetrtek za plaz pri cerkvi sv. Marije na Pesku, 20 milijonov Občina Prebold ra plaz Marija Reka ter 30 milijonov Občina Velenje za plaz Podgorje. Ob tem je vlada ministrstvo za okolje in prostor zadolžila, da mora najpozneje do konca leta pripraviti poročilo o realizaciji odobrenih sredstev. ladan Po,ietihlfitihjena4 jmenila sanaciji plazu Brvar na Svibnem, v občini Radeče. Omenjeni plaz se je sprožil že pred desetimi leti in ogroža dve stanovanjski hiši, lokalno cesto Jagnjenica-Svibno-Sele in nekaj kmetijskih površin. Leta 2003 so izvedli geološke ■ ■iJiv; V. . r&lo pnsel tudi pla^ Mdjuiii v Sucki. ki uyro7H va>> Scicc raziskave plazu, ki v širino meri 40 metrov, v dolžino sto ter v globino od 2 do 16 metrov Za plaz, ki se ves čas premika, so v Občini Radeče pred tremi leti pripravili tudi projekt sanacije, po katerem je bila ocenjena vrednost sanacije 35 mihjonov tolarjev, a je ta do danes z sla na več kot 40 milijoni Takoj ko bodo v Občini I deče prejeh sklep vlade i financir; bodo objavih vajalca del in š čeli delati. eplaz. Cesta kot cvetlični vrt Ob magistral! kmalu še fontana in Šubičev paviljon Po obnovi zadnje faze Mariborske ceste v Celju je ob odseku po Aškerčevi ulici, Krekovem trgu in Ulici XIV. divizije, pa tudi na križišču s Kidričevo cesto zrasel pravi cvetlični vrt. Delavci Vrtnarstva Celje so po naročilu iz občinske stavbe v krožišča in ob cestne pasove zasadili več kot sedem tisoč cvetočih enoletnic. S tem je zdaj imenitno pretočna cesta med severom in jugom mesta dobila tudi lepo in prijazno podobo. Vsekakor je ocvetličenje te prometnice velika pridobitev za Celje, pri čemer lahko le upamo, da gredice ne bodo postale brezplačen diskont za »nabiralce«, ki z občinskih gredic rože zelo radi prenašajo v domače lončke in na svoje vrtove. A s tem ocvetličenjem olepševalnih del ob novi prometnici še ni konec. Kot smo že poročali, bodo v krožišču pred mostom čez Savinjo po-stavüi fontano. Trenutno je postopek v fazi izbire izvajalca, a ko bo končan, bodo takoj začeli delati. Tako naj bi bila fontana končana do letošnje jeseni. Občina pa ima obnovi cesti še en dolg. Zaradi njene trase je namreč »padel« slo- ;rno lok, IV z lok, Ijona pa se še naprej zapleta. Najprej so ga želeh postaviti v senco kostaniev na dvorišču med Celjskim domom in Pelikanovim atelie-jem. Potem se je porodila dosti bolj smotrna z-amisel, da bi ga postavili pred Ceh-ski dom, na prostor, kjer danes stojijo kioski za taksi in trafika. A te rešitve ni podprl Zavod za varstvo kulturne dediščine Celje. Postavitev tam bi namreč zakrila eno najznačilnejših celjskih vedut - pogled proti železniški postaji. Zdai poskušajo najti novo lokacijo, pri čemer je v ign tudi prostor med železniško postajo in parkiriščem, ki je ob njej. »Vsekakor bomo primerno lokacijo v kratkem našli in izpolnili obljubo, da bomo Šubičev paviljon spet postavili in mu našli tudi primerno namembnost,« Nuvd leljika promptmcii |f zdrtj k'pu om-tlin-nd i pooblaščenec za sti- d^ pri Mestni občini Celje Roman Repnik. Največ možnosti je, da bo-- Št. 58-25. julij 2006 ■iljon preselili turi-formacijski center, BRST to GREGOR KATIC Pogajanja icončana Brez dogovora o nadomestilih pri poškodbah izven dela Pogajanja o zakonu o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju med predstavniki sindil^atov, delodajalcev in ministrstva za zdravje so se po devetih mesecih končala, čeprav so ostala odprta vprašanja nadomestil za bolniško odsotnost, sestave skupščine Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije in vira, iz katerega naj bi se skupini socialno ogroženih plačevalo prispevke za dodatno zdra\^ tveno zavarovanje. Kljub temu so sindikati pogajanja označili kot uspešna, saj so po njihovem prvotni predlog pomembno izboljšali. Minister Andrej Bračan je pogajanja ocenil celo kot zelo uspešna. Vseeno se pogajalci niso uspeli dogovoriti o odstotku nadomestil pri poškodbah izven dela. S sedanjili 80 je ministrstvo predlagalo znižanje na 75 odstotkov. Na to sindikati niso pristali. Tako se bo o tem odločalo na ekonomsko-socialnem svetu. Pogajalski strani se nista strinjali tudi glede sttiikture skupščine Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Ministrstvo je predla- galo dvodomni sistem s po 19 Člani z vsake strani. Sicer pa sta se strani med drugim do-govoiili glede odstotka kritja zdravljenja iz obveznega zdravstvenega zavarovanja v primerih poškodb zaradi ek-stremnih dejavnosti ali zaradi uporabe alkohola - in sicer bo omenjeni odstotek znašal 60 odstotkov. Pri tem še vedno ni kate akate oekst deja Tudi zato in predvsem zaradi bojazni, da bi neusklajen predlog na ekonomsko-social-nem svetu in kasneje v državnem zboru doživel bistvene spremembe v škodci zavarovancev, so sindikati pozvali k še enemu krogu pogajanj o spremembi zakona. Ministrstvo jepobudo zavrnilo. »Predstavniki ministrstva se bodo pred obravnavo na eknnom-sko-socialnem svetu sestali z vodstvom sindikatov, da predstavijo glavne končne fonnu-lacijevpredlogu sprememb in dopolnitev zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, medtem ko še enega kroga pogajanj ne predvidevajo.« MBP IC-""" f:"' DOGODKI Celjski gasilci na Krasu v akcijo gašenja velikih požarov na Primorskem so se na prošnjo Gasilske zveze Slovenije vključili tudi prostovoljni gasilci iz gasilskih zvez na Celjskem. V akciji so sodelovali dva dneva, v soboto in nedeljo, 22. in 23. julija. Gasilce je vodil podpovelj-nik GZ Celje Ivan Jezernik iz Nove Cerkve- V soboto zgodaj zjutraj je odpotovalo aa Kras in Primorsko 87 gasilcev s Štirinajstimi gasilskimi vozili iz GZ Vojnik-Dobrna, Šmarje pri Jelšah, Zreče-Vi-tanje. Slovenske Konjice, Laško in Radeče. Gasilci s Celjskega so pomagali v središču največjega požara. »Varovali smo naselja in krotili širjenje požara. Pred prihodom na požarišče smo doživeli nesrečo, saj se je gasilsko vozilo iz PGD Nova Cerkev iz doslej neznanih vzrokov na ozki cesti prevrnilo, Oba šoferja so odpeljali na opazovanje v bolnišnico, vendar sta že v domači negi. Vozilo, ki smo ga lani kupili od poklicnih gasilcev v Celju, je povsem uničeno,« je povedal Jezernik. «Gašenje je bUo zelo naporno in je trajalo vse do večernih ur. Žal so gasilci tudi zelo pozno dobili potrebna okrepčila s hrano.« V nedeljo se je na požarišče odpeljalo 62 gasilcev z desetimi gasilskimi vozili iz GZ Šmarje pri Jelšah, Šentjur, Celje in Zreče-Vitanje. »BÜO je resnično naporno. V primeru, da se bo požar Še širil ali pojavljal na novo, bodo vpoklicali tiste gasilce iz zvez, ki še niso sodelovale,« je povedal Ivan Jezernik in pohvalil vse, ki so v nemogočih pogojih z mnogiim drugimi slovenskimi gasilci in reševalci pomagali krotiti velik požar in varovati ljudi ter imetje pred uničenjem. TONE VRABL Foto: DUŠAN BELAK Strokovni vodja poklicnih gasilcev v Celju Jože Spe-van, ki v času dopusta nadomešča direktorja Janka Po-žežnika, je o sodelovanju poklicnih gasilcev na Krasu in Primorskem povedal: »Naši gasilci so ostali doma, ker je njihova naloga mnogo širša, kot samo gašenje požarov. Poklicni gasilci so usposobljeni za vse druge nevšečnosti, ki se pojavijo na cestah, v stanovanjih, na različnih objektih in drugje, ter morajo biti v domači pripravljenosti. Zato so v široko slovensko akcijo povabili člane prostovoljnih gasilskih društev, ki so za ta deid tudi dobro usposobljeni in opremljeni. Kljub dolgotrajni vročini in suši na Celjskem trenutno ni večjih problemov zaradi morebitnih požarov, pri čemer je dobrodošla maksimalna previdnost slehernega občana.« ____________b^faš^'.: i..- \____ . Požar pri Štanjelu, pri katerem so sodelovali tudi prostovoljni gasilci s Celjskega. Bazenska voda primerna za kopanje v zavodu a zdr< D pri pregledu rezultatov laboratorijskih analiz kvalitete kopalnih vod na Celjskem ugotoviU, da je bazenska voda večinoma primerna za kopanje. Za kvaliteto kopalne vode so poleg uprav-Ijalca bazenov odgovorni tudi kopalci. Podatki o primernosti vode za kopanje morajo biti dostopni vsem na informacijski tabli pri upravljalcu bazena. Nadzor nad kvaliteto kopalne vode v bazenskih kopališčih celjske regije izvajajo na Zavodu za zdravstveno varstvo Celje v skladu s pravilnikom o minimalnih higienskih in drugih zahtevah za kopalne vode. Parametri oziroma njihove vrednosti, ki jih določajo v kopalni vodi, so tako imenovani indikatorski parametri, »Neustrezne vrednosti parametrov ne pomenijo neposredne zdravstvene nevar- nosti, ampak da obstaja možnost, da bi jo lahko kopalna voda predstavljala. Zato vsako odstopanje pri vrednostih parametrov v laboratorijskih analizah spremljata ocena o primer-nosri kopalne vode za kopanje ter nasvet upravljalcu kopališča o ukrepih, s katerimi bi lahko kvaliteto kopalne vode izboljšal,« pravi dr. med. Simona Uršič, spec, higiene iz Zavoda za zdravstveno varstvo Celje. Kot prejšnja leta je tudi letos bazenska voda ocenjena kol primerna za kopanje. Gre le za manjša odstopanja od priporočenih vrednosti za posamezne parametre, ki so nekoliko pogostejša pri kemičnih in pri mikrobioloških parametrih, večkrat tudi pri izmerjenih vrednostih prostega klora. O kvaliteti kopalne vode se lahko prepričajo tudi kopal- 3StU jalci ima- Da bodo užitki v bazenih minili brez posledic, lahko veliko prispevajo tudi kopalci sami. pr jo možnost vpogleda v laboratorijske izvide kopalne vode oziroma v ocene o primernosri kopalne vode za kopanje. Ker je kvaliteta vode odvisna tudi od kopalcev, je pomembna skrb za vzdrževanje osebne higiene. »Priporočljivo je, da se temeljito umijemo, še preden odidemo na kopališče. S tem odstranimo številne mikrobe, ki se zadržujejo na koži in tudi znoj, izločke iojnic in propadle celice kožne povrhnjice. Ko smo na kopališču, se vedno oprhamo pred vsakim vstopom v bazen in seveda tudi dosledno uporabljamo prhe za razkuževanje nog oziroma vstopamo do bazena preko vstopnih bazenčkov. V bazenu ne pljuvamo in pazimo, da pri plavanju ne požiramo preveč vode. Predvsem je pomembno, da na kopališču redno uporabljamo stranišča, ki naj jih nikoli ne na-domesu kopalna voda,« Se dodaja Uršičeva. Pomembno je tudi, da z zadrževanjem v vodi ne pretiravamo, saj je zaradi izpiranja zaščitnega kislinskega plašča koža v celoti bolj podvržena okužbi, prav tako je nevarnost okužbe večja takrat, ko je organizem podhlajen in utrujen. Zato je Zavod je doslej pregledal nekatera kopališča z zaprtimi in odprtimi bazeni, ki obratujejo vse leto: Naravno zdravilišče Topolšica, Terme Dobrna, Terme Zreče, kopališče Hotel Planja, Hotel Sava - Terme Lotus, Terme Olimje, Rogaška Riviera, Kopališče Hotel Do-nat. Hotel Plesnik, Zdravilišče Laško, Terme Čatež, kopališče ŠRZ Rdeča dvorana Velenje, kopališče Golovec. V poletnem času pa so jim dodali še letna kopališča v Celju, Šoštanju, Slovenskih Konjicah, Sevnici, Orlovi vasi, Radečah in Preboldu. bolje iti v vodo večkrat in za krajši čas. Na pravilen čas zadrževanja v vodi moramo biti še posebej pozorni v t.i. vročih bazenčkih. V bazenih se moramo zavedati tudi možnosti nastanka poSkodb, zato jezelo pomembno, da upoštevamo kopališki red. Izogibamo se skakanju v vodo, saj je možnost poškodb pri tem velika. Pri uporabi vodnih igral upoštevamo navodila, saj lahko nepravilna drža telesa na toboganu ali neupoštevanje časovnega zamika pri njegovi uporabi prav tako povzročila poškodbe. Potapljanje je odsvetovano tako zaradi večje možnosti okužbe kot tudi zaradi večje možnosti nastanka poškodb, še zlasti v natrpanem baze- la, da je poleg bazenov v celjski regiji tudi nekaj prostorov ob jezerih in zlasti ob Savinji. ki jih prebivalci celjske regije obiskujejo predvsem ob koncih ledna. Ti prostori niso urejeni v smislu naravnega kopališča, nimajo zagotovljene varnosti, upravljanja in nadzora kvalitete kopalne vode, prav tako nimajo statusa naravnega kopaliSCa^ AT »Spreminjanju zgodovine se moramo upreti!<€ Ob 15. obletnici osamosvojitve Slovenije in 65-letnici ustanovitve Osvobodilne fronte je bilo v nedeljo pri znani partizanski domačiji Kodre-Ferme v Zgornji Rečici pri Laškem srečanje veteranov. Slavnostni govornik je bil vodja poslanske skupine Socialnih demokratov Miran Potrč. »Narodnoosvobodilno gibanje v času II. svetovne vojne mora ostati častno in slavno dejanje. Borcem in vsem drugim udeležencem NOB gre naša večna zahvala, da so v času najtežjih preizkušenj, ne le za slovenski narod, temveč tudi za ves demokratični svet, sprejeli hrabro in pra- vo odločite\ nje domovi) in borcem 2 Odločno se se, kdo so l darovali svoj( i. Slovenijo sc i demokratičn Kolaboranti z okupatorjem to ko le obžaluje krivice, ki so ) po vojni, oborožene sodelavce glašati za žrtve vojnega nasilja Napake, ki so se dogodile mladost in včasih tudi življe-postavili ob bok zaveznikom ) in svobodno Evropo in svet. i spreminjanju zgodovine. Ve zmagoval rejo biti. Država lah-posameznikom dogodile okupatorja pa ne more pro-n jim priznavati odškodni-5voboditvi, ne morejo spremeniti vloge in pomena osvobodilnega giba - Št. 58 - 25. julij 2006 in kolaboracije na drugi strani,« je v svojem nagovoru dejal Potrč. Opozoril je tudi na »napake«, ki so povezane s časom nastajanja slovenske državnosti in s časom osamosvojitvene vojne, »Zasluge se postopoma pripisujejo le izbranim. To ne velja samo za posameznike. To velja celo za inštitucije. Tako je izrazito neobjekrivno prikazovan prispevek slovenske policije, takratne ljudske milice. Zanemarja in premalo se poudarja, da je bila osamosvojitev rezultat mnogih med seboj soodvisnih dejavnikov,« je še dejal Miran Potrč, BA Za Bevca predlagali podaljšanje pripora Bivši predsednik uprave Steklarne Rogaška že pol leta v priporu spisek obtožb Dolg Proti bivšemu predsedniku uprave Steklarne Rogaška in podjetja PIK Vrbovec Bojanu Bevcu so na Hrvaškem vložiU obtožnico, ki ga bremeni, da je z zlorabo položaja in pooblastil PIK Vrbovec oškodoval za milijonske zneske. Hrvaško tožilstvo je za Bevca zahtevalo tudi podaljšanje pripora, kjer je že od 10. marca letos. Kot je znano, je Bojana Bevca iagi mednarodne tiralice, ki s lani izdali na Hrvaškem, 22. i letos na meji aretirala avstrijs cija in ga odvedla v pripor v ( a pod- inuarja rijskeol logan Na Hrvaškem Boja krizni menedžer v vodil PIK Vrbovec 1 Bevc; letih 2001 do 2004 , med drugim bre-memjo, da je lažno prikazoval poslovanje lega podjetja. Namesto izgube 73 milijonov kun za leto 2002 je predstavil okoli 7 milijonov kun dobička in si za nagrado za uspešno delo izplačal devet milijonov kun. Obtožen je tudi, da je za svoje ameriško podjetje pri eni od lirvaškiii bank najel 2,7 milijona dolarjev posojila, čeprav je vedel, da podjetje denarja ne bo vi nUo. To se je tudi je neprenucnme. ki so bile v lasti tega hrvaškega podjetja, prodajal pod ceno. Bojana Bevca naj bi letos ovadila tudi uprava Steklarne Rogaška, kar so nam potrdili na Okrožnem državnem tožilstvu v Celju. V ovadbi mu očitajo sum storitve kaznivega dejanja zlorabe položaja ali pravic. Omenjeno ovadbo so 22. aprila celjski tožilci poslali v roke kriminalistom, ki zadeve preverjajo. »Iz njihovih obvestil izhaja, da nas bodo o prvih ugotovitvah obvestili do konca meseca avgusta 2006,« nam je pisno odgovoril vodja Okrožnega državnega tožilstva v Celju Ivan Zaberl. Bojan Bevc zgodilo in banka je morala glavnico, obresti in stroške, kar je skupaj naneslo 2,86 milijona dolarjev, izterjati od garantov, to je podjetij, povezanih s PIK Vrbovcem. Bevc je tudi osumljen, da Bevc vse obtožbe zavr-sljene. Med drugim je zaprav hrvaška družba žna njegovemu ameriš-Adria Management ter 3 trije ljudje po uspešni ja upravičeno izplačali lagrado. Po besedah njegovega odvet-lika Čeda Prodanoviča je tožilstvo vlo-iilo obtožnico, še preden je bila končana preiskava. JANJA INTIHAR da so s preiskavi ji kot neuten 1, da je pra Vrbovec dol i podjet idji p"odjet Zavajanje^ nesposobnost ali Sindikat KNSS opozarja na nepravilnosti v delovanju Steklarske Nove Izurjeni delavci odhajajo, nadomeščajo jih romunski Danes bo sindikat KNSS Neodvisnost novinarjem obširno razložil, kaj se v Steklarski Novi, ki je v postopku prisilne poravnave, dejansko dogaja. Objavljene rebno pora le zadeve,« Zakon o prisilni oloča, da je po- !ktor 1 Mih Kolarja o «neodpuščanju in a Maj Medved, predsednica sir Neodvisnos ;ke regije. »Še najbolj p "ilav; lika podai lokaln jejo kot 1 časopisu označu-:avajanje javnosti. It posl izguba podjetja veča, visoko kvalüicirane delavce pa nadomešča slabo usposobljena delovna sila Po podatkih, s katerimi razpolaga sindikat KSNN Neodvisnost, o dobičku ni ne duha ne sluha, izguba pa je v šUrih mesecih znašala kar 170 milijonov tolarjev. »In to ob [J post lide- adon set odstotkov večjo reali djo, saj se bo delalo tudi ob posleni poi sobotah in nedeljah. V nas- hajajo. »Po protnem primeru bo sledilo znižanje plač. >>To so seveda nerealne predpostavke,« pra- Vedeti morate, da gre za dela 7. benificirano delovno dobo. 2e sedaj imamo na delovnem sodišču odprtih nekaj tožb, ker so delavcem, ki na državni praznik 27. aprila niso prišli v službo, od plač trgali 15 odstotkov« Odpuščati sploh ni treba ... Ob takšnem delovnem pritisku in dejstvu, da nekaj de-? celo dopla-plače, za- ii kar a kar )pozorili nadzornik dri z izkušnjami,« opozarja Medvedova, »nadomešča pa jih priučena delovna sila iz Romunije. Ne me narobe ra- Za obnovo Sofijinega dvora jo. Vendar je ob dejstvu, da Romuni na primer v enakem času napihajo 150 kelihov, od katerih jih j e le 7 uporabnih, naši pa kar 250 s 69-od-stotnim izplenom, taka politika vodstva nerazumna.« Na vse naštete nepravilnosti in nerazumnosti je sindikat že opozoril člane nadzornega sveta in ministrstvo zagos-podarstvo, ki jim je svetovalo, naj se obrnejo na nadzornike s strani zaposlenih. »Ravno tu pa je znova zanka. Med nadzorniki s strani zaposlenih niti eden ni dejansko zaposlen v Steklarski Novi!« Kaj se dogaja s prisilnim družbe nesposobno ali je celo kaj tretjega vmes, na to bi sindikat v svojem boju za delavce rad opozoril 100-odstot-no lastnico - državo. ROZMAR] PETEK Vročina in dopusti Zagon vlagateljev na Ljubljanski borzi se je v minulem tednu nekoliko zmanjšal. Učinki vročine in letnih dopustov so vidni tudi pri prometu z vrednostnimi papirji, medtem ko se je s pomembnejšimi delnicami po počasnem drsenju v začetku tedna nekoliko bolj optimistično trgovalo le v zadnjih dveh dneh minulega tedna. V povprečju je bilo dnevno sklenjenih za 624 milijonov tolarjev poslov, kar je bistveno manj kot v začetku meseca, kljub manjši aktivnosti se je slovenski borzni indeks po zaslugi zadnjih dveh dni malenkostno dvignil. Njegova vrednost je končala teden pri 5.242 indeksnih točkah ozuoma malo manj kot pol odstotka višje kot teden prej. PREGLED TEČAJEV V OBDOBJU MiD 17.7. in 21.7.2006 Oznaka CICG In» Enotni tečaj Promet v fnSIT linkarna Ci 24.793,24 2.37 1.18 CFTG Cetis 15.000,00 0,00 0,00 CHZG Comet Zreče 2.250,00 5.01 6,00 GRVG Gorenje 5.593,07 63,99 3,65 PILR Pivovarna Laške 7.850,62 172,76 0,12 JTKS Juteks 25.999,00 5.54 2,30 ETGG Etni 47.000,00 5,21 ^ 1,06 Po prometu ostajajo v ospredju delnice Krke in Petrola. Kr-kina objava poUetnili prodajnih rezultatov je pustila vhgatelje v negotovosti. Po odličnili rezultatih v prvem četrtletju so inve-stitoiji pričakovali preveč, pri čemer se je delnica prepustila splošnemu vzdušju na trgu. Njena vrednost se jepo presečnem datumu za dividendo spustila do vrednosti 147 tisoč tolarjev, medtem ko so se petkovi posli ponovno približali meji 150 tisoč tolarjev. Enak nihaj je zabeležOa tudi deklica Petrola. Mnenja različnih poznavalcev, ki niso našli utemeljenega razloga za rast delnice višje od 100 tisoč tolarjev, so na trgu za določen čas prevladala, medtem ko je konec tedna ponovno rastjo delnice do ravni 101 tisočaka, kar je se vedno e znašala vrednost delnice teden prej, INDEKSI MED 17.7. in 21.7.200e Indeks Zadnjitečaj %spr. SBI2D 5.242.41 ^ 1.00 PIX 4.209,77 ^ 0.57 BIO 117,81 0,04 Z ostalimi pomembnejšimi delnicami v borzni kotadji se je trgovalo bolj ugodno, vendar tedenske rasti niso bile visoke. Več kot odstotek so pridobUe delnice Intereurope, Aerodroma in Istrabenza, največ, za 2,5 odstotka, so se podražile delnice Gorenja. Precej veHk interes na trgu so investitorji v tem tednu pokazali za delnice investicijskili družb. Predlog za preoblikovanje Zlate monete 1 v vzajemni sklad je vlagatelje ponovno opozoril na velike razlike med knjigovodsko in tržno vrednostjo delnic, medtem ko se je promet z omenjenimi družbami opazno povečal. Nekaj možnosti za zaslužek se je našlo nidi med manj opazovanimi dplnicami. Precej velik promet in močan nihaj smo lahko spremljali pri delnicah Lipa Bled, katerih velik potencial se skriva v naložbi v Gorenjsko banko. Cena delnice se je v tem tednu dvignila vse do vrednosti 1.680 tolarjev, zadnji trgovalni dan v tednu pa se je vrednost vi nila za 7 odstotkov nižje, na 1.562 tolarjev. Zaradi napovedanega in tudi objavljenega vabila k nakupu deleža, ki ga imata v lasti Kapitalska in Odškodninska družba, je podobno gibanje doživela tudi delnica Lesnine. Na možnost boja za omenjem delež se je Ug v preteklem tednu odzval z več kot lO-odstotno rastjo vrednosti delnice, slednje se je v nadaljevanju izkazalo za prodajno priložnost, saj se je cena v tem tednu vrnila na ravni med 280 in 290 tisoč tolarjev. MATJAŽ BERNIK, borzni posrednik, Ilirika, d.d., Trdinova 3. Ljubljana, Nadzorni organ: ATVP, Poljanski nasip 6, Ljubljana Vir: Ljubljanska borza, d.d. Družba Rimske terme, ki lo zdravilišče sodoben 1 zdra iški r. letni kompleks v Rhnskih Toplicah, je v petkovem časopisu Delo objavila razpis za izbor najugodnejša ponudirika za obnovo Sofijinega dvora. Z ddi naj bi predvidoma začeli septembra letos. V jeseni investitor pričakuje tudi drugi del gradbenega dovoljenja za novogradnjo in obnovo ostalega dela zdravilišča. Po prenovi bo une- npoki konferenčni center, ki bo lahko sprejel do 180 gostov. Rimske terme, ki bodo ponudile približno 200 delovnih mest, naj bi prve goste sprejele v začetku leta 2008. Potem ko so minuli teden na javni obravnavi iz lokacijskega načrta za območje zdravilišča izloäU nadomestno cesto do naselja Senože- stroka ne dovoli, da b 1 potekala skozi zaščitei :i park, pa s zdra boto zasnovali novo idej rešitev trase izven parkovnega območja. Projektantu ceste Petru Lakoti je uspelo zasnovati pot z izjemno ugodnimi nakloni, ki na nobenem delu ne presegajo dvanajstih odstotkov. Seveda pa ni nujno, da bo ta idejna zasnova tudi uresničena. Izguba nogavičarjev pokrita Na četrtkovi enajsti skupšči nogavic s Polzele je >ga 89,69 skupščine pa so 3dstotka kapitala, člai sprejeli vse sklepe, ki jih je predlagale uprava. Izgubo, ki znaša dobrih 380 milijonov tolarjev, so pokrili iz nerazporejenega dobička iz prejšnjih let in drugih rezerv, za revizijo poslovanja družbe v letu 2006 so imenovali celjsko revizijsko družbo Abeceda, spremenili pa so tudi del statuta družbe. Skupščina je pooblastila nadzorni svet. da se z dnem uvedbe evra kot nacionalne valute opravi preračun osnovnega kapitala. Polzela, d.d., trenutno zaposluje 613 delavcev, lani so proizvodnjo povečali za 7,3 odstotka in prodali za 19,9 odstotka več nogavic kot leto poprej. Več so prodali na trgih Nemčije, Švice, manj pa v Slovemji. TT "ill IZ NAŠIH KRAJEV Bo obveljala »modrafc odločitev? Navezovalna cesta med avtocestnim izvozom v Dramljah in planinsko cesto je z amandmajem takratnega poslanca Marka Diacija leta 2004 prišla v drugi plan izgradnje slovenskega avtocestnega omrežja. To pomeni, da bo Šentjur dobil obvoznico, in sicer najhitreje leta 2009 in najkasneje leta 2020. Javnosti so v četrtek predstavili tudi prve predloge, kje naj bi trasa ceste potekala. A zdi se, da je v zraku visela neizrečena misel »cesta naj bo, ampak ne po moji zemlji«. Sejna dvorana šentjurske občine je bila skoraj polna. Kje bo tekla navezovalna ti'asa avtoceste, seveda ni vseeno. Se posebej, če to pomeni bistveno spremembo za vrednost zemljišč, kmetijsko inposlov-no dejavnost ali kvaliteto življenja, Tako so predstavili tri možnosti, ki so jih z različnih vidikov obdelale posamezne strokovne službe. Ta- ko naj bi »modra« različica, kot so jo poimenovali, potekala najbolj vzhodno, po do-hni karaenskega potoka, mimo kmetijske šole in pod naseljem Crnolica do planinske ceste. Druga naj bi potekala po zahodni strani, povsem ob naseljih Trnovec in Dole, medtem ko je tretja kombinacija prve in druge. Vse tri pa se strnejo pri kmetijski šoli in nadaljujejo pot mimo Čr-nolice po isti trasi. Medtem ko so vsi strokovnjaki poudarjali prednosti »modre« različice, je iz občinstva priletela opazka, češ da se ne morejo znebiti vtisa, da sta zelena in rumena različica narejeni zgolj zalo, da imajo tri in da v resnici ni kaj izbirati. Kmete seveda skrbi izguba najboljših zemljišč, kot je bilo slišati glasno negodovanje. Na vprašanje, kako se bodo spopadali z raz-sekanimi kmetijami, kje bodo uvozi, nadvozi in podobno, seveda še ni mogoče dati odgovora. Že zdaj pa je ja- sno, da bo treba upoštevati še ogromno drugih dejavnikov in težav, ki jih bo trasa ceste prinesla. Še bolj pa posameznike zanima, kje natančno bo tekla trasa in kaj to pomeni za njihov vrt in zelenico, če malo karikiramo. Ker se na urbanističnih kartah vsega tega niti približno ni daJo razbrati, so pristojni obljubih, da bodo primerno razpoznavni in označeni zemljevidi viseli v preddverju občine Šentjur, kjer. si jih bodo posamezniki lahko v miru ogledali. Kot je bilo slišati na koncu, brez družbene sprejemljivosti in vsaj večinskega soglasja ceste ne bodo mogli postaviti, kjer bi se jim zdelo. Do soglasja pa je pot še dolga in vsakdo lahko izrazi svoje mnenje, pobudo ali nestrinjanje. Vseeno pa ježe zdaj več kot jasno, da rešitve, ki bi bila po volji vseh vpletenih, ne bo mogoče najti. SAŠKA TERŽAN Utrinek s prve kmečke tiinice.ki]e na dvorršču Kmetyske zadruge Braslovce. Kmečka tržnica zdaj tudi v Braslovčah Braslovški svetniki so na zadnji seji občinskega sveta po hitrem postopku sprejeli Tržni red Tržnice Braslovce, ki bo odprla vsako drugo in četrto soboto v mesecu od 8. do 11. ure in bo delovala po vzoru drugih kmečkih tržnic v sosednjih občinah. Tako je bila prvič odprla že to soboto. Pobuda zanjo je prišla s strani Društva podežel-■skih žena Rra.slovče. Na omenjeni tržnici se lahko po tržnem odloku, ki so ga svetniki sprejeli, trguje na drobno z živili in neživil- skimi izdelki. Pravico do prodaje na Tržnici Braslovče imajo kmetovalci in drugi posamezniki z veljavnim potrdilom o lastni proizvodnji, ki ga izda pristojni organ Občine Braslovče. TT vuww.radiocelje.com Kmalu polnih novih štirinajst stanovanj župan Rogaške Slatine mag. Branko Kidrič in pomočnica direktorja Stanovanjskega sklada Republike Slovenije Janja Borec Mer-lak sta v četrtek slovesno odprla stanovanjski blok v Prvomajski ulici 30 v Rogaški Slatini. Hkrati so štirinajstim upravičencem izročili sklepe o dodelitvi stanovanja v omenjenem bloku. Občina je že pred tremi leti odkupila stavbo v Prvomajski ulici 30, zato da bi lahko zagotovili nova neprofitna najemna stanovanja vobčini. Občina je nato od stanovanjskega sklada dobila soinvestitors-tvo za obnovo bloka. Obnavljati so ga začeli februarja letos, medtem ko naj bi bila dela končana prihodnji mesec. V bloku bo tako novih štirinajst stanovanj, od tega osem Župan Branko Kidrič je Š1 garsonjer, štiri enosobna in dve dvosobni stanovanji. Skupna vrednost projekta znaša dobrih 110 milijonov tolarjev. Občina in stanovanjski sklad bosta plačala vsak polovico. Vseh štirinajst stanovanj je neprofitnih, sicer pa bo obči- na v letošnjem letu dodelila še sedem neprofitnih stanovanj, S tem bo 65 odstotkov upravičencev za neprofiuio stanovanje letos rešOo stanovanjski problem. Stanovanja bodo novim stanovalcem odprli predvidoma septembra. ŠO CASINO FARAON CELJE NAGRAJUJE kuponček za nagradno igro Zlata deteljica Casinoja Faraon ' ADAM^^ Vpiši številico l m je pridružilo ogromno poslušalcev s Celjskega, so tudi kopalci z i zabavo pripravi Radio Celje, ter se potegovali za nagrade. Tanja Seme in Matjaž Apat sta se preizkusila kot Anžejeva spremljevalna plesalca. S svojim soprogom nas je v Aquaiuni obiskala tudi naša zvesta poslušalka Jožica Goleč. Z njo sta s( fotografirali urednica Radia Simona Brglez in voditeljica Maja Gorjup. lili «fšj ■II REPORTAŽA »Bombe so padale na cesto za nami« Velenjčanka se je prebila iz obleganega Libanona - Vojna, ki se ne dogaja nekim »drugim« ljudem Lidija Črnko iz Velenja rada potuje in rada odkriva svet. Vseeno pa ne nosi brez potrebe glave na prodaj in nima nobene želje, da bi se potikala po največjih vojnih žariščih sveta. A vseeno se je obisk pri prijateljici v Libanonu iz mirno preživetih dveh tednov, kakršnih je bila vajena, sprevrgel v dramo za preživetje. Lidija je bila prva od desetih Slovencev, ki so se srečno vrnili domov. A še vedno ji v glavi odmeva grmenje bomb in še vedno jo skrbi za prijatelje, ki so ostali na nemirnih tleh Bližnjega vzhoda. »Z Mojco sva se spoznali v študijskih letih in ko je naneslo, da se je poročila v Libanon, sva ohranili prijateljske stike. Poročena je z zdravnikom in lahko rečem, da zelo lepo živi. Že laiii sem jo obiskala in se po malem zaljubila v to deželo. Kultura, hrana, glavno mesto, ljudje ... Nad vsem sem bila navdušena,« svojo pripoved začne Lidija. Tako kol lani je tudi letos nameravala preživeti počitnice pri prijateljici. In če se zdi, da se grozljive slike uničenja po televiziji dogajajo na drugem planetu, neWm drugim fiktivnim ljudem, je že prvi korak na letališče pomenil povsem drugačno zgodbo. »Žal nas ni v Pragi na letališču nihče opozoril, da so Bejrut napadli- Prva stvar, ki je bila presneto čudna, je bil prijateljičin SMS, češ da zaradi bombardirane ceste ne bodo mogli pome in me pride iskat nek sorodnik.« Lidija je debelo gledala ekran telefona in si na tihem mislila, da šala ni najbolj posrečena, je pa brez dvoma šala, na letališču bo izza vogala vanjo gotovo nasmejana skočila Mojca. Pa ni. Takoj, ko so dobro pristali, je na letališko pisto padla bomba in takrat je bilo jasno, da gre zares. Za njo bombe, pred njo zaprta meja Tisto noč je Lidija ostala v Bejrutu. Čeprav v izrednih razmerah, je mesto živelo svoje življenje naprej. »Libanona so imeli vojno 29 let in so je vajeni, sama pa sem nekako predvidevala, da je bil to samo incident, medtem ko se bo naslednji dan stanje že normaliziralo.« Pa se seveda ni. »Naslednji dan je prišla prijateljica z možem pome. V Saidi, kjer živita, smo potem naslednje dni poslušali grmenje bomb, nebo pa so razsvetljevale rakete. Kot za prvi maj, le da z grozljivim prizvokom.« Prva Lidijina misel je bila, kako se čimprej vrniti domov. Seveda je prvi naslov v tujini slo- Most, na katerem so stali še pred nekaj trenutki, je bil razstavljen na prafaktorje, Lidija Črnko, sicer knjižničail», pomaga zbirat tudi denar za postavitev knJIžnlD v Gani. »Namesto, da bi se trodlli izboljšati svet smo ljudje naravnost fantastični. ko ga je treba oničevati.« vensko veleposlaništvo. A najbližji slovenski predstavnik je bil šele v Kairu. Izkazalo se je, da za Slovence v Libanonu skrbi avstrijska ambasada. Lidijo so uvrstiE na seznam za čimprejšnjo evakuacijo. »Ko smo se zbrali v Bejrutu pred špansko ambasado, je bil pred odhodom v tisti množici ljudi nepopisen živžav. Takrat pa je na mesto padla bomba, v čisti tišino so se tla stresla in potem je zagrmelo- V trenutku je bila groba tišina in vsi smo si želeli edino in čimprej na varno.« Z avtobusi so nas potem prepeljali do sirske meje. Tam pa so se zame začele težave. Morala bi plačati 18 dolarjev takse za vizo, a ker očitno še v življenju niso videli slovenskega potnega lista, so hoteli dvojno ceno, ki velja za države nečlanice EU. Bila sem tako >izmozgana<, da bi jim z veseljem plačala 36 dolarjev, a takrat sem šele zares postala sumljiva. Kako neki hočem plačati več, ko pa je Slovenija članica Evropske skupnosti. Po dolgem pregovarjanju so se le unesli in sem lahko vstopila v Sirijo.« nski klic, i nikogar več »v naši skupini na avtobusu so bile družine z otroki, bili so dojenčki, prizadeti otroci, Cesta je bila zatrpana z avtomobili, z ljudmi, ki so hoteli oditi. Za nami pa so kot domine bombe uničevale cesto. Bilo je grozno. Vmes se nam je celo »spuntal« voznik, ki je hotel več denarja in smo morali čakati dodatni dve uri. Nekemu moškemu se je zaradi tega povsem >strgalo<. Hotel ga je pre-tepsti, iz ust mu je šla pena, tako so mu popustili živci. Potem smo dobili nov avtobus, ki ga je vozil precej mlad fant. Nekje na poti je dobil klic, da so mu pobili vso družino. Vso pot je jokal kot otrok, avtobus pa se je poveznil v tišino. Niti dojenčki niso zajokali,« pripoveduje Lidija žalostne zgodbe, ki so se je dotaknile na poti. Čeprav je bilo videti, da Izraelci civilnih ciljev ne bombardirajo namenoma, je bil strah, da se bo zgodila napaka, da bo katera od bomb zablodi-la, vedno prisoten in vedno grozljivo utemeljen, Na poti iz Bejruta je za potnike skrbela španska predstavnica. »Nikoli se nisem zavedala, kako pomemben podatek je naslov veleposlaništva, ki je pristojno zate. Av- strijci m spanci so oni enKratni. za vse so poskrbeli in tudi plačali. Medtem ko Slovenija za take primere nima predvidenih niti tolarja finančnih sredstev. Kar se tega tiče. sem imela res srečo in je vse teklo več kot gladko.« Iz Damaska so poleteli v Aman, kjer so jih zelo prijazno sprejeli. »Nastanili so nas, nas nahranili in tam smo potem čakali do jutra, ko so nas prepeljali v Madrid, kjer se je evakuacija končala. Kulturni šok je bil neverjeten. Počakati sem morala en dan za let domov. Zavila sem v Picassojev muzej in čeprav čisto iz sebe, tam preživela nekaj ur.« Zdaj je Lidija doma že nekaj dni. a dogodki preteklega tedna še vedno visijo nad njo. »Slike so še zelo žive, vojna še vedno traja in dokler imaš tam nekje svoje drage, sevedane moreš biti miren.« Kdaj se bo vrnila v Libanon, ne more reči, brez dvoma pa se bo. Zelo gotovo že drugo leto, »Bejrut je čudovito mesto in ljudje niso krivi, da živijo v verskem in mednacionalnem loncu, ki ga brez slabe vesti mešajo svetovni politiki.« Brez dvoma za vsakim dežjem posije sonce. Ko le ne bi dežnikov predolgo postavljali na trupla nič krivih. SAŠKA TERZAN Foto: LIDUA ČRNKO Ruševine in vojaki. Llbai )st ki narekuje tempo življenja že desetletja. Cesta je bila zatrpana z avtomobili in ljudmi. Bombe pa so kot domine nišila pot za njimi. m Nicita Not^iifiiiiciiijuu Sedež je udoben, družba dobra, dan čudovit, razgled pa fantastičen. Se potem čudite, da smo jima vsi na tleh malo zavidali? (Foto: Dušan Orož) Z vetrom v laseh v družbi ptic Bojana je z jadralnim padalom poletela z Donačke gore - Anže je nadzoroval zemeljsko postajo Zvonko Pohorc je bil tisti, ki je prvih korakov naučil tudi našega pilota Damjana. Tokrat je poskrbel, da je imela Bojana vse pasove varno pnpeta, Bojana Boršnak iz Loke pri Žu-smu je medicinska sestra, ki žm za svoje delo in osemletnega sina Anžeta. Pismo, ki nam ga je namenila, res ni moglo neopaže-no mimo. Svojo željo Bojana namreč pestuje že dolgo m enkrat bi se ji žc skoraj uresničila. Pa so zaradi višje sile zaprli zračni prostor in ostala je na tleh. Tokrat pa je uspelo. Bojana se je v tandemu .spustila s pobočja Donačke gore. Z jadralnim padalom, seveda. Po pristanku pa kar m našla pravih besed, tako navdušena je bila. S člani jadralno padalskega kluba Eol smo se dobili pod Donačko goro. In kdo bi si mislil, da je celo nas fotograf Aleks nekoč nekaj malega šaril s padalom po zraku. Svet je res majhen. Kdaj ji je padlo na pamet, da bi se v tem tudi sama poizkusila, se Bojana ni čisto dobro spomnila. Prav dobro pa se spominja razočaranja, ko se pred tremi leti kljub dobrim načrtom ni mogla dvigniti pod nebo. Tokrat je vse kazalo, da bo uspdo. Damjan Cretnik, eden najbolj izkušenih celjskih jadralcev in pilot tandema, o tem ni niti za ttenutek podvomil. >>Ce te malo zvija, je dober znak. Najbolj me na primer skrbi za tiste tečajnike, ki pridejo s fiksno idejo, da jih ni niti malo sirah. Ampak zdrava mera strahu je nujna!« pravi Damjan, ki je v svoji 16-Ietni padalski karieri pod nebo popeljal - Št. 58 ■ 25. julij 2006 - Damjan Čretnik je pod nebo popeljal že več kot tristo ljudi in tudi Bojani ja obljubil vsaj pol ure neba, Še zadnja navodila in uprla se bosta gravitaciji. že preko tristo ljudi. Ponaša pa se tudi s svetovnim rekordom v najdaljšem tandemskem preletu. »Ni slabo,« je rekla naša potnica, ki ni niti za trenutek omahovala, ali res hoče poleteti. Medtem ko smo čakali na najboljši trenutek, so jo padalci opremili. Toplo oblečena, s čelado in opasana sta se z Damjanom končno pripela na veliko rumeno padalo. Spustila sta se po hribu in že po nekaj korakih je Bojana brcala v prazno. Če hočete slišati ta vrisk veselja, seveda ne smete zamuditi sobotne reportaže na Radiu Celje ob 10.10. 2e po prvem pristanku je Bojana kar žarela in se verjetno niti ne bi pritoževala, če bi bil polet krajši, Ä Damjan ji je pač obljubil njene pol tue neba, zato ni bilo debate, da se ne bi dvignila še enkrat. Krožila sta na stebri zraka in zemeljska ekipa z Bojani-nim sinom Anžetom na čelu je postajala že rahlo naveličana. »Mami, mami, javi se!« je bobnelo po radijskem kanalu, namenjenemu padalcem. No, če bi mali vedel, da ga posluša še vsaj nekaj deset ljudi, bi... nič - še vedno hotel slišati svojo mamico. No, takole bo enkrat poletel tudi sam, so se malemu svetile oči. Še posebej, ko se je iz male črne aparature zaslišalo, da v ptičji družbi uživata in da ju še dolgo ne bo na tla. Ko sta končno vseeno pristala, smo ni ujeli takoi po pristanku. >>Jo- Anžejeimel na skrbi »Mami, mami, javi sel A se ti ne zdi. da te že malo dolgo ni?« ooj, nepozabno! Sploh ne najdem besed. Fantastičen občutek!« je poskušala opisati Bojana, ki se ji je končno uresničila dolgoletna želja. In tudi vam se lahko. Samo pišite nam in nam jo zaupajte. Saj veste ... Vaše skrite želje uresničita Novit tednik in Radio Celje! SAŠKA TERŽAN Foto: ALEKS STERN Ko je Bojana znova stopila z nogami na trdna tla. so ji od navdušenja žarele oci. Morda jo Eolci celo zvabijo v svoje vrste... »Zvezde so na njeni strani ...« bi morda ob izboru zadnje kandidatke za stilsko preobrazbo dejal kateri izmed prijavljenih bralcev, ki so vsak teden, ko smo se lotili vnovičnega žreba, poglede verjetno malo bolj pogosta usmerjali proti telefonom v upanju, da jih zajame Čarovnija podobe, Celjanka IVIaja Mastnak je dan, katerega vsak trenutek je namenjen izključno posvečanju sebi, začela v kozmetičnem delu salona Kac, kjer je k sijoči koži prispevala strokovna nega obraza. Sledila je pedikura, pri kateri vpoletnem času pri poslikavi nohtov domišljija, če smo vsaj kanček drzni, dosega nove razsežnosti. Poleg dobrega počutja, ki ga v posamezniku tovrstne storitve nedvomno zbudijo, so spremenjeno podobo sooblikovali rdeči prameni, ujeti v njene črne lase. Za poživitev še ustrezno ličenje, nalo pa soočanje z več kombinacij oblačil, pri čemer je bil poleg trend stila tokrat prvič vključen še športni izgled. Za izbrana oblačila so poskrbeli v Rossi športu in Whit Boyu, ki se nahajata v Planetu Tuš. Z modnimi sandali je sodeloval Peko. MAJA GORJUP Foto: GAŠPER GOBEC d.o.o. fesio a obraza, pedikura, manikura, frizura in ličenje Jolanda Čeplak Finale na EP' kot medalja Jolanda Čeplak je izboljšala osebni rekord na 400 m, dva kroga pa je že pretekla pod dvema minutama športna pot Jolande Čeplak, Celjanke, ki je bila dve desetletji Velenjčanka, potem pa se je vrnila v mesto ob Savinji, je seveda pisana, polna novih in novih vzponov, ki pa jim je sledil padec. Zaradi poškodbe. Že v isti sezoni, v kateri je bila operirana na stopalnem delu noge. se bo nepopustljiva borka skušala vrniti med svetovno elito. V evropski konkurenci seveda. Pred evropskim prvenstvo m v Goteborgu, ki se bo začelo 7. avgusta, je pripravljenost preverjala na državnem prvenstvu v Novem mestu, kjer je na 400 metrov osvojila drugo mesto (54:31). Svoj osebni rekord je izboljšala za štiri de-sprinkp. »Dva dneva pred državnim prvenstvom sem opravila zelo težek trening. Na 80Ü m ne bi imela prave konkurence, na tej razdalji pa bom tako ali tako nastopila v petek. Zato sem se odločila za 400 m. Na štartu sem izgubila celo sekundo. Ne znam štartati iz blokov. Zato mi je šlo med prvimi desetimi metri na smeh. Tempo v uvodnih dvestotih metrih je bil zame prehiter, a sem v zadnjih stotih metrih prehitela vse razen Langerhol-čeve.« Do kakšnih zaključkov prideta s trenerjem Tomom Popetrujem, ko trenutno ocenjujeta čase testov na treningih? Je finale na evropskem prvenstvu, potem ko ste bili dolgo odsotni zaradi operacije in rehabilitacije, dosegljiv? Prav z nobenim dosežkom se ne obremenjujem, čeprav vam obenem priznam, da imam gorečo željo po dokazovanju. A vse delam posto- poma, počasi. V petek sledi nastop na tekmi za super Veliko nagrado v Londonu. Potem mi bo preostalo le še deset dni za zadnje piljenje for- Vas stopalni del noge še boli? Vam je ostalo še kaj strahu iz časov, ko ste se trudili in trudili, a ni šlo, vzrokov pa tedaj tudi specialisti niso odkrili? Na evropskem pokalu, kjer sem tekla v štafeti, se je v mene vrinil strah. Dvomila sem v nogo, pa čeprav sem vedela, da je na treningih vzdržala vse napore. Sedaj sploh ne pomislim več na poškodbo. No, po zahtevnem naporu je zelo utrujena in potrebna terapije, masaže... V Goteborgu bosta kvalifikarijski in pnlfinalni tek v dveh dnevih. A na Švedskem bodo dr. Štok in fizio-terapevtje, ki bodo poski'be-li, da bo noga pripravljena za polfinale. Če se bom tja sploh uvrstila, seveda! Kdaj boste zmanjšali intenzivnost vadbe? V ponedeljek sem imela pravzaprav zadnji zahtevnejši trening. Večjih obremenitev ne bo več. Priznam, da bi mi zelo ustrezalo, če bi bilo prvenstvo kasneje, denimo konec avgusta. Nekaj časa za treninge mi je pač zmanjkalo. Katere so trenutno najboljše Evropejke v teku na dva štadionska kroga? Prihajajo iz Rusije. Ukrajine, Španije. Mislim, da imam sedmi izid se/.one, morda ga bom v petek še izboljšala. Letos tekmujem z veseljem. Sem zelo pozitivistič-no naravnana. Vsaka tekma je zame nov izziv. Tako bo tudi na evropskem prvenstvu. Pozabila sem vse prejšnje uspehe. Začenjam od začetka. Novi skok Katarine Srebotnik Velenjska teniška igralka se je pu nastopu v finalu turnirja v Cindnattiju prebila na 21. mesto lestvice Združenja poklicnih teniških igralk. To je njen rekordni dosežek. Uspel ji je zaradi polfinahie zmage na turnirju z nagradnim skladom 140.000 evrov proti branilki naslova, prvi nosilki in osmi igralki sveta, Švicarki Patty Schnyder s 4:6, 6:3 in 7:6 {6). Rusinja Vera Zvona-reva je v polfinalu izločila domačinko Sereno Williams in nato v finalu ugnala Srebotniko-vo s 6:2 in 6:4 ter ji preprečila pot do pele posamične turhir-ske zmage serije WTA. »Zvo-nareva od Birminghama igra neverjetno. Toda jaz sem ji v enem nizu odvzela največ iger na vsem turnirju, nobena igralka se ji ni tako približala. Zato nisem razočarana. Upam, da se ji bom oddolžila za poraz,« je dejala Kata, ki bo za to imeia priložnost že na naslednjem turnirju. Tako je določil žreb v Stan-fordu. Celjska teniška igralka Polona Reberšak je na 505. mestu. DEAN ŠUSTER Katarina Srebotnik Da bi še enkrat doživela prelepe trenutke. Vaš trener iz otroštva Tomo Popetru napoveduje »žurko« že po vaši morebitni uvrstitvi v finale. To je torej vaša realnost? Morda. V obeh predtekih bom dala vse od sebe. Če se bo vse lepo seštelo, potem se bom uvrstila med najboljšo evropsko osmerico. Finale bo zame kot medalja. Še v mesecu februarju sem za 200 m porabila kar 44 sekund. Toliko povprečna tekmovalka potrebuje za 300 m. Tako da sem sedaj zelo vesela. Težko je opisati občutke. Poznajo jih le u-sti, ki so bili poškodovani. Ko si v izgubljenem položaju, ko ne veš, če boš sploh še kdaj nnn-nalno rekel. Zame je 7n;i-čilno. da se ne predam. Pričakovala sem izid okoli 2:02, vendar spustila sem se že pod magično mejo. Sta Jolanda Čeplak in morje kakorkoli povezana? Sedaj sta. Ko sem v Monte Carlu, po napornem treningu obležim na plaži, berem knjigo in se odlično spočijem. Sicer pa resnično lenarjenje načrtujem v mesecu septembru. Zdaj za kopanje seveda ni in ne sme biti časa. DEAN ŠUSTER Foto: GREGOR KATIČ Na DP v Novem mestu je bila Martina Ratej iz šentjurskega kluba najboljša v metu kopja (52.53). Na 3000 m zapreke je zmagal član velenjskega kluba Boštjan Buč, sicer brez večjih težav, a je razočaral s časom (8:45). Marina Tomič iz celjskega Kladivarja je bila preko visokih ovir druga, njen čas pa le 13,72. Za čisto Jadransko morje Jože Tanko, član Triatlon kluba Celeia, bo v petek v približno 20 urah skušal preplavati 60-kilometrsko razdaljo med italijanskim Caor-leom in Piranom. Projekt se je v glavi še vedno odličnega plavalca »kuha!« že kar nekaj časa, konec tedna pa ga bo skušal uresničiti. Akcijo naj bi začel okoli poldneva, spremljala pa ga bo seveda ekipa izkušenih sopotnikov. »Želja je v meni dozorevala že dve leti, lani ni šlo vse po načrtu, letos pa je projekt nastajal bulj preudarno ... V petek, če bo seveda primerno vreme, bomo v jutranjih urah zapustiti Izolo, v Piranu uredili vse potrebno in nato od-pluli v Caorie, Ce bo tok ugoden in če bo pihal maestral. bi lahko 60-kilometrsko razdaljo preplaval v 20 urah. Nekoliko me sicer skrbi nočno plavanje, veliko ladij tudi ponoči pluje v Tržaški zaliv m Koper, zato upam. da bodo dobro osvetljene. Drugih problemov ne bi smelo biti. Sicer pa bom imel spremstvo na ladji in čolnih ter reševalce celjskega potapljaškega društva z Mišem Madroničem na čelu,« pred novim podvigom pravi Tanko, ki je preplaval že skoraj ves Tržaški zaliv, bo pa tudi prvi, ki se bo podal na pot od Caorlea do Pirana. Sicer pa rtjeguva akcija poteka pod sloganom Plavanje za čisto Jadransko morje, ki takšno ob morebitni gradnji plinskega terminala ne bi bilo več. To posledično pomeni tudi upad ribolova in tu- rizma tako v Sloveniji kot I liji. in tudi za to se bo Tanl skušal »boriti«. JASMINA ŽOHA V celjskem klubu v te dneh ni dejaven sam Tanko, temveč sta prizade na tudi Sandi Ivančič in D jan Čičič - Ocvirk, ki sta f prejšnjo nedeljo udeleži enega največjih Ironmai na svetu - Kärnten Ironma Austria v Celovcu. Ivanči ki je odlično opravil s pli vanjem in kolesarjenjem, j na teku žal odstopil, me< tem ko je Čičič - Ocvirk n 2043 tekmovalci, ki so pri peli na cilj, precej jih je stopilo, osvojil 1020. mes in za končni cilj potrebov 11 i n42ii Skrbi Janija Žilnika Sicer je trener nogometašev CMC Publikuma napovedal, da na prijateljski tekmi v Velenju rezultat ne bo vospred-ju. Rudar je zmagal z 2:0 (Alen Nikola Rajkovič, Senad Ja-hič), poraz pa je razkril pomanjkljivosti mnogih celjskih igralcev. Precej časa se je po tekmi Jani Žilnik zadržal v slacilnia; "Nekateri so izgubili moje zaupanje. Imeli so amaterski pristop do igre, zato niso več kandidati za prve prvenstvene tekme. S svojo zagiizenostjo me je zadovoljil Dejan Robnik. Upam, da bo v soboto 'pravi' in da bo morda odloal tekmo z Gorico!« Ker ga novinec Luka Škrbina ni prepričal, je na desni bok postavil IVUtjo Brulca. Domen Beršnjak se mu je zdel malce »rezerviran«, nasvojekva-lilete ga je spet ojjozoril Dejan Naprudnik. Ibeji se prebuja, Neven Markovič, ki je bil na preizkušnji, ni piimeren za Publikum, medtem ko bodo mladega Alberta Račiča, ki igra v Emir Hadžič je pri 17 letih iz Rudarja (Kakanj) prestopil k sarajevskemu Želj ezničarju. 2. ligi BiH, še naprej budno spremljali. Mladi napadalec bo-sansko-hercegovske U-21 reprezentance Emir Hadžič je tudi luadno postal član Publikuma. Jutri bodo Celjani gostovali v Kranju pri Triglavu. DEAN ŠUSTER Foto: GREGOR KATIČ NA KRATKO G2-letni Branko Vivod. Vivodu 4 Poznan: Celjski atlet Branko Vivod je na Poljskem nadaljeval svoj izvrstni niz uspehov. Na evropskem veteranskem prvenstvu je v skoku v višino preskočil 159 cm. V kategoriji med 60 in 65 lel je za tri centimetre ugnal češkega in nemškega tekmeca. (DŠ) Gorenje z 98 tekmovalci Zavodnje, Sleme: Kolesarski klub Energija Velenje je uspešno izpeljal deseti kolesarski vzpon na Zavodnje in Sleme, ki se ga je udeležilo več kot 34Ü kolesaijev iz Slovenije, Nemčije in Norveške. Med ekipami je bilo znova v ospredju Društvo za rekreacijo Gorenje, ki je imelo z 98 tekmovalci najštevilčnejšo zastopstvo na tekmovanju. Absolutni zmagovalec med moškimi je postal Igor Rosenstein, med ženskami pa Simona Žabjek. (JŽ) Popularizacija jadranja Jadralno društvo Wild Wind iz Šmarja pri Jelšah je še pred koncem šolskega leta po osnovnili šolah izpeljalo animacijsko akcijo za popularizacijo jadranja in nato or^niziralo šolo jadranja na Šmartinskem jezeru. Šmarsko društvo je pripravilo tudi enotedenske priprave na Murterju, ki se jih je pod vodstvom predsednika Stanka Užmaha udeležilo osem tekmovalcev. S tamkajšnjim JK Žal Betina je podpisalo lisüno o pobratenju med kluboma. Na dvodnevni regati v Izoli sta drugo in tretje mesto v razredu Evropa osvojila Žiga Tratenšek in Maks Mijailovič. JASMINA 20HAR Beno Udrih (desno) v družbi z Markom Miličem Vse podrejeno uspehu reprezentance Pogovor s košarkarskim reprezentantom Benom Udrihom Beno Udrih, član San Antonio Spursov iz slovite lige NBA, je eden glavnih adu-tov slovenske košarkarske reprezentance na prvem svetovnem prvenstvu, na katerem bo sodelovala naša selekcija. Za Udrihom je uspešna sezona NBA, saj je bil ob dobrih igrah v svojem klubu tudi na prireditvi AH stars za novince, kar je nedvomno odličen dosežek za drugo sezono v tej ligi. V končnici prvenstva je sicer Beno igral nekoliko manj, a v klubu vanj verjamejo, tako da ostaja tudi v priliodnje član bivših zmagovalcev najmočnejše lige na svetu. Sicer pa Šempetrana, ki je v začetku meseca dopolnil 24 let, na reprezentanco ne vežejo nič kaj lepi spomini, saj se je lani tik pred odhodom v Beograd poškodoval, tako da na evropskem prvenstvu ni nastopil. Kakšen je spomin na to obdobje lani? »Nič kaj prijeten, saj sem opravil vse priprave, bil sem v pravi formi, potem pa je v zadnji pripravljalni tekmi proti Madžarski prišlo do neljube poškodbe, ki me je oddaljila od Beograda in evropskega prvenstva. Na srečo sem poškodbo v celoti dokaj hitro odpravil, tako da nisem imel z njo več težav, niti med sezono niti zdaj med pripravami. Imel pa sem nekaj te-- Št. 58 žav s stopali, tako da sem bil prve tri dni priprav pri fizio-terapevtu, ki me je pozdravil in zdaj jc vse v redu.« Kako ste potem doživeli uspeh na evropskem prvenstvu? Seveda sem bil navdušen nad tem, kar so moji kolegi prikazati v Beogradu, a iskreno povedano sem to tudi slutil. Bili smo namreč zelo dobro pripravljeni, odlično vodeni, vedelo se je, kdo, kaj in zakaj, tako da sem po tihem pričakoval takšen razplet. Ob tem moram dodati, da smo bili že med pripravami prava družba, odlično se namreč razumemo in vse to je dalo pozitivno noto tako v slačilnici kot na parketu. Je tudi letos tako? Ja, je. Zdi se mi celo, da še za odtenek bolje. Že prvi dan na Rogli se je videlo, da smo vsi komaj čakali, da se snidemo, Tisti, ki smo prišli, smo namreč vedeli, zakaj prihajamo. Svoje osebne interese smo tia-mreč podredili reprezentanci in njenemu uspehu, tako da težav ni. Menim, da smo na Rogli delali zelo dobro in si pripravili dobro osnovno bazo za preostali del priprav. Zato mislim, da na Daljnem vzhodu lahko morda naredimo nov podvig. Mnogi menijo, da za vas in Lakoviča ni prostora v isti ekipi! Ne vem, od kod to izvira, je pa čista neumnost. Kot je tudi neumnost, da sva drug na drugega ljubosumna, kar se tiče igre. Vsi, ki so lani spremljali našo reprezentanco med pripravami, so lahko videli, da sva si delila minutažo v vsakem srečanju, pri čemer je selektor večkrat skušal igrati z obema istočasno, kar se je pokazalo kot dobro. Mesto organizatorja je namreč najbolj zahtevno v ekipi in en sam igralec ne more igrati celotne tekme, še posebej ne na turnirju, kot je na primer svetovno prvenstvo, zato bo dovolj prostora za oba. Kot že rečeno, vse je podrejeno uspehu slovenske reprezentance in ne osebnemu rezultatu kogarkoli med nami! Kakšna je atmosfera v reprezentanci ob naporih, ki vam jih je pripravil strokovni štab? Doslej super, čeprav je bilo na Rogli precej naporno. Vsi po vrsti smo imeli nekaj težav z utrujenostjo, a je selektor znal določati treninge, tako da je to zdaj že preteklost. Začeli smo tudi že z uigrava-njem peterk in ponavljanjem akcij, ki smo jih od lani že pozabili, a se vse hitro vrača nazaj. Časa imamo še dovolj, tako da se ne bojim, da ne bi bili dobro ali bolje rečeno odlično pripravljeni za Japonsko. Kot zdaj kaže, boste ostali Clan San Antonia! Pred odhodom domov sem se pogovarjal s trenerjem Gregom Popovichem, ki mi je dejal, da računa name tudi v naslednji sezoni. Upam, da bo res tako in da bom imel dovolj minut za igro, da se bom lahko pokazal v pravi luči. A morate veded, da je igralec v NBA ligi samo številka in se lahko vse čez noč spremeni, kot se je na primer to zgodilo pn Raši Ne-steroviču. Sicer pa si želim ostati v San Antoniu, kjer sem se odlično znašel, upam pa tudi, da bom dobil kakšno minuto več za igro koi v zadnji sezoni. JANEZ TERBOVC Foto: GA5PER GOBEC KRONIKA »Nikamor ne grem, ostajam domalfc Pogovarjali smo se z osumljenko, ki naj bi v šentjurski banki ukradla približno 114 milijonov tolarjev v Banki Celje so. kot je znano, prejšnji mesec ugotovili, da je ena njihovih uslužbenk, ki je bila zaposlena več kot trideset let, na račun snahinega podjetja v daljšem časovnem obdobju in v več manjših zneskih nakazovala denar. Poneverbo so odkrili po naključju, ko so spremenili sistem kontrol. Znesek neupravičenega odliva znaša približno 114 milijonov tolarjev. Pri tem so se v zadnjih dneh v javnosti pojavile govorice, da naj bi 54-Ietna V.S., doma z Gubnega, z denarjem odšla v Srbijo, v Banat. A to, kot zatrjuje, ni res. Osumljenka je doma, v Sloveniji, in ni v teh dneh odšla nikamor niti nima tega namena. «Odšla sem le v Piran, da si odpočijem od vsega ...« utrujeno pove. V.S. je zaradi suma, da si je neupravičeno prilastila skoraj 114 milijonov tolarjev, v banki takoj dobila odpoved, proti njej je vložena kazenska ovadba na Okrožnem državnem tožilstvu v Celju. Ali je osumljenka namerno prekoračila pooblastila, se za zdaj še ne ve, ob tem pa obstaja tudi sum ponarejanja podpisov. Niko Kač, presednik uprave Banke Celje, je ob odkritju razočarano ugotavljal, da tolikšnega zneska ni ukradel še nihče, in osupljivo je, da gre za osebo, ki je bila zelo dolgo zaposlena v banki. Njeno predpostavljeno so zaradi objektivne odgovornosti premestili na drugo delovno mesto. »Manj ko imaš kaj z njimi, bolje je« Sredi prejšnjega tedna so zaokrožile govorice, da osumljene naj ne bi bilo več na domačem naslovu, saj naj bi s svojim možem pobegnila v Srbijo, v Banat. kjer je rojena in od koder sta z možem leta 1973 prišla v Slovenijo. Ko smo se vpctck odpravili na Gubno, kraj med Prevorjem in Lesičnim, nismo pri sosedih naleteli na nič kaj dobro mnenje o njih. »Že sedem let nimamo z njimi nobenega stika,« pravi ena od sosed, vzrok naj bi bil nesporazum glede denarja za obnovo ceste. »Manj ko imaš kaj z njimi, bolje je.« je dejala druga. »Zadnje tri dni ni videti nikogar Nazadnje sem videla njenega moža, ko se je peljal mimo po cesti,« opisuje soseda in doda, da sta se osumljena in mož dnevno veliko vozila sem in tja, zato so se čudili, od kod jim toliko opravkov in obveznosti, saj sta bila z možem oba doma. On je invalidsko upokojen, ona brez službe od sredine junija. »Tudi avtomobilom nismo več sledili, saj so jih pogo njali. »Na zunaj res ni v ti, da bi imeli kakši tvo, toda s spretnostjo se da vse prikriti...« še pomenljivo ugotavlja soseda. Z osumljeno naj bi imel pred leti slabo izkušnjo tudi nek prodajalec, ki naj bi jo t kraji in nato preseneči to vil, da gre za isto ki mu je kasneje na urejala kredit. In smo odšli do hiše, kjer nas je snaha osumljene prijazno sprejela in povedala, da sta tašča in tast pred desetimi minutami odšla v Šmarje pri Jelšah na upravno enoto. Dejala je, da je o poneverbi izvedela po televiziji. »Kar dih mi je zastal. Tega ne verjamem. Ona je v redu ženska. A o tem se doma ne pogovarjamo.« Ko smo se z rahlim dvomom o »izginotju« osumljene V. S. vozili po Prevorju, smo izvedeli, da se ona in njen mož želita srečati z nami. Srečali smo se v Šmarju pri Jelšah, kamor si je tisti dan odšla zamenjat delovno knjižico. Trideset let je namreč imela staro jugoslovansko, zato je presodila, da je čas. da jo zamenja za slovensko. Kje je denar? Osumljena po nasvetu odvetnika noče dajati nobenih izjav glede poneverbe de- irja. Pra , da bo kje je denar, razsojalo in razsodilo sodišče. Z banko se je, kot pravi, sporazumno razšla, o razlogih odhoda pa zaenkrat prav tako noče govoriti. »Od 15. junija imam sporazumno odpoved . Zatrjuje, da Lobenega pre lože- nja, da je njena d, mož in oba sinova, v kreditih in dolgovih in si zaradi nastale situacije ne želi nikakršne medijske pozornosti. »Sami ste se lahko prepričali, da nimamo nobenega razkošja," pripoveduje. !n videti je res tako. Pred časom naj bi celo prodajali svoje zemljišče, a naj bi se pred prodajo rešili sami, saj naj bi ga odkupila kar njihova sinova. Da je naenkrat tako bogata, je presenečeno izvedela iz medijev. Da naj bi se denar ves ta čas nakazoval na snahino trgovino s sanitetnimi pripomočki v Šentjurju, o tem prav tako noče govoriti. »Vse se bo pokazalo in preden ne pridem do sodišča, ne dajem Vnm podubrt n.i totuqMtiji (l.i|u vtib lioiidstva in r.ukubH'' uNrivmi »Vsi SI »Nikamor nisem šla in nimam nobenega namena od-haiati m se skrivati. Kam pa na) grem m zakaj sploh?« se sprašuje oh govoricah. »Če sem odšla v Piran, še ne po meni, da sem kamorkoli ušla.« Moti jo, da jo naenkrat vsi obravnavajo kot »zločin ko« in da se je »razbohotilo« na kupe govoric. »Nisem kriva, le osumljena sem. N.i sodišču se bo pokazala resnica.« Želi povedati še vec a jo mož opomni, da govori preveč in da jima je to odvetnik odsvetoval. Za kaznivo dejanje poneverbe denarja je predpisana kazen zapora od 1 do 8 let in kot so nam sporočili iz tožilstva, je bila kazenska ovadba zoper osumljeno odstopljena v preverjanje na I^oli-cijsko upravo Celje. Sodi; če bo torej tisto, ki bo razsodilo. ali je 54-letna kriva kaznivega dejanja ali je nedolžna. Do takrat pa osta jajo namigovanja in ugiba nja. V Šentjurju in za mali kraj, kot je Gubno. je tako več kot dovolj tem za pogovore in obrekovanja. MATEJA JAZBEC Foto: GREGOR KATIČ : iiiÄ- IIKA 15 Jadralno padalstvo je lep, tudi zelo nevaren šport, Močan veter je bil za izkušenega jadralca premočan 38-letni Vojko Pilih iz Petrovč je z jadralnim padalom tragično končal na Tolminskih Ravnah Vojko Pilih, izkušen jadralni padalec, doma Iz Petrovč, se je v soboto popoldne z jadralnim padalom smrtno ponesrečil pri preletu nad Tolminskimi Ravnami v Zgornjem Posočju. V gorski vasici, najvišje ležečem naselje na ožjem Ibl-minskem, so ga kolegi iz Jadralno padalskega kluba Eol iz Celja in gorski reševalci našli mrtvega šele po nekajurnem iskanju po težko prehodnih grapah. Pilih je bil izkušen večletni jadralni padalec in je užival v letenju- Z jadralnim padalstvom se je ukvarjal že od leta 1991 in je imel do sedaj za sabo mnogo poletov. Letos je opravil polet dolg 65 kilometrov, najdaljšega pa kar 137 kilometrov. Sorica je jadralce vedno znova vabila in tako je bilo tudi v soboto, ko se je z jadralnimi kolegi odpravil užitkom na proti od Sorice preko Koba-riškega Stola v Kobarid. Na tem območju so slovenski jadralci letos postavili že štiri svetovne rekorde in preleti nad tem območjem naj bi vedno znova predstavljali izziv. Pilih je nad tem območjem večkrat letel in je poznal teren. Je bilo pa v soboto v zraku zelo zahtevno in veliko več ter močnejšega vetra, kot ga je bilo moč pričakovati iz napovedi- Na nebu je bilo več jadralcev in težko je imeti pregled nad vsakim posebej, kje leti. Izvedeli smo, da so ga kolegi po pristanku v Kobaridu klicali po mobilnem telefonu, vendar je bilves čas nedosegljiv. Niso slutiü, da bi se lahko z njim zgodilo kaj hudega. Pogosto se namreč zgodi, da jadralci na nebu ostanejo po več ur še po tem, ko so ostali kole- gi že trdno na tleh, slaba naj bi bila tudi pokritost s signalom na tem območju. Pa je Pilih svoje kolege poklical sam in jim v telefon dejal, da je verjetno poškodovan, nato pa je bila zveza prekinjena. Kolegi so takoj obvestili Regijski center za obveščanje, ti pa nato gorske reševalce, v iskanje pogrešanega se je vključil tudi helikopter. Preveč izkušen, da bi zapeljal v dolino? Jadralci so ga iskali v spodnjem delu doline, gorski reševalci pa v zgornjem delu Tolminskih Raven. Iskanje je trajalo nekaj ur in okoE 19.30 ure so kolegi v grmovju blizu ceste med ŽabČami in Tolminskimi Ravnami našli mrtvega Vojka Piliha. Ran ni imel, bodo pa v prihodnjih dneh ugotovili vzrok njegovega tragičnega padca. Policisti in kriminalisti bodo iz zapisa na GPS-u in višinomera ugotovili, kje je ponesrečeni lete! in kako visoko, kar bo najverjetneje razjasnilo okoliščine tragičnega strmo-glavljenja. Pilih naj bi bil preveč izkušen jadralec, da bi zapeljal v dolino pod Tolminskimi Ravnami, saj je dobro vedel, da gre za območje močnega vetra in turbulenc, smo izvedeli. Zato ostajajo ugibanja in nepojasnjen odgovor, zakaj se je nahajal na tem območju. Lahko, da se mu je zaprlo padalo, lahko mu je postalo slabo, lahko ... Mnogo je ugibanj in eno samo dejstvo. Zal so jadralci izgubili svojega tovariša in prijatelja in žal je še ena družina ostala brez svojega sina, očeta in moža. MATFJA JAZBEC Ne kupujte poceni predmetov na ulici! Sredi junija so trije mladeniči i v podhodu napadli moškega in nar. Oškodovanemu so odvzeli plačilno kartico in dokumenti t( mi. Po dejanju so si gotovino n gli, USB-ključ s slušalkami pa sc dali po znatno nižji ceni. PoUi dejanje zakrivili trije Žalčani, st, njih je že bila podana kazenska žavno tožilstvo. V obdobju med 14. junijem in centru Celja in bhžnji okolici vli osebnih avtomobilov. Do vlomo\ lo v popoldanskem času med 14. ' Aškerčevi ulici v Celju od nje^ zahtevali de-denarnico z gotovino, er USB-ključ s slušalka-izdeliii, denarnico odvr-I nekemu neznancu pro-:isti so ugotovili, da so iri od 19 do 21 let. Zoper ovadba na Okrožno dr- 17. julijem pa je bilo v imljeno v na je najpogosl prihaja- najpogosteje odtujeval avtoradie. Lastnikom je z dejanji povzročil za okoli 530 tisočakov škode. Dejanj je osumljen 27-letni Celjan, ki je avtoradie prodajal po nizkih cenah, denar pa porabil za nakup droge. Za storjena dejanja bo zoper 27-Ietnika podana kazenska ovadba. Bosta pa kazensko ovadena tudi dva Celjana, ki sta od osumljenega po zelo nizki ceni kupila dva avtoradia, čeprav sta vedela, da sta bila pridobljena s kaznivimi dejanji. Policisti zato občane opozarjajo, naj ne kupujejo predmetov po znatno nižjih cenah, kot je njihova dejanska vrednost, saj obstaja velika verjetnost, da so bih takšni predmeti pridobljeni s kaznivimi dejanji. Pölidsti lahko v takšnih primerih predmete zasežejo, MATFJA JAZBEC mamilarsko združbo Za celjskimi kriminalisti je uspešna preiskava, v kateri so zaradi 145 kaznivih dejanj neupravičene proizvodnje in prometa z mamili na prste stopili kar štirinajstim osebam, starim od 21 do 40 let, in jih ovadili. Gre za šhoko preiskavo, v kateri so na območju Celja, Ljubljane in Kopra opravili trinajst hišnih preiskav. Za trinajst osumljencev so odredili pohcijsko pridržanje, enega so na območju Ljubljane v organizirani akciji prijeli pripadniki specialne enote policije, pravi vodja sektorja kriminalistične policije Policijske uprave Celje Janko Gor-šek. Ravno ta, ki so ga prijeli v Ljubljani, je že stari znanec policije, saj naj bi imel na vesti že nasilna kazniva dejanja ter prekupčevanje z mamili. Celjski kriminalisti so kriminalno združbo spremljali že od januarja letos in v preiskavi uporabljali tudi prikrite preiskovalne metode. 26-letm Velenjčan naj bi tako od januaija do julija na našem območju organiziral mrežo uličnih prekupčevalcev in posrednikov, ki so prodajali heroin, kokain in amfetamin, pravijo na celjski policiji. Drogo so prodajali v odmerkih od 5 do 15 gramov, preprodajalci z območja Žalca in Velenja pa so vsakodnevno z drogo trgovah naprej v odmerkih od 0,1 do 0,5 grama. Združba naj bi mesečno na tak način preprodala približno tisoč gramov droge. V tem času so policisti zasegÜ več manjših količin ma-mü, prav tako jih je preiskava pripeljala do glavnega dobavitelja droge z območja Ljubljane. Prej omenjeni Velenjčan je tako skrbel za uvajanje novih preprodajalcev, jim dajal navodila za vamo prekupčevanje, pri čemer so bili v večini primerov drobni dilerji z območja Žalca in Velenja. Preiskava je zdaj končana, za deset oseb je preiskovalni sodnik v Celju odredil sodno pridržanje, medtem ko zashšanje osumljenih Še traja. SŠ HALO, 113 Padla pri sestopanju s kolesa Minulo soboto se je hujša prometna nesreča zgodila v križišču Zdraviliške ceste z lokalno v Laškem. 62-letna kolesarka je želela sestopiti s kolesa, a ker je bankina ob vozišču nekoliko nižja, je hudo padla in nato še približno pet metrov drsela po nabrežini. Hudo poškodovano so z reševalnim vozilom odpeljali v bolnišnico. Poletni vlomi Pretekli dnevi so bili zaznamovani z različnimi vlomi. Že v noči na petek so kriminalisti morali v Slovenske Konjice, kjer so nepridipravi vlomili v kar štiri objekte. V enem primeru neznani storilec ni uspel priti v notranjost, v dveh primerih je notranjost preiskal, vendar ni ničesar odnesel, medtem ko je v enem primeru iz objekta odtujil menjalni denar in cigarete različnih znamk. Skupne škode je za skoraj 300 tisočakov. V zgodnjih petkovih jutranjih urah je nekdo vlomil tudi v gostinski lokal na Šian-drovem trgu v Žalcu, od koder je izginilo nekaj denarja in cigarete. Dan kasneje so vlomili tudi v trgovino v Iršičevi ulic tat lomilca odnesli lajo rigarete praviti tudi najprej vloi L dva sesalnika. Z iskanje Lenibergu pri Novi Cerk' il v gostinski lokal in odn liko, menjalni denar ter v nil še v stanoval ;m območju je bi a. Skup. laj bi' kjer ji sel novejšo diatonično harmc cigaret in žganih pijač, nato sko hišo in odnesel več denai vlomljeno še v prostore gasilskega doma. Skupaj je za milijon tolarjev škode. Še vedno pa preiskujejo tudi vlome preteklega tedn, ko so iz garaže podjetja v Popovičevi ulici v Celju odm sli 300 metrov bakrenega vodnika. Neznanci riborski cesti v Celju vlomih tudi v prostor matorske postaje, predhodno odklopili nape !o demontirali transformator in odtujili bakr vredno 300 tisoč tolarjev. Osumljenci so bili f ja pregnani, kljub temu pa so storili za dv tolarjev škode. Uspeli rešiti živino v petek popoldne je zagorelo gospodarski na Dvom pri Šmarju pri Jelšah. Do požara je radi kratkega stika na elektromotorju puhair pa je uničil celotno ostrešje objekta ter okoli 50 lor sena, elektromotor in puhalnik. Posredovali so prostovoljni gasilci iz Šmarja pri Jelšah, Mestinja in PGD Šentvid, ki so pred ognjenimi zublji uspeli rešiti živino. Gmotne škode naj bi bilo po prvih podatkih za 7 mihjo-nov tolarjev. Ma-uisfor-in na-jedro, skra-ilijona poslopje Jrišlo za- KULTURA Oblakova ulica v Celju Od Oblaka do frankolovskih žrtev Pokom- SE im€nuj€ Prejšnji teden smo vas v tej rabriki vprašali, po kom se imenuje Oblakova ulica v Celju. Prejeli smo več odgovorov, v katerih ste na to vprašanje pravilno odgovorili. Va-troslav Oblak je namreč eden najbolj slovitih slovenskih jezikoslovcev. Valroslav Oblak je bil sin celjskega podobaija Ignacija Oblaka. Rodil seje 15. maja 1864. Po končani osnovni šoli je šolanje leta 1874 nadaljevalna celjski gimnaziji. Nemiren značaj mu je v šoli povzročal kar nekaj preglavic. Potem ko je ponavljal 1., 2. in 4. razred gimnazije, je šolanje uspešno nadaljeval vse do 7. razreda, ko je nenadoma zbolel za jetiko, Po enoletnem premoru je jeseni 1885 nadaljeval s šolanjem, vendar so ga novembra istega leta JzkJj učili iz vseh avstrijskih gimnazij, ker je sošolce nagovoril, da so v slovenskem jeziku zapeli cesarsko pesem. Po tem dogodku se je preselil v Zagreb, nadaljeval s šolanjem na gimnaziji in leto kasneje ma-turiral. Jeseni 1886 se je preselil na Dunaj, kjer je študiral slovansko filologijo in primerjalno jezikoslovje, ter marca 1891 promoviral z doktorsko disertacijo Cerkvenoslovanski prevod Apokalipse. Po končanem študiju mu je dtmajska univerza podelila štipendijo za proučevanje makedonskih dialektov v takrat še turškem Solunu. Ker so ga Turki osumili za vohuna, so ga marca 1892 zaprli. Čeprav so ga po posredovanju avstri j ske^ konzula kmalu izpustili, je moral ozemlje takratne Turčije takoj zapusti- Najprej je za kratek čas bival na Dunaju in v rojstnem Celju, maja 1892 pa je za pol leta odpotoval na dalmatinske oto- ke, kjer je študiral čakavsko narečje. Po vrnitvi domov se je začel zanimati za vodenje slovenskega lektorata v Gradcu. Leto kasneje se je habilitiral za južnoslovansko filologijo in v zimskem semestru 1893/94 že začel predavati. Jeseni 1895 se mu je zdravstveno stanje začelo hitro slabšati. Marca 1896 ga je graška filozofska fakulteta predlagala za izrednega profesorja slovanske Biologije s po-sebtiim ozirom na slovenščino, a imenovanja ni dočakal. Umrl je star komaj 32 let. Pokopan je na celjskem okoliškem pokopališču. Sprva ga je zanimala zgodovina, kasneje je svoje zanimanje preusmeril na slovnico. Preko DavorirH Trstenjaka se je seznanil s poljskim slavistom Ja-nom Baudouinom de Courte-nayem in njegovimi spisi o slovanskih narečjih. Z njim je nato ostal v stikili vse do svoje smrti. Oblak je slavistiko in jezikoslovje študiral že kot gimnazijec. Še posebej se mu je obzorje razširilo v Zagrebu, kjer se je naučil tudi hrvaščine in srbšdne. V tem času si je začel dopisovati s Stanislavom Škrab-cem, predvsem o vprašanjih razvoja slovenskega jezika. Oblak je tako odšel na študij dobro podkovan. Na Dtmaju se je povsem posvetil slavistiki, za kar gre velika zasluga njegovemu profesorju Vatroslavu Jagiču. Prve razprave je objavil že v času študija. Leta 1887 je v KUPON Mwntednik # w.ce.sik.si/domprojekti.htm Ime in priimek............................ Naslov .................................... Kraj in poštna številka ...... Ulica/stavba se imenuje po ki je bil.................................... Moj predlog ..................... Odgovore pošljite do ponedeljka, 31. julija, na naslov Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje, s pripisom Po kom se imenuje. Letopisu matice slovenske jezikoslovno razložil tri slovenske rokopise iz 17. stoletja, razprave o starejših slovenskih besedilih je objavljal tudi v naslednjih letih. Analize besedil so obsegale glasoslovje, oblikoslovje, sintakso in slovar V njih je [pravilno) ugotavljal, da so se slovenska narečja razvila med 10. in 14. stoletjem. Ker mu je o večini slovenskih narečij manjkalo zanesljivih podatkov, je prav zaradi dialektičnih študij začel že zelo zgodaj potovati: leta 1887 je šel v Belo krajino, leta 1891 na Koroško, kjer je proučeval podjunsko in tudi rožansko, ziljsko ter kanalsko narečje. Leta 1894 je obiskal ogrske Slovence v severnem delu Prek muija, leto kasne vencevjužnemd ja, hrvaško Medži pavsko dolino. Tc Ijalo d( e pa še Slo-lu Prekmur-nurjeterVi-ga je pripe-1 prepričanja. bo imela slovenska historična slovnica bodočnost samo, če bodo raziskovali tudi sodobna narečja. Oblak je bil zelo cenjen in mednarodno priznan strokovnjak. O tem priča tudi več kot 150 objavljenih znanstvenih in strokovnih razprav, na desetine ocen in kritičnih prikazov. Strokovnjaki mu še danes laskajo in priznavajo, da je Oblak s svojimi raziskavami zgodovine slovenskega jezika in dialektologije bil edini pravi predhodnik Frana Ramovša. Danes vas sprašujemo, po katerem dogodku so poimenovali Ulico frankolovskih žrtev na celjski Hudinji. Vabimo vas, da na zastavljeno vprašanje odgovorite na priloženem kuponu. Tokrat smo med pravi] nimi odgovori izžrebali Štefi Ocvirk iz Škofje vasi, ki bo po pošti prejela hišno nagrado Novega tednika in enega iz serije starih zemljevidov Celja, ki jih je ponatisnila Osrednja knjižnica Celje. Foto: G. KATIČ Kratko življenjsko zgodbo jezikoslovca Vatroslava Oblaka je za objavo pripravil mag. Branko Goropevšek. Zagrebška tržnica v Likovnem salonu Likovni salon Celje tudi letos odpira vrata umetnikom, katerih dela so bila izbrana v okviru razpisa Odprti termin. Z njim Likovni salon vabi k sodelovanju ustvarjalce (umetnike, kuratorje), ki ustvarjajo na področju vizualnih umetnosti. Med projekti, ki so prispeli na letošnji razpis, je komisija (Urša Jurntan, neodvisna kustosinja in publicistka, Lilijana Stepančič, direktorica Mednarodnega grafičnega likovnega centra in umetnik Sašo Vrabič), izbrala projekt Plac Ane Hušman s Hrvaške in projekt Robija Cagliča iz Slovenije. Projekt Plac bodo obiskovalcem Likovnega salona Celje premierno predstavili v četrtek ob 20. uri, na ogled pa bo do 2. avgusta. Animirani fihn Plac, ki je bil večinoma posnet na zagrebški tržnici Dolac, se humorno poigrava s temami hrane, vlaganja, vkuha-vanja in podobnega shranjevanja pridelkov. Avtorica v njem na zanimiv način opozarja na prednosti, ki jih imajo t.i. »domači« proizvodi pred uvoženimi. BA Olepšali bodo muzej če ste si katero od s teh dneh n ^ah. v Muzeju vejše zgodovine Celje, potem pohitite, kajti od 1. do 15. aA^usta bodo te zaradi rednih poletnih vzdrževalnih del zaprte za obiskovalce, so sporočili iz muzeja. Kljub vzdrževalnim delom, kot so čiščenje, pleskanje in podobno, pa bodo v omenjenem času nemoteno potekale napoveda- ne lutkovne predstave za otroke v Hermano-vem gledališču Otroškega muzeja. 29. julija bo tako ob 10. uri na vrsti lutkovna predstava Ojoj, boli, S. avgusta bo Lutkovno gledališče Nebo uprizorilo predstavo To je Ernest, 12. av^sta pa bo Lutkovno gledališče Fru-fru najmlajše razveselilo s Krtkom Zlatkom ah kakcem, ki je padel z neba. BA Poletni večeri ob Vodnem stolpu v okviru Poletja v Celju - knežjem mestu bo nocoj, v torek, ob 20. uri pri Vodnem stolpu (če bo dež pa v kavami Celjskega doma) nastopila skupina Funtan-go. Kot gostja se jim bo pridružila Polona Udovič. Navdušenje nad argentinskim tangom As-torja Piazzoile je združilo skupino Funtan-go v kvintet, po sestavi skoraj enak tistemu, ki ga je ustanovil skladatelj osebno, le da se namesto bandoneona pojavi njegova večja sestra, koncertna harmonika. In vai navdušenja se ob stiku z avtorsko glasbo Astorja Piazzoile, ki je nekje med etno glasbo, kla-siko in džezom ter med resno in zabavno, širi med poslušalce. Kvintet Fu Ijajo harmonikar Marko Hatlak. violinist Bojan Cvetrežnik, kitarist Andrej Pokarovič, kontrabasist Piero Malkoč ter pianist Sašo Vollmayer. V četrtek pa je Klub študentov občine Celje pri vodnem stolpu pripravil koncert dže-za. Z dveurnim koncertom se je predstavila mlado skupina Igrišče (na sliki). Sestavlja jo šest študentov glasbe v avstrijskem Celovcu, ki prihajajo z vseh koncev Slovenije. Občinstvo je sEšalo obilo glasbe, od džez standardov do bossa nove in latina. Odlična izvedba in ozvočenje sta poskrbela za zadovoljstvo 150 obiskovalcev, organizator pa je tako ponudil nekaj tudi zahtevnejšim poslušalcem. BA, KP Kaligrafija na gradu Podsreda V soboto so se na gradu Podsreda začeli poletni kaligrafski tečaji pod vodstvom Loredane Zega. Na štirih štiridnevnih tečajih, ki bodo potekali do 3. avgusta, se bodo udeleženci učih pisanja različnih pisav, kot so uniciala, itahka, gotica - tekstura, gotica - fraktura. copperplate, karolina ter nadaljevalni tečaj iluminacija in graviranje. »Čas se ustavi in izgubi svoj pomen. To se zgodi vedno takrat, ko v roke vzamemo kaligrafsko pero. Misli in želje, ki jih skrivamo nekje globoko v sebi, postopoma dobivajo svojo obliko in postajajo vidne.« S temi mislimi Zega spodbuja tečajnike kaligrafije k pisanju z lepimi, čitljivimi črkami. Zgodhje oblike kaligrafije segajo že v čas jamskega slikarstva in vse do iznajdbe tiska (približno do leta 1440) je bila kaligrafija edini način, s katerim so bile narejene knjige in druge publikacije. BA ^INFORMACIJE 17 Za fantiče in deiciiče dobre slaščice! če bi se dogodki v preteklosti obrnili drugače, bi imel sladoled danes gotovo drugačen okus. Železniška povezava z Dunajem proti severu ter Ljubljano in Trstom proti zahodu je v času pred vdiko vojno dajala Celju pomembno mesto v gospodarskem življenju. Najhitrejša pot iz glavnega mesta monarhije v najpomembnejše pristanišče je potnika vodila skozi Celje. Duh časa, vsaj v dveh desetletjih pred vojno, jc bil močno v znamenju hitrega napredovanja slovenstva na račun nemštva. Ustanovitve športnih in kulturnih društev obeh taborov so se vrstile skoraj izkljubovanja. Tako je od industrije neonesnaženo mesto s svojo okolico in dobro turistično infrastrukturo privabljalo goste, da so ostajali tudi po več dni, icar se zdi danes skoraj nemogoče. Vojne gredo z roko v roki s ponianj-kanjem in trpljenjem, kjer se pojavi eno, je slej kot prej tudi drugo. Tudi razmere v Celju pri tem niso bile izje- ma. Medtem ko je v ozadju potekalo politično trgovanje za meje nove države, so Celjani junija 1920 veselo pozdravljali regenta Aleksandra Karadjordjeviča, vladarja, ki je tokrat za spremembo prišel z juga. Morali so se začeti usmerjati v življenje v okvirih nove države, katere meje so «svileno pot« presekale. Uvajanje električnih motorjev ter uporaba bencinskih motorjev sta precej mehanizirala obrt, kar je doseglo vrhunec na obrtni razstavi avgusta 1922, znanilcu novega gospodarskega razvoja. Spremembo kulturnih tokov v Celju zgolj simbolno lepo ponazarjajo spremembe imen vedno najelitnejšega celjskega trga, ki je nosil ime po Bi-smarcku, po preobratu po Kreku, dobro desetletje za tem dobi ime po kralju Aleksandru, med nemško okupacijo spet po Bismarcku, v povojni Jugoslaviji po Titu, pred dobrim desetletjem pa mu nadenejo ponovno Krekovo ime. Od železniške postaje po Krekovem trgu in naprej proti vzhodu do »ezleka« (križišče med Prešernovo in Sta-netovo) je vodila promenada, kjer so se kazali ljudje, ki so v Celju nekaj pomenili. Verjetno ima vsak dogodek v preteklosti določen vpliv na sedanjost in prihodnost. Če je bila na primer priključitev dela slovenskega etnične- ga ozemlja h Kraljevini SHS in nato k DFJ pomembna za nastanek današnje slovenske nacionalne države RS, je hkrati vplivala tudi na množico drugih pojavov. Izraženo simbolno, sladoled na ulicah mesta Celja gotovo ne bi imel enakega okusa, kot ga je imel leta 1922 ali kot ga ima danes, če bi se pretekli dogodki obrnili kako drugače. Vsaka kultura se v zgodovinskih razmerah spreminja po lastnih notranjih silnicah, nanjo pa vplivajo kulture, s katerimi prihaja v stik, zato je edinstvena v določenem trenutku na določenem prostoru, Pri tem so gotovo igrali pomembno vlogo slaščičarji. ki so bili s svojo nacionalno, socialno, versko in drugimi raznolikostmi udeleženi pri prenašanju elementov kulture in s tem me- šanju kultur, torej ustvarjanju trenutnega stanja. Začetki slaščičarstva Na kratko se ozrimo še nazaj v čas pojava prvih slaščičarn v Celju. Ta dejavnost je sama po sebi povezana s pekarstvom, saj je prehrambena in zahteva precej podobno infrastrukturo ter znanje. Pekom iz sredine 19. stoletja (Werüi, Wokauni in Zime) so se zaradi potreb tržišča polagoma priključile nove pekovske obrti: Dečmanova, Lachnitova, Atlejeva, Vošnja-kova, Kačeva, Achleitnerje-va in Janežičeva. Trije pekovski obrati so leta 1871 dobili pravico peči mandljeve kolače (mandoletti). Vzporedno z novimi pekovskimi obrati so nastajale tudi slaščičarne. Prvi je bil Ivan Ho- stonski (1853), sledila pa sta mu brata Ivan in Karel Petri-ček (1875). Pojavljajo se še nekatera druga imena (Moni, Komaner), posebej znanje bil lectar in voskar Budoš. Pito poročilo o prodaji sladoleda prihaja iz leta 1879. Deset let pozneje je kandite in sladkorne izdelke prodajal neki Ohridčan. Med drobnimi prodajalci sladkornih izdelkov se pojavljajo tudi Italijani. Slaščičarna Ane Petriček Slaščičarsko obrt Ane Petriček omenja poročilo leta 1920 izvedenega sanitetnega pregleda gostinskih in pekovskih obratov. Ana Petriček je vodila slaščičarsko obrt na Glavnem ti^ v hiši št. 1 in kasneje preselila svojo dejavnost vLjub-Ijano, kjer je bil njen lokal zbirališče uglednih ljudi. »Ezlek». križišče med Prešernovo in Sti 18 BRALCI POROČEVALCI Spominska plošča na Juvanovi domačiji člani Območnega zdru ženj Slovenijo Velenji (OZWS) so 15. julija sku pa j z gosti odkrili spomin sko ploščo Zveze vetera nov vojne za Slovenije (ZWS) na domačiji Iva na Juvana ali pri Žohar kot ji pravijo po domači v Zavodnjah nad Šošta njem. To je prvo odkritje take spominskega obeležja \ " lini. Plošča je na ,a zgradbi, kjer sc Ibra 1990 do ju Šaleški do meščen od sept nija 19911 čite be oborožitev Mane strukture narodne z in Teritorialne obra občine Velenje. Na s vesnosti so se zbrali slav-Ijenci - prejemniki spominske plošče, predsednik OZVVS Dušan Ajtnik, podžupan Občine Šoštanj Štefan Szabo, predsednik KS Zavodnje Anton Potočnik, nekdanji poveljnik 15. brigade vojnega letalstva SV (15. BRVL SVJ polkovnik Gabrijel Možina, predstavniki OZ veteranov in častnikov Velenje, prijatelji in znanci. Zbrano množico je pozdravil predsednik OZVVS Velenje Dušan Ajtnik ter orisal namen in cilj slovesnosti. Med drugim je povedal, da letos praznujemo 16. obletnico MSNZ in da mineva 16 let od takrat, ko so leta 1990 najodgovornejši častniki in podčastniki takratne TO Velenje, Eno- kretariata za LO Velenje odklonili oddajo orožja v skladišča tedanje JLA. Orožje, strelivo, opremo in dokumentacijo so poskrili pri posameznikih na območju Šaleške doline. Zbrane je nagovoril tudi podžupan Štefan Szabo, slav-Ijenec pa je orisal svoje vtise in občutenja iz tedanjega časa. Povedal je, da si šteje v čast, da bo spominska plošča, ki so jo odkrili Štefan Szabo. Ivan Juvan in Dušan Ajtnik, krasila njegovo hi- Poleg orožja in streliva so na Žoharjevi domačiji v bližnji lopi v času od 16. , novembra 1991 skrivali tudi helikopter Gazelle 660, s katerim sta 28. junija 1991, drugi dan vojne za Slovenijo, prebegnila iz JLA pilot Jože Kalan in mehanik Božo Šušteršič. S tem je takratna TO Slovenije dobila prvi helikopter, Na Golteh, kjer sta pilot Kalan in mehanik Šušteršič pristala, so ga prebarvali, dobil je oznako 001 TO Velenje: poimenovali pa so ga po sedežu 89, območnega štaba. Čeprav je bilo prvo bojno plovilo TO Slovenije dobro skrito, je vseskozi obstajala nevarnost, da ga odkrije JLA. Zato je bila nujna selitev; naj- prej na Smrekovec, od tam vZaloko in nazadnje v Zavodnje nad Šoštanjem, kjer so ga skrili na domačiji Žo-•liki lopi za kmetij- ske stroje. Ob koj Žoharjev sloves Območni združenje 'ojni aSlo' Velenje bo v naslednjih mesecih odkrilo šel2spomin-skih obeležij na objektih, kjer so posamezniki na območju Šaleške doline pred 16 leti tajno hranili strelivo in oborožitev. ZDENKO ZAJC AFGANISTAN MALO DRUGAČE Parapsihološki fenomeni Kot veste, parapsihologija govori (tudi) o nerazumljivih izginotjih ljudi in ponovnih materiaiizacijah na čudnih krajih. V mojem šotoru smo bili štirje; jaz in trije italijanski podčastniki, ki so v vojski dlje, kot sem jaz na svetu. Najstarejši je bil prekaljen in zvit kot presta, >>il prezidente« so ga klicali. Star okrog 50 let, vendar zelo radoživ fant, ki je znal smrčati kot motorka, ki se jo spravi v pogon po letih rjavenja na kozolcu. Piše: GREGOR JAZBEC nil trudne oči, odprl Vojaškega psihologa 20. MTB iz Celja Gregorja Jazbeca smo že predstavili in objavili tudi eno od njegovih številnih satir. Tokrat objavljamo nekaj anekdot, ki jih je zapisal po majskem obisku vojakov celjskega bataljona v Afganistanu. In prezidente je izginjal, Ponoči si ga slišal, kako je žagal zraven tvoje postelje, proti jutru si s podplutimi očmi brcal v njegovo spalko, naj za-boga že utihne ... in ko si končno zali; je - puf - izginil. Ko oči, prazna spalna vreča, v vetru se je majala njegova mreža proti komarjem, prezidente pa je odšel v drugo dimenzijo. Ni ga v Šotoru, ni ga po bazi, ni ga na hrano, nihče ni videl, da bi odž-vižgai skozi edino rampo na potep izven baze. Prezidente pa je očitno preskakoval ozvezdja, se hihital v črnih luknjah in se lahkotno odbijal od Saturnovih obročev, dokler se ni končno mate-rializiral pod komarjevo mrežo v Afganistanu. In to samo zato, da bo še eno noč mirno žagal živce neprespa- STAJERSKI VAL Srečanje neicdanjiii kmetijcev V Laškem smo se zbrali dijakinje in dijaki Srednje kmetijske Šole Maribor - gener. cija, ki je prihajala iz cele Slovenije, od Kanala na Soči do Apač pri Gornji Radgoni. Zbrali smo se kot absoh živečih sošolk in sošolcev imeli kosilo. Ogledali smi proizvode. Za lep sprejem, vodenje Jožetu Staniču in Marjanu Štoraman - Savinja Laško. ti 4.b razreda, da počastimo 45. obletnico mature. Od 36 še se nas je 24 zbralo v Hotelu Štorman - Savinja Laško, kjer smo ) si proizvodne prostore Pivovarne Laško in okušah njihove in degustacijo se najiskreneje zahvaljujemo Tonetu Turnšku, Holcerju, prav tako gre zahvala tudi strežnemu osebju Hotela RUDI VREČAR Misijonarji tudi v Celju Na celjskih ulicah ste zagotovo že srečali pripadnike verske skupnosti Cerkve Jezusa Kristusa svetih iz poslednjih dm, saj trenumo v Cel|u sluziio štirje mladeniči, dve dekleü in starejši par. V Slovem)i )e omenjena cerkev pnsotna že 15 let, njeni števikii misijonarji pa sicer po vsem »vetu predstavljajo svojo vero. Cerkev je bila ustanovljena v leta 1830 v New Yorku in dandanes šteje 12,5 milijona članov. Gre za eno najhitreje rastočih krščanskih cerkva na svetu, samo v lanskem letu pa se je krstilo 243 tisoč ljudi. V cerkvi služijo neplačani uradniki, ki sicer živijo popolnoma običajno življenje, le da hkrati v prostem času služijo v različnih cerkvenih poklicih. Nekateri, po svetu jih je kar 56 tisoč, so odločijo tudi za misijonarstvo in zaleto ali dve odidejo vtujmo, kjer šinjonauk cerkve. Običajno so stan od 19 do 23 let, za takšen naCin življenja pa se odloäjo tudi starejši upokojeni pari. Člani cerkve kot božjo besedo sprejemajo Sveto pismo in Mormonovo knjigo, ki je zapis o civilizaciji na ameri^ kih celinah med leti 600 do 400 pred našim štetjem. Govori o preroku, ki naj bi skupino ljudi vodil iz Jeruzalema v Južno in Srednjo Ameriko, f Ic I 4 zabelezil pa nai bi tudi Jezusov prihod k omenjenemu ljudstvu po vstaieniu. Takrat naj bi lih poual o svojem evangeliju, ustanovil svojo cerkev ter možem podeül polnomočje krščevanja. Pripadniki Cerkve Jezusa Kristusa svetih iz poslednjih dni imajo svoje prostore na Prešernovi 25 v Celju, vsako nedeljo ob 10. uri pa tudi bogoslužje, pri katerem je dobrodošel vsakdo. AB JULIJA OCT Is/uRE ZDRAVILIŠČE LAŠKO ANl1^/IACOA, NÄGRADE1IM QLASBEIMI GOSTT AIMŽEJ DEŽAN fa.i<.M«)M2S. 32^ USa ^ NfSVETI 19 Ali ju ločite? Letos jurčki še niso množično pognali, pri čemer pa je v gozdu tudi vseh ostalih gob bolj nulo. Še najlažje boste našli redke kukmake in bisernice in nekaj čokatih mušnic, lisičk, ščitovk ... Zato bi vam radi predstavili veličastnega kukniaka iii njegovo zelo pogosto zamenjavo - rdečkasto mušnico, bolj znano kot bisemico- Veličastni kukmak (Aga-ricus augustus) je veličastna goba. I-epa, velika in za nepoz-navalce in nepazljive nabiralce kaj hitro zamenljiva z bisernico. Raste že vse od maja na vseli mogočih rastiščih, najraje v travi pod smrekami v veli kih ši)p)ih po dve ali buk je mlad in polkrožen, okra-Klo- sto rjave barve in na gosto rjavka- /Dtednik Obvestilo oglaševalcem! Male oglase, zahvale, osmrtnice, obvestita in čestitke lahko za Novi tednik in Radio Celje oddate tudi: - v Šentjurju, agencija Sitra na Ljubljanski cesti, v ponedeljek od 8. do 16., od torka do petka od 8. do 15. ure; - v Žalcu, agencija Sitra na Šiandrovem trgu 35, od ponedeljka do petka od 8.30 do 15. ure; - v Laškem pa na sedežu Rdečega križa na Aškerčevem trgu 4 b, v ponedeljek od 8. do 15., v sredo od 8. do 16. in v petek od 8. do 13. ure. sto luskast. Odrasel se razpre tudi do 20 cenlimetrov široko in je na temenu temnejši. Lističi so mladi in beÜ, kasneje postanejo sivkasti in pri odrasli gobi temno ijavi, kar je značilno za vse kukmake. Bet je valjasieoblike,dol5(tudi20) centimetrov visok, trd in poln, proti dnišču se malo razširi. Po vsej površini je belo luskast in s širokim obročkom, ki na obrobju rad poijavi. Meso je belo, v betu malo rumeni oziroma rjavi in ima prijeten vonj in okus. Goba je užitna, zelo dobra je mlada, saj kasneje rada postane mehka. Vse našteto je značilnost vseh kukmakov; zelo dobri so mladi, kasneje, ko postanejo lističi rjavi, niso več tako okusni in so primerni le še za sušenje. Ker so kukma-ki tudi najbolj znane gojitvene gobe, lahko opazimo, da se na trgu prodajajo le mladi primerki in nikoli takšni, ki že imajo HITRO NAROCiTE Dvakrat na teden, ob torkih in petkili, zanimivo branje o življenju in delu na območju 32 občin na Celjskem. Poštna dostava na dom. V prosti prodaji stane torkova izdaja Novega tednika 150 tolarjev (€ 0,63), petkova pa 300 tolarjev (€ 1,26). Naročniki plačajo za obe izdaji mesečno 1.700 tolarjev (€ 7,10), kar pomeni, da prihranijo, v povprečju namreč izide devet številk na mesec. ačno prejemajo še vse p« e izdaje Naročniki imajo tudi pravk» do treh brezplačnih malih oglasov, do ene čestitke na Radiu Celje ter do kartice ugodnih nakupov. IJ.VV.1;^ tudi letnik 2006 s prilogo TV-OKNO! Vsak petek 48 barvnih strani televizijskega sporeda in NOVIIEDKIK mpmm^ Prešernova 19 3000 Celje isM iz sveta glasbe in zabave. NAROCILNICA KraL Datum rojstva:__ Ulica: _ Nepreklicno naročam Novi tednik 28 najmanj 6 mesecev NT&RC d.o.u. bo podatki; upurab za potrebe naročniške sltižbeMovega tednik: . mlade bisernice obarvane lističe. Ker veličastnega kukmaka veliko ljudi ne pozna, ga velikokrat najdemo potcjitane^. Škoda, ker je goba res lepa in je pravi okras na- Rdečkasta mušnica - bisernica (Amanita rubescens) je na prvi pogled in predvsem mlada zelo podobna veličastnemu kukmaku (ali obratno), vendar jo pozna kar lepo število nabiralcev. Prav tako se pojavlja že od maja naprej, naji ne jeseni. Klobuk je v mladost polkrožen in pokrit z debeli mi sivkastimi tapicami. Kasnej e se zravna in je lahko širok tudi do 20 centimetrov. Kožica med kr[)icami je okraste, rjavkaste ali rdečkaste barve. Obrobje klobuka je vedno ravno. Lističi so beli, precej gosti in na do-rik radi pordečijo, Bet je va-Ijast, tudi do 18 centimetrov visok, proti dnu se razširi, dniš-če je v obliki gomolja. Meso je belo, na zraku in na dotik hitro pordeči in ima prijeten vonj. Ker je goba pogojno užitna, je ne pokušamo in uživamo surove, saj jelahko Škodlji- In kaj pomeni pogojno užitna goba? Da jo je treba toplotno obdelati, prekuhati ali pre-pražiti nad 80 stopinj C, da uničimo določene strupe oziroma snovi, ki s toplotno obde lavo razpadejo- Toplotno obdelana bisernica je zelo okusna in vsestransko uporabna: za juhe, omake, priloge, pa-niranakot samostojna jed, pečena na žaru... Cenj ena j e predvsem zaradi milega okusa, ki ne prevladuje v določenih jedeh, zato je zelo primerna za omake k različnim vrstam me- Nepazljivi nabiralci jo lahko zamenjajo tudi s stnapeno pegasto (panterjevo) mušnico, ki nima niti kančka rdeče bai-ve, krpice na klobuku pa so izredno majhne, ostre in popolnoma bele barve. O zamenjavah s pegasto mušnico bomo več povedali naslednjič. In še koristen nasvet: če ne poznate določene gobe dovolj dobro, se ne trudite in je ne iščite v najrazličnejši literaturi, ampak poiščite dobrega poznavalca, ki vam bo pokazal in povedal vse značilnosti določene vrste, kar si boste zagotovo najbolj zapomnili. Odsvetujemo vam tudi nabiranje gob s knjigo v rokah, saj se lahko mimogrede zmotite. \NA IVANOVIC rROZIGE IN CAJCKI Številne odlike konjskega repa Njivska preslica {Eqaise-tum arvense) ima šestemo zdravilno moč. Zdravi pljuča, želodčne čire, sečila, pomaga pri krvavitvah in slabokrvnosti ter učinkovito čisti kri. Nekaterim je njivska preslica le nadležen plevel, ki ga je težko zatreti, drugim pa je najljubša zdravilna zel, ki jim je že mnogokrat povrnila zdravje. Kakorkoli -fašec, hvost, konjski rep, raba, štukovac, vošč ali žab-na, kot preslici tudi pravijo po Sloveniji, je praprotnica brez vonja, grenko slanega okusa. Rjava, trosonosna stebla niso zdravilna, pač pa zelena, ki zrastejo v začetku poletja. Le ta dajejo pravo drogo. Njivsko preslico je dokaj težko najti, raste pa ob močvirjih, jarkih, po vlažnih in peščenih travnikih, na njivah. Pri nas uspevajo tudi zimska, močvirska, vodna in velika preslica, ki rasejo ob močvirjih in barjih, od njivske pa se razlikujejo predvsem po tem, da imajo lističe vodoravne ali povešene. Pri nabiranju bodite zato sila previdni, saj so omenjene rastline strupene. V zdravilne namene uporabljamo samo zelena neplodna stebelca njivske pre-slice, ki jih nabiramo preko celega poletja. Stebla sušimo na zračnemin senčnem prostoru, da ostanejo lepo zelena. Zdravilnost te nenavadne necvetnice je bila znana že v starem veku. S konjskim repom je že Dioskurid ustavljal krvavitve, pospeševal izločanje seča in pomirjal kašelj. Plinij ml. je izjavil, da zadostuje, če vzamemo preslico v roko in že bomo zaustavili krvavenje iz rane. V vseh zeli.ščarskih bukvah so čislali preslico, v novem veku pa so nanjo pozabili. Še- Piše: PAVLA KLINER le Sebastian Kneipp jo je spet oživil in kar ni mogel preh-valiti njene nmogotere zdravilnosti. Na kratko še o njenem področju delovanja. Uporab- no JO : telesa, ;a peska ločanje odplavljanje pi pr« ledvi . Po !dvični oristi pri krvavitvah, pljučih boleznih, bronhitisu... Priporoča se pri dietah, kre-in delovanje Iga pri revmi, n bolečinah živcev, krvni tlak, lajša te-'czane s krčnimi ži-popokanimi kapi-Pri vnetjih ustne in dlesni grgramo 1 čaj. Koristi pri acijiin belem toku. ■tiki se uporablja gobepc presliči menstri V k( ti gubam, ceiulitL dricam. Presličin čaj učinko\'ito čisti kri, zato ga pijnio, če nas mučijo nečista koža, lišaji, izpuščaji in čiri. Novejša dognanja upravičujejo domnevo, da se dajo s kuro s preslič-nim čajem pozdraviti zloče-sti tumorji. S pitjem čaja naj bi zaustavili njihovo rast in povzročili, da odmrjejo. Pa še recept za presličino tinkturo za notranjo uporabo. 20 g rastline namakamo 8 dni v 20-odstotnem alkoholu. Vzamemo 2-3 žličke na dan. Čaj pripravimo kot prevretek. 2 žlički zeli prelijemo z 2,5 det vode, pustimo vreti 5 minut. Pijemo 2-3 iaat na dan med obroki. 20 NASVETI - INFORMACIJE IŠČEMO TOPEL DOM Čas za nova prijateljstva Morda je pa prav vroče poletje, v katerem eni uživajo, da bol) ne bi mogh, drugi pa se potijo m rohnijo čez pripeko. najboljši Cas, da sklenemo novo prijatelistvo. Tokrat imamu seveda v mislih novega stinnoznega pnia-telja oziroma priiateliico m kar nekaj jih na človeške varuhe m dobrotnike čaka pri nas. v zavetišču Zonzani v Jar-movcu pri Dramliah. Vabimo vas. da si iih ogledate osebno, seveda pa lahko za podrobnejše mtormaciie pokličete na telelonsko številko O.S/749-06-02, ROK KRAJNIK ^ajtlensembilvCelju in imam nekoliko poškodovan rep, se pa že celi. Naš veterinarje Če bodo snemali novi del 101 dalmatmca, igrdlcu t vu!>< Ij'-m sajsem prav lep primerek svoje pasme. Noja tudi mirnii).i ^ivljun|.i ha/ psičke z dobrimi lastniki s Zdravilna zelišča, čaji in cajne mešanice CENIK KUHARSKIH BUKEV -maloprodajna cena 2.700 sit (.11.27 EUR) -za naročnike Novega tednika 1.000 sit (4,18 EUR) -z naročilnico 2.400 sit (10,02 EUR) VLAGANJE, SHRANJEVANJE IN ZAMRZOVANJE ŽIVIL -maloprodajna cena 2.300 sit (9,60 EUR) -za naročnike Novega tednika 950 sit (3,97 EUR) -z naročilnico 1.900 sit (7,9.^ EUR) ZDRAVILNA ZELIŠČA, CAJi IN ČAJNE MEŠANICE -maloprodajna cena 2.700 sit (11,27 FUR) -za naročnike Novega tednika 1.000 sit (4,18 KUR) -z naročilnico 2.400 sit (10,02 EUR)_ Vse knjige iz serije Kuharske bukve lahko kupite tudi v poslovalnicah Sitra v Žalcu in Šentjurju ter v pisarni Rdečega križa v Laškem. V založbi NT&RC je izšla nova knjiga iz zbirke Kuliar-ske bukve. Namenjena je zdravilnim zeliščem, čajem in čajnim mešanicam, torej posega na področje, ki je med ljudmi vse bolj priljubljeno, saj v skrbi za zdravje vedno bolj posegajo po naravnih zdravilili. Knjiga Zdravilna zelišča, ča-jiin čajne mešanice predstavlja vse značilnosti tako imenovane fitoterapije - zdravljenja z zdravilnimi zelišči - ter pouči, kako nabirati in pripraviti zehšča za uporabo. V poglavju, opremljenem z ris- Naročilnica ■ARDCILD PDSAMICIIIH KNJIG lipišite ŠIKilo iziidov, IZ - knjige Kuharske bukve - vlaganje, shranjevan L- in zamrjovanje živil po ceni 1.900 sii (7,93 EURlza izvod (plus poštnina). iCam.....izvodov knjige Zdravilna zelišča, čaji in čajne mašanice po ceni 2.400 sit (10,02 EUR) za izvod (plus poštnina). MROCILO KOIUPLETDV KNJIG lizničiti polji pred želeno kooiblnoclio) nepreklicno naročam komplet knjig 1+2+3 po ceni 4.9(30 sit (20,45 EURl (plus poštnina) lepreklicno naročam komplet knjig 1+2 po ceni 3.400 sit (14,19 EURl (plus poštnina) Z nepreklicno naročam komplet knjig 1+3 po ceni 3.800 sit 15,86 EUR) (plus poštnina) ■Q nepreklicno naročam komplet knjig 2+3 po ceni 3.500 sit (14,61 EURl (plus poštnina) - Št. 58-25. julij 2006 Podpis .0., Prešernova 19, 30D0 CeljE bami ali s fotografijami, predstavlja 71 zdravilnih rastlin, njihova rastišča, delovanje in uporabnost. Sledi poglavje o strupenih rastlinali, medtem ko je drugi poudarek namenjen lajšanju težav s čaji pri najrazličnejših težavah ali boleznih. Vpoglavju Domača lekarna iz Zelenega vala so zbrani recepti in nasveti poslušalcev oddaje Zeleni val, ki je že dolga leta v rednem sporedu Radia Celje. Avtorji besedil so magister farmacije Boris .lagodič, znani kardiolog prim. Janez Ta-sič, dr. med., in Mateja Pod-jed, ki je zbrala nasvete poslušalcev Zelenega vala. Knjiga ima 224 sirani, zaključuje pa jo 16-su-anska priloga barvnih fotografij zdravilnih rastlin in barvnili risb ter prerezov strupenili rastlin. V prodaji je po 2.700 tolarjev, z naročilnico Novega tednika in TV-Okna (po povzetju) stane 2,400 tolaijev (plus poštnina), naročnike Novega tednika pa bo ta stala vsega LOGO tolarjev Naprodaj sta tudi uspešnici Kuharske bukve slovenskih gospodinj (2,700 tolarjev -za naročnike 1,000 tolarjev) in Kuharske bukve - vlaganje in zamrzovanje živil (2,700 tolarjev, za ke 950 tolarjev). tednik Obvestilo oglaševalcem! Novi tednik izhaja dvakrsit tedensko, in sicer ob torkih in petkih. Zadnji dan za oddajo malih oglasov, osmrtnic in zahval za torkovo izdajo Novega tednika je sobota od 8. do 12. ure, za petkovo izdajo pa torek do 17. ure. KOSILNICO, Akme motor, po možnosti 7 3fon 5777- TOVORNO vozilo Mercedes benz 12-13, z delom,pradoin.Telefon 041 690-265. 4560 JUGO 45 prodom zo rezervne dele, v celoti. Telefon 041 817-843. 455S RENAULT51,4, letnik 1994, reg. do jonuor-jo 2007, prodom, cena po dogovoru. Telefon 041286-057. 4600 MOTOR Tomos otx, letnik 1988, odlično ohtonjen, pnpirji, registriran, prodam. Telefon 041 620-862. 4596 PRODAM v NISEUU Liibetn. fnj- Hbiio pordo, velikost 500 ml Ceno 9,5 miD SII.T.Ielo.041 319-231. P»R(IlO,300.',iamhiio,..doni.3no grdnja, v Trnovljah, prodam. TeleFon 041620-862. 45S7 PRODAM v ŠENTJURJU prwfpm enosobno, delno opremljeno stonovonje, 44,30 m', vsi prikliurki,(eno 10.300.000 Sir.Telelon 0414Ü-102. 46fS3 prikoli..,b™.o, snežni pl.,lld.,,r,^ dom.TeUon0402SM51. 4ms IOSI1NICOets,™127tm,og.dnopro-dom.Ielefen03i;7(-73;. Saje ^DELFIN NUDIMO POSOJILA na osnovi 00 ali pokojnine 034925956. 0318621401 Nepremičninski skiad PIZ d.o.o. Mala ulica 5, ijubijana In v njihovem imenu ter za njihov t^čun Upravljalec stanovanj Supra stan d.o.o. AcJamičeva 1, Ceije OBJAVLJA menjavo oken in balkonskih vrat v stanovanjih in skupnih prostorih objekta Keršova 5, Vojnik - javno zbiranje ponudb Predmet razpisa je: - kompletna menjava oken in balkonskih vrat v stanovanjih in skupnih prostorih objekta Keršova 5, Vojnik, v lasti lastnika Nepremičninski sklad pokojninskega in invalidskega zavarovanja d.o.o. Ljubljana. Pri izbiri ponudnika bomo upoštevali ugodnejšo ceno, garancijo, rok izvedbe, plačilne pogoje in reference. Naročnik zbiranja ponudb na podlagi tega razpisa nI zavezan k sklenitvi pogodbe o Izvedbi objavljenih del In si hkrati pridružuje pravice do spremembe števila stavbnega pohištva, predvidenega za obnovo. Razpisno dokumentacijo lahko dvignete na sedežu podjetjaSu-pra stan d.o.o., Adamičeva 1, Celje, In sicer od srede, 26. 7. 2006 od 8. ure dalje. Pisne ponudbe pošljite ali oddajte v zaprti ovojnici s pripisom »Ponudba NS PIZ d.o.o.« na naslov Supra stan d.o.o., Adamičeva 1, Celje, najkasneje do srede, 9. 8. 2006 do 12. ure. Rok za izvedbo del je 15. 10. 2006. Vsa pojasnila v zvezi z razpisom tahko zainteresirani ponudniki dobite na sedežu podjetja Supra stan d.o.o., Adamičeva 1, Celje, tel. 03/425-22-00 ali 03/425-22-13 (upravnica Maja Spasič). ZAHVALA V 63. letu nas je za vedno zapustil dragi mož in oče IVAN PREKORSEK iz Višnje vasi 6, Vojnik Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali oh strani, darovali cvetje, sveče in za svete maše, izrazili ustno ali pisno sožalje ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala gospodu dekanu Alojziju Vicmanu za obred in sveto mašo, pevskemu zboru za petje, gospe Katici Pešak za besede slovesa in pogrebni službi Raj- Hvala osebju na celjskem urološkem oddelku, dr, Sandiju Poteku, njegovi zdravnici dr. Jani Govc-Er-žen, dr. Stevanu Dordeviču, patronažnim sestram, centru za pomoč na domu in negovalkam. Žalujoči: žena Nada. sin Simon in ostalo sorodstvo tete. Telefon031 398-069. p BIOGRAO no Moru. Apartmaje ugodno oddam. Telefon 00385 2338-3497.4583 KUPIM EHO ati (tvosobno stanovanje kupim. Sem resen kupec. Telefon 041 866-933. r^ TRISOBNO stanovanje ali manjšo fiišo v Loškem kupim.Telefon 041 213-563. ODDAM FILIP Jokov. Od 14. avgusta vgodno oddajam oportmaje. Telefon 041 282-281. Na Kersnikovi 52 v Celju oddamo obnovljeno enosobno stanovanje. Tel.: 03/425-22-00 SUPRA STAN d.o.o., Adamičeva 1,3000 Celje. BUKGALOVvPuli,za6oseb, plažo oddoij^ no 250 m, ugodno oddam. Telefon 041 498-046. 4602 MAWIRANE aportmoja v Kopiu ogod-nooddoiomo.Telefon 031 39W)69. p PRODAM IIEIUlVEtmeliskiaedilaik,zovgiodn|o, prodom.Telefon5Be6-l90. 4532 IOVolro!kii.giieleogodnoprod.m.Iale. fon 5715-057, peli. on. 464i KUHINJO, sedežno, hlidilnik, lomrioiol-nik, štedilnik, prolnisltol itd. p,«dom. Jelefon 041 490-189- 4S35 orno 10 dne.no sebo.kiko., bmbinoi io sivo, kol oavo,ogodno pmdom.Tele-fon041 62(H32. ^ BilEZOIAd™prodo,n,t.nol1.«OOSn/ .".lolelonOSI B4(H73. RIBUENO, dobra obr«.iei»slorejšoo|«k. Kikinde, 10« kosei, kopim. Telefon 5740453. S820 1EUČK0, križanko, storo 14dni, A konirolo, prodom.Telefon03l 719-956. šs« telid siRiemolki, stoti 7 mesecev, pmdi, mo.Telefon03l 328417 041759-B9B. 4527 DESET dni sloratelüto, belgijsko plovo,pri> damo.Telefon(03)S7244)16. Ž416 DVE telici simeniolki, težki od 240 do 300 kg,pradomo.TelePon 5808774. Saoa D»Eko!i,sn.sli bono, prodom. Telefon 5777-387 4565 lEIlČKOsimentolk«, store 10 dni,gradom. Telefon573l-026. UB75 TELIČKE simentolke, store 4 in 8 mesecev, prorfnm.Telefon041 794^16. Lsf» TEI1ČKOsimenft]lko,težbl40kg,Hom. Telefon 051 262-339. Sb30 TELIČKI simentolkl, težki 150 in 180 kg, prodom Telefon 0419i9^23. Sb31 IIK(Einteliike,slmenlolieinib,sfnr«od3 do 4 tedne in krave simentolke, prvif telile, prorlom.Telelo« 031 553-567 PlJJ5KE,teikeod17d.22kg,pradomo, možno dostovo no dom-Telefoe (03i ZAHVALA Ob nenadni in holeči izgubi dragega moža, ata, dedija in tasta AVGUŠTINA SELIČA iz Gorice pri Slivnici 3 (27. 7. 1933 -13. 7. 2006) se iskreno zalival)ujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, sveče in sv. maše ter izražena ustna in pisna sožalja. Hvala g. župniku Marku Sramlu za lepo opravljen cerkveni obred, cerkvenim pevcem, govornikoma, pogrebni službi Za- gajšek ter kolektivoma Mladinske knjige in Alposa. Iskrena hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: žena Müka ter sin Janko in hčerka Martina z družinama Neizmerno si ljubil svoj dom in svojo rodno zemljo. A kruta bolezen ti je ustavila čas in tvoje pridne roke. V SPOMIN Z žalostjo v srcu smo se za vedno poslovili od te, 23. julija 2006 je minilo četrto leto, kar nas je zapustil dobri gospodar, naš dragi STANKO MIHELČIČ iz Goričice 9, Šentjur Hvala vsem, ki se ga spominjate in mu prižigate sveče. Vsi njegovi VSE vrste Žit m žogo 051 26W)12. sms ego mlojšego videza in sa-:li spoznati prijetno in «reje-., staro do 44 let, za resno zvezo. Če si toko kot jBzmolo športno, večere v določen čas. Intormaciie na tel. šl. 03/703-39-02, GSM: 041/3934102. SPD d.a.o.. Podlog 59. Šernpeter. PRODAM m.čenn PRODAM KAK0VO5TNE prašiče, težke od 25 do 120 kg, prodom. Možno z ifestove. Telefon 041455-732. Saor K9ZOskoittki,sloriiii7tednov,prodom. Telefon031 407-999. Š822 ULICO, brej. 8 mesecev, prodom. Telefon 5774-068 nli 041 281-997- 4530 pedego«iro.Telefoo|03) 5795-571, 031 596-631. S823 «NO, bele In rdeče, od 150 5IT ooprei, on 041 720-499, (03i 5821-535- S8» ■EL0vinopo2005IT,modrafrookiaiop 250 SITinsIivovko po 1200 SIT prodom lelefon 5795-512- Sbzb PRODAM DVE pnevmatiki Continentol 165/65 k 14 prodom po simbolični ceni. Telefon 041 852-543. Ž41S NOVO pomivolne korito,80cm,mošbyo ne IO prestev, žensko kolo no 5 prestov - Rog in sesoler Delfin ze sobo, mokro sesonje, še v goranciji, prodom-Telefon (03) 577M64,zveČBr. 45394540 [osebi ponndbe pošlji no Novi tednik pod šifra RDEČA VRTNia 4579 ^^^ Z&POSUMO voznika z opravljeno C kategorijo za razvoz mlečnih izdelkov po Sloveniji. Vedlln d.o.o.. Dečkovo cesto 25 o, 3000 Celje, telefon 040 299- Erotlčna trgovina v Celju razpisuje delovno mesto prodajalca ali prodajalke v trgovini. Pogoji; IV. ali V. stopnja izobrazbe trgovske ali ekonomsko komercialne smeri, aktivno znanje slovenskega jezika, 5 let delovnih Izkušenj, lastni prevoz, poštenost, komunikativnost. IŠČEMO vedeževofb. Telefon 031 368481 Mk d. O.O., Kidričevo 3, Celje, isa? NUDIMO pošteno delo zo pošteno plačilo. Demon s. p,, Parižlje 145 o, Broslovče, telefon (03) 7050-800, 040 431-561. p //# IVlanpower REDNO ZAPOSUlVlO POSPEŠEVALCA PRODAJE MANPOWEf{ d.o.o., Stanetova 4, 3000 Cetje oloa.aracnenamantyiwHr R;. vjww mar^pnw 041 369-718,03/425-87-62 www.80vitediiik.com 22 pDRZADELA lOVI T Prosta delovna mesta objavljamo po podatkih Zavoda RS za zaposlovanje. Zaradi pomanjkanja prostora niso objavljena vsa. Prav tako zaradi preglednosti objav iz-puščamo pogoje, ki jih postavljajo delodajalci (delo za določen čas, zahtevane delovne izkušnje, posebno zna-.nje in morebitne druge zahteve). Vsi navedeni in manjkajoči podatki so dostopni: ■ na oglasnih deskah območnih služb in uradov za delo zavoda; - na domaä strani Zavoda RS za zaposbvanje: http:// üTWw.ess.gov.si; - pn delodajalcih. Bralce opozarjamo, da so morebitne napake pri objavi i Vojnik, Celjska cesta 39,3212 Vojnik. Avtomehanik avtomehanik; do 28. 7. 2006; Škorjanec Alojz s.p., Avto Škoijanec, Podružnica Celje. Gaji 42, 3000 Celje. Tiskar za tisk s ploskve tiskar II, kvalitetna priprava in izvedba tiska ter vodenje evidenc, tekoče vzdrže- UPRAVNA ENOTA CEUE Delavec brez poklica delavec v proizvodnji, barvanje odlitkov, delo v uspešnem proizvodnem podjetju v Savinjski dolini, v prijetnem kolektivu in s stimulativnim osebnim dohodkom ter zajema barvanje odlitkov z ročno pištolo; do 25. 7. 2006; Manpower d.o.o.. Podružnica Celje, Stanetova ulica 4, 3000 Celje; prevoz oseb, voznik taksija; do 28.7.2006; Taksi Simbi d.o.o., Kersnikova ulica 52, 3000 Celje. Pomožni delavec čiščenje skladišč, objektov, nošenje bremen do 2 kg; do 28. 7. 2006; Ovtar d.o.o. Vojnik, Celjska cesta 39,3212 Vojnik. Mesar klavničar pomočnik prod. mesarja, rezanje in pripravljanje mesa ter rib, čiščenje hladilnih vitrin; vloge na naslov: En-grotuš d.o.o.. Kadrovska služba. Cesta v Trnovije 10 a, 3000 Celje (za PE Planet Tuš Celjel; do 28. 7. 2006; Engrotuš d.o.o. Celje, Hiper-market Tuš, Mariborska cesta 128, 3000 Celje, Nižja poklicna izobrazba (do 2 let) proizvodni delavci, delo v večji proizvodnji, kjer obsega delo s stroji, razrez PVC profilov, razrez železne ojačitve, varjenje PVC profilov, okovanje kril, vijačenje železne ojačitve, vrtanje PVC profila; do 28. 7. 2006; Manpower d-ü.O-, Podružnica Celje, Stanetova ulica 4, 3000 skladiščni delavec, skladiščenje, prevzem in odprema blaga po zahtevah in naročilu naročnika, skrb za red in čistočo skladiščnih regalov in skladiščnih prostorov; do 25. 7. 2006; Manpower d.o.o.. Podružnica Celje, Stanetova ulica 4, 3000 Celje, Nižja poklicna izobrazba (do 3 let) viličarist, delo v večjem skladišču, kjer boste razkladali dostavna vozüa, prevzemali blago, razporejali blago po skladiščnih regalih in pripravljali EU palete po naročilu za odpremo; do 1, 8, 2006; Manpower d.o.o., Podružnica Celje. Stanetova ulica 4, 3000 Celje. Mizar mizarska dela; do 25. 7. 2006; Seba d.o.o. Celje, Lava 9. 3000 Celje. Preoblikovalec in spaja-lec kovin varilec; do 1.8. 2006; Container d.o.o. Celje, Bežigrajska cesta 6. 3000 Celje. Strojnik strojnik težke mehanizacije; do 7. 8.2006; Ovtar d.o.o. čiščei iapra\ do 28. 7, 2006; Cetis grafično podjetje d.d. Celje. Čopova ulica 24, 3000 Celje; tiskar II, priprava in nadzor tiska ter vodenje evidenc, nadzor kakovosti izdelave, tekoče vzdrževanje, čiščenje in nadzor delovanja stroja; do 28. 7, 2006; Cetis grafično podjetje d.d. Celje, Čopova ulica 24, 3000 Celje. Frizer frizer, brivske in frizerske storitve, delo v Vojniku; do 28. 7. 2006; U&M trgovina d.o.o., Gosposka ulica 15, 3000 Celje. Tesar tesar; do 1. 8. 2006; Gradiš Celje d.d., Bukovžlak 71, 3221 Teharje; tesarska dela; do 25. 7. 2006; Seba d.o.o. Celje, Lava 9, 3000 Celje. Zidar zidar; do 1. 8. 2006; Gradiš Celje d.d., Bukovžlak 71, 3221 Teharje. Strojnik gradbene mehanizacije strojnik TGM; do 29. 7. 2006; Marmat d.o.o.. Proizvodnja surovin. Železarska cesta 9, 3220 Štore. Izvajalec suhomontažne gradnje monter suhomontažne gradnje; do 25. 7. 2006; Seba d.o.o. Celje, Lava 9, 3000 Celje. Voznik avtomehanik voznik C in E kategorije za prevoze po Sloveniji in tujini; do 19. 8. 2006; Valentina Hvaleč s.p.. Železarska cesta Voznil I, Lavj , 3000 Celje. Podajalec prodajalec mesar, strežba mesa in mesnih izdelkov ter rib na klasični način po želji strank; vloge na naslov: Engrotuš d.o.o., Kadrovska služba. Cesta v Trnovije 10 a, 3000 Celje (za PE Planet Tuš Celje}; do 28. 7. 2006; Engrotuš d.o.o. Celje. Hiper-market Tuš. Mariborska cesta 128, 3000 Celje; prodaja blaga, skrb za čistočo prodajalne, namestitev blaga na prodajna mesta, aranžiranje blaga; do 28. 7. 2006; TCC transcommerce d.o.o., Kosovelova ulica 16, prodaja bele tehnike, akustike in gospodinjskih aparatov; do 16. 8. 2006; Tripex d.o.o., Bežigrajska cesta 7, 3000 Celje. Kuhar kuhar, gastro priprava svežega mesa; do 29. 7. 2006; Ledas d.o.o. Celje, Trnovelj-ska cesta 12, 3000 Celje; priprava in prodaja keba-pa; do 8.8.2006; Saliji Ibraim s.p., Pekarna in slaščičarna Buco, Ulica Dušana Kvedra 20, 3230 Šentjur. Srednja poklicna izobrazba prevoz oseb s taksijem; do 28. 7. 2006; Konatar Selimir s.p., Taxi Sara, Na otoku 6, 3000 Celje; popravilo elektromotorjev in črpalk; do 1. 8. 2006; SE-KU d.o.o. Celje, Lava 7,3000 Celje. Živilski tehnik samostojno delo v proizvodnji živilske industrije; do 28. 7. 2006; Adecco h.r., Kadrovsko svetovanje d,o,o., Podružnica Celje, Ulica XIV, divizije 6, 3000 Celje, Lesarski tehnik vodja objekta, vodenje projektov in dela na posameznih objektih, usklajevanje, razporejanje in koordiniranje dela z zunanjimi izvajalci; do 28, 7, 2006; Manpower d.o.o.. Podružnica Celje, Stanetova ulica 4, 3000 Celje. Elektrotehnik telekomunikacij skih sistemov, dela na optičnih omrežjih, spajanje in meritve optičnih omrežij; do 30. 7. 2006; Hal com d.o.o. Podčetrtek. Olimje6, 3254 Podčetrtek. Gradbeni tehnik tehnolog priprave dela, vodenje in organiziranje dela v pisarni in na gradbišču, sodelovanje pri projektiranju, priprava tehnološke dokumentacije; do 28. 7. 2006; Manpower d.o.o.. Podružnica Celje, Stanetova ulica 4, 3000 Celje; oddelkovodja za gradbeni material v trgovini v Celju, razporejanje dela, skrb za naročila in aktivno prodajo ter nadomeščanje vodje trgovine v primeru odsotnosti; do 28, 7. 2006; Manpower d,o.o., Podružnica Celje, Stanetova ulica 4, 3000 Celje, TYgovinski poslovodja trgovski poslovodja, delo v Celju; do L 8.2006;0naon d,o.o., Proletarska cesta 4, 1000 Ljubljana; trgovski poslovodja; do 4. 8. 2006; Vinakras z.o.o. Kmetijska zadruga, Sejmiš-ka pot 1, 6210 Sežana. Gostinski tehnik strežba pijače in hrane, priprava hitro pripravljenih jedi, del. mesto je v Celju, Linhartova 5 (Faraon); vloge na naslov: Integros d.o.o., Linhartova 5, 3000 Celje ali po faxu: 03/425-39-39; do 9. 8. 2006; Integros d.o.o., Podjetje za nizke gradnje in gradbeni inženiring, Prose-niško 46, 3230 Šentjur. Ekonomski tehnik poslovodja, vodenje evidence zaloge, nabava tekstila; do 3L 7.2006; Ovtar d.o.o, Vojnik, Celjska cesta39,3212 2006; Šte ,. Tasi ^ Simon iV Mrav- Ijako^ a, 3000 Celje; iška dela; do L 8. 2006; Vincerič Jožica s.p.. Trend, Mariborska cesta 44, 3000 Celje. Ekonomsko ktmiercialni tehnik zavarovalni zastopnik za območje Celja z okolico; do 29. 7. 2006; Slovenica življenje d.d.. Celovška cesta 206, 1000 Ljubljana. Gimnazijski maturant pomožni zavarovalni zastopnik, iskanje morebitnih zavarovancev za premoženjska in življenjska zavarovanja, območje Celja: do 12. 8. 2006; Generali zavarovalnica d.d. Ljubljana, Kržiče-va uhca 3, 1000 Ljubljana; samostojni zavarovalni zastopnik, delo na terenu; do 1. 8. 2006; Rozman Tanja alne 9000 tiki; do 9, 8. 2006; v Mariboru, Fakul-jistiko. Mariborska 1000 Celje; sodelavec, asi- etkova jrska Srednja strokovna ali splošna izobrazba komercialist, obdelava trga ravnih streh, del. mesto v Celju; do 1. 8. 2006; Sim art d.o.o., Gasparijeva ulica 8, 1000 Ljubljana. Inž. strojništva vodja proizvodnje, planiranje in kontrola dela v proizvodnji, koordinacija dela, nadzor nad izvajanjem; do 28. Podružnica Celje, Stanetova ulica 4, 3000 Celje; tehnolog I, pripravlja tehnologijo obdelave obdelo-vancev na CNC strojih s struženjem in rezkanjem, tehnologijo za izdelavo orodij, proučuje tehnološke vidike obdelave; do 31. 7. 2006; Valji d.o.o. Štore, Železarska cesta 3, 3220 Štore. Ekonomist za komercialno dejavnost samostojni prodajni inženir, iskanje in prodobivanje novih strank, priprava ponudb, svetovanje strankam, sodelovanje na projektih; do 28.. 7 2006; Manpower d.o.o., Podružnica Celje, Stanetova ulica 4, 3000 Celje; samostojni komercialist, prodaja trgovskega blaga, iskanje novih strank, raziskava tržišča, sooblikovanje prodajnih cen, terensko delo; do 28. 7 2006; Manpower d.o.o,. Podružnica Celje, Stanetova ulica 4, 3000 Celje; vodja programa za gospodarska vozila, aktivno trženje, delo na terenu, pridobivanje novih strank, servisiranje obstoječih, vodenje ljudi, kontrola nad izvajanjem nalog in ostala dela; do 25. 7. 2006; Manpower d.o.o., Podružnica Celje. Stanetova ulica 4, 3000 Celje. Pravnik referent za pravne zadeve; do 25. 7. 2006; Gradiš Celje d.d.. Bukovžlak 71. 3221 Te- Unii nž. strojniš- tehnolog, organiziranje proizvodnje, delo v proizvodnji, ostala dela; do 28. 7. 2006; Manpower d.o.o., Po-dnižnica Celje, Stanetova ulica 4, 3000 Celje; visokošolski sodelavec, asi- visokošol stem za tehnologijo v logi-süki; do 9. 8. 2006; Univerza v Mariboru, Fakulteta za logistiko, Mariborska cesta 2, 3000 Celje; visokošolski sodelavec, asistent za tehniko v logistiki; do 9. 8. 2006; Univerza v Mariboru, Fakulteta zalogistiko. Mariborska cesta 2, 3000 Celje. Univ. dipl. ekonomist visokošolski sodelavec, asistent za ekonomiko v logi-süki; do 9. 8. 2006; Univerza v Mariboru, Fakulteta za logistiko. Mariborska cesta 2, 3000 Celje. Profesor slovenščine poučevanje slovenščine in . 7.2006; Os-. šola Frankolovo, Fran-kolovo 11, 3213 Frankolovo. Profesor angleščine visokošolski sodelavec, učitelj tujega jezika pri predmetu tuj jezik v logistiki I-II za angleški in/ali nemški jezik; do 9. 8. 2006; Univerza v Mariboru, Fakulteta za logistiko, Mariborska cesta 2, 3000 Celje. Doktor dentalne medici- zobozdravnik, odraslo zobozdravstvo; do 1. 8. 2006; Javni zavod Zdravstveni dom Celje, Gregorčičeva ulica 5, 3000 Celje. UPRAVNA ENOTA LAŠKO Pomožni delavec prevozi s traktorjem in bagrom; do 25. 7. 2006; Selič Branko s.p.. Gradbena mehanizacija, Spodnja Rečica 200, 3270 Laško. Snažilka čistilka;do 28.7.2006; Osnovna šola Marjana Nemca Radeče, Šolska pot 5, 1433 Radeče. Nižja poklicna izobrazba (do 3 let) pomočnik prodajalca, delo v živilski trgovini, kjer boste prevzemali blago in ga sortirali na prodajne police, skrb za red v skladiščnih prostorih in trgovini; do 28.7.2006; Manpower d.o.o,. Podružnica Celje, Stanetova ulica 4, 3000 Celje. Kuhar natakar kuhar; do 4, 8. 2006; Strniša Ivan s,p.. Trgovina in bife Marjeta, Partizanska pot 2, 3272 Rimske Toplice. Natakar pomoč pri strežbi pijač, del. mesto je v Radečah - ženske; do4. 8.2006;Deržičav-topark in partner d.n.o.. Bar Old pub, Starograjska ulica 1, 1433 Radeče. Administrativni tehnik pisarniški referent za enoto vrtca; do 1. 8. 2006; Os- na Nemca Radeče, Šolska pot 5, 1433 Radeče; učitelj v oddelku podaljšanega bivanja na podružnični šohSvibno; do 28. 7 2006; Osnovna šola Marjana Nemca Radeče, Šolska pot 5, 1433 Radeče. Profesor angleščine profesor angleškega in nemškega jezika; do 28. 7. 2006; Osnovna šola Marjana Nemca Radeče, Šolska pot 5, 1433 Radeče; profesor angleškega jezika; do 28. 7. 2006; Osnovna šola Marjana Nemca Radeče, Šolska pot 5, 1433 Radeče. Profesor defektologije defektolog, specialni pedagog; do 28. 7. 2006; Osnovna šola Marjana Nemca Radeče, Šolska pot 5,1433 Radeče. UPRAVNA ENOTA MOZIRJE proizvodni delavec, sestava malih gospodinjskih aparatov; do 26. 7 2006; Adecco h.r., Kadrovsko svetovanje d.o.o., Podružnica Celje, Ulica XIV. divizije 6, 3000 Celje. Nižja poklicna izobrazba (do 2 let) delavec v proizvodnji: delo v večji proizvodnji, sestavljanje raznih kovinski polizdelkov ali dodelava končnih izdelkov; do 9. 8.2006; Manpower d.o.o.. Podružnica Celje, Stanetova ulica 4, 3000 Celje. Ekonomsko komercialni novn; Radeče, Šolska pot S ladeče. Varuh predšolskih otrok pomočnik vzgojitelja v enoti vrtca; do 28. 7. 2006; Osnovna šola M^jana Nemca Radeče, Šolska pot 5,1433 Radeče. Profesor razrednega pouka učitelj v oddelku podaljšanega bivanja; do 28. 7. 2006; Osnovna šola Marja- tehnik območje Moziija z okolico; do 29. 7.2006; Slovenica življenje d.d., Celovška cesta 206, 1000 Ljubljana. Magister farmacije farmacevt receptar; do 23. 8. 2006; Lekarna Mozirje, Hribernikova ulica 4, 3330 Profesor slovenščine učitelj slovenskega in angleškega jezika; do 25. 7. 2006; Osnovna šola Mozirje, Šolska ulica 23,3330 Mo- UPRAVNA ENOTA SLOVENSKE KONJICE Oblikovalec kovin gineering d.o.o., Poljska cesta 20, 3210 Slovenske Ko- Orodjar orodjar, ročna sestava orodij; do 1. 8. 2006; Ramax engineering d.o.o.. Poljska cesta 20, 3210 Slovenske Ko- Tesar postavljanje ostrešij, krov-ska dela; do 5, 8. 2006; Ko-privnik d.o.o.. Stranice 33, >rzaA, B, Jemca vozniški inštruktor za A, B, C in E kategorijo; do 30. 7. 2006; Ika avtošola d.o.o. Slov. Konjice, Vrtna ulica 3, 3210 Slovenske Konjice. Strojni tehnik orodjar L; do 1. 8. 2006; Ramax engineering d.o.o.. Poljska cesta 20, 3210 Slovenske Konjice. Elektrotehnik viličarist, del. mesto v Slovenskih Konjicah; vloge na mf- iK ^l^ZAWLA 23 aaslov: Trenkwalder d.c Slovenska 17, 2000 Mari ali priji 7. 2006; ., Leskoš- kova 9 e, 1000 Ljubljana. Elektrotehnik elektronik dostavljalec voznik, polnjenje kavnih avtomatov, se-rivisiranje; do 1. 8.2006; Ke-ber Vladimir s.p..Konki. Nova, Celjska cesta 11,3210 Slovenske Konjice. Gimnazijski maturant pomožni zavarovalni zastopnik. iskanje morebitnih zavarovancev za premoženjska in življenjska zavarovanja, območje Slovenske Konjice; do 12. 8. 2006; Generali zavarovalnica d.d. Ljubljana, Kržičeva ulica 3, 1000 Ljubljana. Srednja strokovna ali splošna izobrazba komercialist za prodajo, tudi na teremijdo 28.7.2006; Kovač Borut s.p., DBR-klju-. čavničarstvo in trgovina, Dobrava 50, 3214 Zreče. Inž. geodezije geodetske storitve; do 29. 7. 2006; Klas d.o.o., Tepanje 71, 3210 Slovenske Konjice. UPRAVNA ENOTA ŠENTJUR PRI CEUU Osm ica izobrazba pomoč pri gradbenih delih; do 8. 8. 2006; Zidoprof d.o.o.. Ulica Dušana Kvedra 20, 3230 Šentjur. Pek pek kruha in peciva; do 8. 8. 2006; Saliji Ibraim s.p.. Pekarna in slaščičarna Buco, Ulica Dušana Kvedra 20,3230 Šentjur. Monter ogrevalnih na- monter ogrevalnih naprav; strojnik na buldožerju -moški; do 28. 7. 2006; Mla-ker Cvetko s.p., Opravljanje storitev z gradbeno melian., Cesta Kozjanskega odreda 87, 3230 Šentjur. Prodajalec prodaja blaga; do 25.7.2006; Kmetijska zadruga Šentjur Z.O.O., Cesta Leona Dobro-tinška 3. 3230 Šentjur. priprava in prodaja keba-pa; do 8.8.2006; Saliji Ibraim s.p.. Pekarna in slaščičarna Buco, Ulica Dušana Kvedra 20, 3230 Šentjur. Natakar strežba toplih in hladnih napitkov; do 7. 8. 2006; Art- i30 Šentj. Ekonomsko uiskega odreda topnik Gimnazijski maturant pomožni zavarovalni zastopnik, iskanje morebitnih zavarovancev za premoženjska in življenjska zavarovanja, območje Šentjiu- z okolico; do 12. 8. 2006; Generali zavarovalnica d.d. Ljubljana, Kržičeva ulica 3, 1000 Ljubljana. I7niv. dipl. inž. strojništva samostojni komercialist z možnostjo napredovanja v izvršilnega vodjo prodaje; do 4.8.2006; KovaJ d.o.o., Proizvodnja in trgovina. Loka pri Žusmu 9, 3223 Loka pri Žu-smu. Dipl. ekonomist (vs) vodja knjigovodstva; do 4. 8. 2006; Koval d.o.o.. Proizvodnja in trgovina, Loka pri Žusmu 9, 3223 Loka pri 2u- območje Šentju:]a pri Celju z okolico; do 29. 7. 2006; Slo-venica življenje d.d., Celovška cesta 206, 1000 Ljubljana. skac lospeševajije pro-3. 7. 2006; Petek ina, Celj-Rogaška UPRAVNA ENOTA ŠMARJE PRI JELŠAH Pomožni delavec pomoč v strežbi; do 4. 8. 2006; Sand trgovina, proizvodnja in storitve d.o.o., Vo-narje 33a, 3253 Pristava pri Mestinju. Nižja poklicna izobrazba (do 3 let) pomoč v kuhinji; do 25. 7. 2006; Ježovnik Borut s.p., Gostišče Jelenov greben, Olimje 90, 3254 Podčetrtek. Monter vodovodnih na- vodja gradbišča, vodenje gradišča, manjših in večjih skupin, samostojno delo, branje ustreznih načrtov, kal-kuliranje, odgovornost za efektivnost dela; do 31. 7. 2006; T.M. doming montaža, trgovina in storitve d.o.o., Na livadi 17, 3250 Rogaška Kahar kuhar; do 27 7 2006; Steklarski hram d.o.o., Ulica talcev 1, 3250 Rogaška Slatina. Natakar strežba pijač; do 27. 7. 2006; Šmarjetrans Cvetko J^ zovšek d.o.o.. Obrtniška ulica 10, 3240 Šmarje pri Jelšah. Srednja poklicna izobrazba pomoč pri montaži stavbnega pohištva; do 12. 8. 2006; E2S mali, Emilijan Samec s.p.. Male Rodne 9,3250 Rogaška Slatina; voznik tovornega vozila po Sloveniji; do 27. 7. 2006; Šra-mel Aleksander s.p., Avto-prevoz. Dvor 6a, 3240 Šmarje pri Jelšah. Ekonomsko komercialni tehnik zavarovalni zastopnik za območje Šmarja pri Jelšah z okolico; do 29. 7. 2006; Sio-venica življenje d.d.. Celovška cesta 206, 1000 Ljublja- Inž. živilske tehnologije samostojni prodajni inženir, poznavanje trga, investi-:ijske opreme za živilsko in-iustrijo, izkušnje s predsta- Inž. strojništva tehnolog za pripravo proizvodnje, projektiranje in priprava proizvodnje; do 26. 7. 2006; Petek d.o.o.. Rogaška Slatina, Celjska cesta 38, 3250 Rogaška Slatina. UPRAVNA ENOTA VELENJE Delavec brez poklica delavec v proizvodnji, barvanje odlitkov, delo v uspešnem proizvodnem podjetju v Savinjski dolini, v prijetnem kolektivu in s stimulativnim osebnim dohodkom ter zajema barvanje odUtkov z ročno pištolo; do 28. 7. 2006; Manpower d.o.o.. Podružnica Celje, Stanetova ulica 4, 3000 Celje; delavec za preprosta dela v proizvodnji - voznik, prebira in sortira plastične izdelke, ločuje izdelke, odstranjuje dolitek in kontrolira kakovost izdelkov, opravlja enostavna dela po navodilih, jih pakira ter razvozi; vloge na naslov: Trgotur d.o.o.. Ljubljanska 13 b, Velenje; do 28. 7 2006; MPT d.o.o., Podkraj pri Velenju 8, 3320 Velenje. Osnovnošolska izobrazba slikopleskar; do 25. 7 2006; Damir Pann s.p.. Šaleška cesta 20 a, 3320 Vele- Obdelovalec kovin skladiščnik, prevzema in izdaja blago, vodi evidence, opra\ , Rav- i006; Poštajner ■ ne 21, 3325 Šoštanj. Monter vodovodnih naprav vodovodni inštalater; do 5. 8. 2006; Spesič Robert s.p., Euro-montaža, Koželjskega 5, 3320 Velenje. Strojnik pomočnik mojstra, po naročilu mojstra in vodje proizvodnje koordinira delo v proizvodnji v skladu s proizvodnimi plani in z delovnimi nalogi, opravlja preven-tivne preglede, preverjanje privijačenih delov, obrabljenih gibljivih delov, mazanje, čiščenje; vloge na naslov: Ska-73 Igor s,p„ Selo 17, 3320 Velenje (za pomočnika mojstra); do 3. 8. 2006; Skaza Igor s.p., Selo 17, 3320 Velenje. Optik opti prodaj Jajov; h pripomočke tur d.O. 1 I3b, 3 2006; Konfekcionar tekstilij samostojno šivanje galanterijskih izdelkov, pripravljalna dela, razrez, montaža izdelkov, zaključna in dodatna dela v galanteriji; do 31. 7. 2006; Erhart marketing d.o.o.. Koroška cesta 29, 3320 Velenje. Voznik voznik, prevoz in razkladanje blaga po Sloveniji, skrb za blago v vozilu, vzdrževanje vozila; do 25. 7. 2006; Lesjak Avgust s.p.. Cesta talcev 15, 3320 Velenje. Prodajalec prodajalecvtrgovinizme-šanim blagom; do 28. 7.2006; Grobelnik Vozel) Anica s.p.. Trgovina Košarica poslovalnica Gaberke, Gaberke 101, 3325 Šoštanj: prodajalec na BS; do 9. 8. 2006; Posredništvi Ograjšeks.p., BSV renje. Partizanska Rom Bolničar- negovalec pomoč pri osebni negi težko pokretnim osebam z mul-tiplo sklerozo, pomoč pri ohranjanju socianih stikov, spremljanje pri nujnih ovez-nostih, vzpostavljanje stik z ustrezniini ustanovami, druženje, del. mesto je prosto v MS Centru v zdravilišču To-polšica; do 25.7 2006; Združenje multiple skleroze Slovenije Ljubljana, Maroltova ulica 14, 1000 Ljubljana. Gradbeni tehnik gradbeni tehnik, kalkulacije, nizke, visoke gradnje; do 25. 7. 2006; Evro inženiring d.o.o., Stantetova ulica 2, 3320 Velenje. Ekonomski tehnik poslovni sekretar in računovodja; do 28. 7, 2006; Vesna d.o.o., Kidričeva cesta 57, 3320 Velenje. Ekonomsko komercialni tehnik zavarovalni zastopnik za območje Velenja z okolico; do 25.7 2006; Slovenica življenje d.d.. Celovška cesta 206, 1000 Ljubljana. Industrijski oblikovalec tehnolog oblikovalec, priprava vzorcev za proizvodnjo keramičnih ploščic, abientov, eksponatov, sodelovanje z razvojem; do 28. 7. 2006; Gorenje notranja oprema d.o.o.. Partizanska lenjc Univ. dipl. ekonomist računovodja, vodi, organizira in izvaja knjiženja in usklajevanja knjigovodskih evidenc v ^avno knjigo, anah-tične evidence dobaviteljev, kupcev in stroškovnega knjigovodstva, preverja natančnost in pravilnost dokumentov in drugih zapisov; vloge na naslov; Skaza Igor s.p. Selo 17 3320 Velenje (za ra-čunovodjo); do 3. 8. 2006; Skaza Igor s.p. Selo 17 3320 Velenje. Profesor zgodovine učitelj družboslovja, pou- (rul miizej)°do 25. 7, 2006; Center šolskih in obšolskih dejavnosti Ljubljana, Fran-kopanska ulica 9,1000 Ljubljana. Profesor biologije in gos-podinjstva učitelj gospodinjstva in biologije; do 28. 7 2006; Osnovna šola Gorica, Goriška cesta 48, 3320 Velenje. UPRAVNA ENOTA ŽALEC Pomožni delavec brušenje odlitkov; do 12. 8. 2006; Musa Mustafa s.p.. Zidarstvo in fasaderstvo, Bevkova ulica 5, 3310 Žalec; sestavljalec opreme za motorna vozila, del. mesto v Preboldu; do 28. 7. 2006; Saps d.o.o.. Mestni trg 5, 3210 Slovenske Konjice. Nižja poklicna izobrazba (do 2 let) delavec v proizvodnji za pomožna dela za barvanje kovinskih odlitkov; do 25. 7. 2006; Manpower d.o.o., Podružnica Celje, Stanetova ulica 4, 3000 Celje. Pek dela in opravila v pekarni od priprave surovin, oblikovanja, pečenja, ohlajanaja, pakiranja do priprave za transport; do 28. 7. 2006; Pekarna Postojna d.o.o.. Proizvodnja, trgovina in gostinstvo, Kolodvorska cesta 5, 6230 Postojna. Mesar mesar v prodaji in pripravi mesa; do 2. 8. 2006; Cas Ervin s.p., Mesarstvo Cas, Savinjska cesta 77, 3310 Žalec. Klepar-krovec pomoč pri krovsko kleparskih delih; do 8. 8.2006; Janko Deželak s.p., Rakovlje 33, i VODNIK izboru, uporabi in negi Očesnih pripomočkov, svetuj e in izbira potrebne parametre za pravilno izdelavo pripomočkov po predpi- 0 iz vod-., Šaleš- PoIetjenakoUlkališču družabne igre in glasba 10.00 Knjižnica Laško_ Pečemo pecivo po večsto-letnih receptih usivarjalna delavnica 17.00-21.00 KotalkalBče Velenje .......Poletjenakotalkališču družabne igre in glasba. Srnine ustvarjalne delavnice 7.00-21.00 KotalkaliSče Velenje Poletjenakotalkališču družabJieigreinglasba, Er-nine ustvarjalne delavnice 21.00 Velenjski grad_ Tone Partljič: Poroka Ci-stUke Marije predstava 22.00 Občinsko dvorišče Uš^ Nočni čuvaj letni kino \ / "(J^im Poletje ^ v Celju KNE2IE JvL MESTU 20.00 Vodni stolp koncert, v primeru slabega vremena v kavami Celjskega donm 20.00 Likovni salon Celje deo inštalacija odprtje razstave Odprti ter- Dobrišavas 73a,53 lOl Petrov če; strežba s iladic in pijač spremljanje zalog. vzdrževa nje higiene . 8. 2006 Pegros proi zvodnj vina d.o.o. ( :riže, I 'ongrac 9 Ekonomsko komercialni tehnik zavarovalni zastopnik za območje Žalca z okolico; do 25. 7 2006; Slovenica živ- Gimnazijski matura pomožni zavarovalni Gimnazijski nw Voznik avtomehanik 2 pomožni zavaro 'valni za- voznik kamiona po Slove- s niji; do 25. 7, 2006; Znidar- r zavarovancev za pr emoženj- šič Bojan s.p., Avtoprevoz- i ska in življenjska 2 ništvo in posredništvo, Šlan- 1 enja; do drov trg 3, 3310 Žalec. \ 12.'8. 2006; Genei -ali zava- Natakar rovalnica d.d. Lj iubljana. delo v strežbi; do 2. 8. Kržičeva ulica 3, K 300 Ljub- 2006; Čas Ervin s.p.. Mesars- tvo Cas, Savinjska cesta 77, Inž. elektrotehm ikezain- 3310 Žalec; dustrijsko el. teh. pomoč pri strežbi, točenje programer krm ilnih na- pijač in toplih napitkov; do prav v industriji; i 25. 7. 2006; Guček Violeta 2006; Nakov & Nakov elek- s.p.. Bar Magic, Gotovlje tro storitve, Peter N lile, 3310 Žalec; Jenkova cesta 31, 3 320 Vele- strežba pijače in napitkov; do 9. 8. 2006; Igiz d.o.o.. stopni iskanj ;ka in življenjska zavar ija, območje Zaica; do i. 2006; Generali zavarc lica d.d. Ljubljana, Kn ra ulica 3, 1000 Ljublja Pod(et)eNT&RCd-o.u. Direklon Srečko Šrol Podjetje opravlja ča.sopisno-založiiiško.radijslto inagen-cijsko-iržnn rlpjaviiosl Naslov; Prešernova 19,3000 Celje, telefon (03) 42 25190, [03) S441032, Novi tednik izhaja vsak torek in petek, cena torkovega izvoda je ISO (€0,63), petkovega pa 300 tolaijev (€1,26). Tajnica: Tea Podpefan Veler. Naročnine; Majda Klanšek. Mesečna narofnina je 1.700 tolaijev (€7,10). Za liijino je letna naročnina 40.800 tolarjev (€170,26) Slevltka transakcijskega računa: 06000 IX)26781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vra čamo. Tisk: Delo. d.d., Tiskarsko središče, Diinajska 5 direktor: Ivo Oman. Novi tednik sodi med proizvode, z katere se plačuje 8.5% davek na dodano vierinost. Odgovorna urednica: Tatjana aim ur.: Ivana Stamojčič. Uiednik/otogi Itehnični urednik: Fraiijo Boaadi Računalniški prelom: Igor Sarlah. nja Bajagič. E-mail uredništva: tedn tehničnega luedništva tehnika, tedn aorja in vodja Agencije: Vesna Le-iki vodja: Franček Pungerčič. M Grabar, Zlatko Bobinac, Petra ;tor Klenovšek, Alenka Zapušek, Marjan Brečko Ttdefon: (03)42 2S 190 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem o^asov po elekt. pošti: agendja@>nt-rc.si 24 ZANIMIVOSTI kHÜ Lastovke za budilko Ker je na podeželju vedno več hlevov praznih, se morajo tudi kmečke lastovke prilagoditi novim trendom, zato ponekod za nego naraščaja izberejo kar stanovanjske hiše. Pri Požlepovih z Dobrove mirno gnezdijo že tretje leto, na kar so vsi člani družine zelo ponosni. Malo so se sicer morali prilagoditi novim razmeram; vhodna vrata morajo biti podnevi priprta, mačke pod nadzorom, rana ura pa je postala vsakdanjik. »Takoj, ko zaslišijo ostale ptičke iz bližnjega gozda, začnejo tako glasno žvrgoleti, da hočeš nočeš moraš vstati in jim odpreti vhodna vrata,« opisuje navade »novih« družinskih članov Fanika Požlep. Tudi zaradi takšnega razvajanja se lastovke vsako leto na pomlad, ko se vrnejo iz južnih krajev, kar zaženejo v hišo. Zato Fanika ni povsem prepričana, ali vedno gnezdita starša prejšnjih generacij ali pa morda lanski mladički. Zagotovo ve le, da je letošnji samček prišel brez samičke, saj je spomladi na bližnji žici glasno kli- cal nevesto. To ve Fanika tudi zato, ker je bila mlada nevesta od začetka precej boječa. Ptički, ki jih vidite na sliki, so pred kratkim že zapustili gnezdo. Kmalu bi samička morala zvaliti novo »serijo«, vendar Fanika zaskrbljeno opaža, da se v gnezdo vrača le samček, sajnički pa se je morebiti kaj hudega pripetilo. A samček - frajer, kakršen je - ki je dom poiskal kar v hiši, gotovo ne bo imel večjih težav pri iskanju nove, zveste družice. RP Družina je največje bogastvo Marija in Martin Čečko jr^-V^SÖ sta sredi sedemdesetih. Če ^HgSS . JfT^i ju pobarate o njunem življenju, bosta morda ostala brez besed. Slabo je pozabljeno, dobro pa počiva v spominih sredi srca. Toda zlatega jubileja vseeno nista hotela zamuditi. Nima vsak sreče, da 50 let z roko v roki hodi drug ob drugem, ne da bi prelomil obljubo »v dobrem in slabem« ... Marija je bila rojena v Mozirju. Bila je najstarejša izmed treh deklet. Kmetija je rezala skromen kos kruha, zato se je odpravila v Celje. Kot kuharica je delala v dijaškem domu in naključje je naneslo, da je tam spoznala Martina. Ni bilo dolgo, ko je Marija zamenjala svoj dom in se preselila v Zagrad. Martin je bil najpej rudar, kasneje pa kurir v Žični. Čeprav ni bilo vedno lahko, je skrbel, da njegovi družini ni bilo hudega. Marija je živela za dom in štiri otroke -Martino, Andreja, Jožico in Marijo- Ko se danes ozirata nazaj, v resnici ne govorita veliko. A ko pogledala svojih šest vnukov, si lahko rečeta, da Marija med rezanjem toite so bila to lepa leta. Jernej, Ida, Anže, Žan, Zala in Blaž pa si po tihem mislijo, da je veliko takih še tudi pred njima. Še posebej ker sta v 50 letih postala kot dve podobi iste slike. V njej se dopolnjujeta in skrbita drug za 1-čisto tako kot pred In mladenič je spoznal dekle... Srečanje mladih v Stični se je moral s tremi nalogami je pred osmimi leti obrodi- spopasti kar sam. Narisal je lo sad ljubezni med NataJi- zemljevid dobro znane poti jo Pajman iz Celja In Robi- med Konjicami in Celjem, z jem Mažičem iz Draže vasi. V lonec sta zmetala zaljubljenost, veliko mero iskrenosti, spoštovanje, kak- lestvijo premagal višino do izvoljenkinega okna in v pesmi povedal njuno ljubezensko zgodbo od začetka do šen prepir, več kilogramov konca. Robi se je celo tako odpuščanja, pripravljenost žrtvovanja in prejemanja, sod vere, gram premišljenih besed, ure in ure časa za pogovor, kilometre medsebojnega zaupanja in ščepec potrpežljivosti. Vse skupaj sta zavrela na ognju zakona prvo julijsko soboto. Ženina so večer pred poroko presenetili prijatelji, s katerimi se je s pesmijo po- potrudil, da je kar za vsako skupno leto zložil svojo. Na gradu Tabor v Laškem so ju ob zvokih dter proglasili za moža in ženo. Poročna slovesnost pa se je nadaljevala v cerkvi sv Danijela v Celju. Ni bilo naključje, da sta se pred osmimi led našla in na to so ju v govoru in s prav posebnim darilom spomnili njuni dragi. Juho še čisto sve- slovil od samskega stanu. S žega zakona so začinili v Go-svati se je na danporoke, kot stišču Marguč v Draži vasi, kjer veleva tradicija, odpravil po nevesto. Tu pa se je malo zapletlo. Namesto neveste je za začetek dobil le nahrbtnik. Vse lepo m prav, toda hribi so lepi zato, ker jih osvajata skupaj z Natalijo. Tokrat pa pa je mladoporočenca spet čakalo presenečenje. Otroci iz Osnovne šole Žiče, kjer Natalija poučuje, so ju na risbicah upodobili tako otroško preprosto in prisrčno, da so nehote zvablH kakšno solzo 50 leti, ko sta še zaljubljena in mlada gradila svoje gnezdeče. In praznovanje zlate poroke je bilo odsev vsega, kar sta v življenju naredila. Njun pogled pa pove, da nič na svetu na zamenja in ne odtehta draži ne. SAŠKA TERŽAN Ce želite, da tudi vašo poroko ali visoko obletnico poroke zahdežimo na straneh Novega tednika, nas poWiCite (4225-164) ali liam pišite. {Novi tednik, Ptešeimova 19,3000 Celje). wi!ww.radiocelje.com ganjenosti pri vseh povabljenih. Predsednik KS Draža vas Dušan Arbaiter je primože-no Natalijo prijazno sprejel med sovaščane. Zabava, na kateri je bila celo »sama« Helena Blagne in svatje od še ne dveh do 90 let starosti, je seveda trajala do jutra. Bila je to ena tistih porok, ki je ^ni-la celo vseh sladkosti vajenega poročnega foto^afa. »Morda zato, ker ni bilo nobene živčnosti in napetosti,« pravi nasmejana Natalija, »ampak le nekaj lepe^, kar sva želela deliti z najinimi sorodniki in prijatelji in z veseljem bi vse skupaj ponovila.« »Joooj, koliko energije imajo nekateri,« sta razmišljala novopečena mož in žena, ko ju je zjutraj, trenutek za tem ko sta legla, z budnico pod oknom zbudil njun »protürer«. Čeravno že tri dni ni spd, mu poročnih pesmi kar ni in ni hotelo zmanjkati... SAŠKA TERŽAN Foto: GK Popravek v 56. številki Novega tednika smo na zadnji strani pisali o zlad poroki zakoncev Deželak iz Zabukovice. Pri tem smo napačno zapisali, da sta 50 let poroke praznovala Danica in Valentin Deželak, saj sta jo v resnici Trezika in Franček Deželak. Vsem se za nenamerno napako iskreno opravičujemo-