Posamezna številka 10 vinarjev.
Slev. 63.
V LMani, v sredo, 18. marca 1914.
Leto M
= Velja po pošti: =
Za celo leto naprej . . K 26'— za en meseo „ . . „ 2*20 za Nemčijo celoletno . „ 29'— za ostalo Inozemstvo . „ 35'—
V	Ljubljani na dom:
Za celo leto naprej . . K 24 — za en meseo „ . . „ 2'—
V	upravi preleman mesečno „ 1*70
= Sobotna izdaja: =
za celo leto........ 7'—
za Nemčijo celoletno . „ 9'— za ostalo inozemstvo. „ 12'—
Inseratl:
Enostolpna potltvrsU (72 mm): za enkrat .... po 18 T
za dvakrat...... 15 *
za trikrat .... „ 13 „ za večkrat primeren popust.
Poročna oznanila, zahvala, ssatrtnlce Itt.:
enostolpna petltvrsta po 21 vin.
enostolpna petltvrata po 40 vin.
Izhaja vsak dan, lzvzemšl na< delje in praznike, ob 5. url pop.
Redna letna priloga Vozni rod
itr Uredništvo je v Kopitarjevi nllol štev. 6/III. Rokopisi se ne vrsčajo; neiranklrana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega teletona štev. 74. =
Političen list za slovenski narod.
Upravnlštvo je ▼ Kopitarjevi nllol št. 6. — Račun poštne hranilnice avstrijske št. 24.797, ogrske 26.511, bosn.-hero. št. 7563. — Upravnlškega telefona št. 188.
Svobodomiselci se zdaj seveda skušajo ko'ikortoliko izgovarjati. Pravijo, da stoje za »Figarovo« kampanjo oni veliki kapitalisti, ki rentnemu davku nasprotujejo. Ne da bi te ljudi zaradi tega njihovega na-sprotstva zagovarjali, pa je treba pomis'iti, da stoje večje finančne grupe tudi za vsemi drugimi listi in ne samo za »Figarom«. Namen »Figara« pa ni bil izključno ta, da vrže vlado zaradi davka, marveč je po svojih konservativnih tradicijah, ki pa niso istovetne z onimi, ki republiki sploh na-SDrotujejo, delal vsikdar na to, da reši Francijo korumpiranega radikalizma. V tem znamenju je CaJmette vodil boj in v tem boju je padel kot žrtev maščevalnosti družice vrdje vseh špeku'antov, ki je ni toliko jezilo ono pismo — sai so v Parizu gVde takih rendezvousov, kakor ga je »Figaro« mimogrede omenil, da razkri:e Cail!auxovo politično nepoštenje, zelo široke vesti — ampak bolj diskreditiranje njenega moža v očeh poštene javnosti in možnost, da postane iz ministrove žene zopet Drivatirka.
Ni brez pomena, da je Caillaux, ki je mora1 zdaj odstopiti in se ne bo več v politično živl;enje vrni', bil obenem duša sovražnikov katoličanstva. Pod geslom svo-bodomiselstva je Dolnil svojo bisago, vreden naslednik onih, ki so začeli v Franciji najbesneiši boj proti Cerkvi. Oznanjali so novo moralo in se proglašali za osvoboditelje Francije od »sredn'eveške teme« in «jezuitske korupcije«, pa so sami do mozga korumnirani. Če je Calmette s svo'o smrtjo dosegel to, da se začne boi proti tem elementom, je umrl za najboljšo stvar, ki si jo je v Francri danes mogoče misliti.
Spominu žurnalista, ki je padel kot žrtev zvestega izpolnjevanja dolžnosti, ki jo ta važni Doklic na'aga onim, kateri veljajo za glasnike javnega mnenja, se v spoštovanju klanjamo.
XXX
Gaston Ca'mette je bil rojen v Mont-pellieru leta 1859. Kot žurnalist je napravil hitro in lepo karijero. Najbolj je zaslovel ! po intervievih s papežem Leonom XIII., | Vfjemom II. in kraljem Humbertom. Imenovali so ga intervieverja kraljev. Pod njegovim vodstvom se je »Figaro«, ki je prej propadal, dvignil, dajal zopet dividende svojim akcionarjem in prišel obenem do velike politične ve'jave- Calmette je za vse važne članke prevzemal vedno tudi osebno odgovornost. Ni maral nikoli iz zasede napadati in tudi boj proti Cai!lauxu je vodil s polnim imenom. Bil jc ugleden, mož načel in poštenega prepričanja in je svojo nalogo vsikdar visoko timeval.
Kranjska deželna Banka.
Včeraj, dne 17. t. m. je imel kuratorij Kranjske deželne banke pod predsedstvom tovarnarja gosp. Karola. Pollak svojo prvo redno sejo v tekočem letu. Predsednik se jc po otvoritvi seje in pozdravu kuratorjev v toplih besedah spomnil bivšega kurator-jevega namestnika, dr. Ignacija Žilnika ter kratko orisal njegovo delo za banko, za katero je bil vsako leto poročevalec v deželnem zboru. Banka je prispevala z malim darom zbirki za grobni spomenik pokojnika, kateremu bo ohranila hvaležen spomin. V znak sožalja so se dvignili zboro-valci s sedežev.
Dnevni red jc obsegal predvsem poročilo o reviziji, ki sta jo izvršila n.inulo leto člana kuratorija gg. dr. Dermastia in dr. Eger, referat ravnateljstva o poslovanju v minulem letu in predložitev bilance.
Iz poročila ravnateljstva povzamemo, da je bil razvoj banke v preteklem letu v primeri z občnimi gospodarskimi prilikami v naši državi in na svetovnem trgu dokaj ugoden. Nenavadna obrestna mera v minulem letu — bila je povprečno 5'98-!/, torej tako visoka, kakor jc od leta 1874. že ni bilo take — jc vplivala pri vseli denarnih zavodih, posebno pa še pri hipotekar-nih, ki so bili vsled stagnacije v prodaji svojih emisij brez večjih sradstev ter so sc vsled tega omejevali le na najnujnejša posojila. Razume se, da so kurzi vseh vrednostnih papirjev in tudi hipotekarnih deloma vsled nezadostnega povpraševanja po njih, deloma pa vsled prodaje onih, ki so jih posestniki vrgli na trg, padali nižje in nižje, da sc je tako njih ubrestonosnost izravnala z obrestmi, ki jih ie upravičevala obrestna mera Avstro-ogrske banke. Isto sc jc dogodilo s komunalnimi zadolžnicami in zastavnimi listi Kranjske deželne banke, ki so sukcesivno padali in v oktobru noti-rali celo 93 denarni kurz; a se je potem proti koncu leta položaj poboljšal, tako da so se tudi papirji deželne banke vsled intenzivnejšega povpraševanja dvignili na 95 do 96 ter stojijo sedaj na tej višini od 20. januarja t. 1.
Bilanco, ki izkazuje čistega dobička za leto 1913 73.415 K 42 vin. je kuratorij po krajši debati vzel na znanje in sklenil predložiti jo deželnemu odboru v odobreuje z razdelitvijo poslovnega prebitka v rezervne zaklade tako, da bodo le-ti znašali sedaj z lanskim prebitkom po 31.354 K 28 vin., skupaj 104.769 K 70 vin., katera vsota bo do konca leta 1914. še narasla za tekoče obresti.
Po sklepanju o tekočih zadevah banke in rešitvi več prošenj za posojila, je bil
□•"Današnja številka obsega 12 strani
žnev mm poklica.
Predvčerajšn'im se je zgodil v Parizu tragičen slučaj, ki je zahteval za žrtev žurnalista, kateri jc padel v boju za pošteno in pravično stvar. Calmette, urednik uglednega »Figara« je začel pred več meseci kampanjo zoper finančnega ministra C-ail-lauxa, notoričr.ega špekulanta v škodo javne morale. Ker so pred durmi nove volitve za parlament, je sedanja radikalno-svobodomise'na vlada gospoda Doumer-gueja CaillauKove lopovščine zakrivala i.n Calmettova odkritja so ostala glas vpijočega v puščavi, da si je poštena javnost stala na žurnalistovi strani. Kar se zgodi, da Caillauxova žena, ki jo je Calmettov boj hudo pekel, v ženskem ogorčenju vzkipi, pograbi revolver, hiti v ^Figarovo« uredništvo in urednika ustreli. Kar Calmette živ ni dosegel, se je zgodilo, ko je, od ženske rok« smrtno ranjen, umrl; Caillaux je demisioniral. Nepokvarjena francoska javnost pa žaluje za žurnalistom, ki jc pustil svoje življenje kot. bojevnik za izčiščenje Fra.ncije od korupcije, ki jo tako hudo razjeda, odkar vladajo to deželo dreyfusardi.
Ca'mette stoji pred nami čist in vreden največjega spoštovanja. Osebno ni imel ničesar s Cai'lauxem. Političnih ambicij ni imel, ker je »Figaro« list, za katerim ne stoji izrazito nobena stranka. Bil :e le glasnik one francoske javnosti, ki ji že davnej preseda z donečimi svobodomiselnimi frazami maskirana izkvarjenost vladajočega radikalizma. Slednji mu tudi ne bodo mogli očitati, da je bi! »ultramontanec« ali pa sovražnik republike, ker ni bi'. Kar je o Cail-lauxu trdil, pa je bila resnica, zakaj Cail-laux ga ni tožil, dasi ooetovano pozvan in se tudi ni zagovarial. Cel Pariz ve, da se vlada zato ni zganila, ker se je bala, da bi ce'a afera, ako bi se bila po'asni'a, pred volitvami hudo oslabila slavni blok rred liberalci, radikalci in socialisti, ki nesrečno Francijo vodijo.
Kako pa stoij Caillaux pred javnostjo? Ta mož je tip politika, ki svoj politični vp iv izrablja v to, da obogati sebe in svoje prijatelje, bi! je najpopolnejši zg'ed plutokra-tične demagog''e, ki ima danes v Franci i moč v rokah. Corrumpere et corrumoi — tako ie gc?!o, po katerem se suče politika vladajoče stranke in Cai!lat<x, ki je kot finančni minister imel na fin. svet največ vp'iva, je to geslo najsoretnejše izvajal. Bd je kot minister ravnatelj in upravni svetnik ve'ikih denarnih zavodov in ko se mu je to že nrehudo očitalo, je ta. mesta sicer odložil, a jih dal potem zasesti po slamnatih
možeh, ki jih je on plačeval, sam pa si jc seveda pridržal največji del dohedkov. Tako je zaslužil svojih 300.000 frankov na leto. Ker mu tega ni bi'o zadosti, je kot minister na borzi povzročeval zdaj hausse zdaj baisse, da je pri tem sam zas'uzil in hono-riral tudi sveje pristaše. Na'grša pa ;'e bila njegova vloga v aferi Rochette. Rochette je bil ^največji lopov moderne Francije. Ustanovil je banko, s pomočjo katere je nagrabil več tucatov milijonov in s tem denarjem malih ljudi špekulira' z zločinsko predrznosti, da 'e sam obogatel in vrhtega napo'nil žene svojih zaščitnikov. Prišel ie neizogibni krah in žrtve, ki jih je na sto in sto tisečev, fo 7"-'"'crie po celi dežeh. Clemenceau, ki 2 hi1 takrat ministrski predsednik in rqrj-'er za notranje zadeve, je loDova, ki ie b'l rbrnien nanj srd ce'e dežele, da' zanreti. Toda Rochette, ki je bil dobrotnik vladajočih mož, je kmalu dosegel, da so ga izpusti'i na svobodo. Pri prvi obravnavi je bil obsojen na malenkostno kazen, pa se je še pritožil. Njegova največja prijatelja, takratni ministrski predsednik Monis in Cail!aux, ki je bil že v tem kabinetu finančni minister, pa sta delala zdaj na to, da bi se zamudil preskripcijski rok, kar sta od generalnega državnega pravdnika do dolgem boju tudi dosegla. Ko pa je prišel na krmi'o Poincaré, ki si ie izbral za devizo po'itično poštenost, se je začelo novo postopan'e, teda Rochettu se je med (em časom seveda z lahkoto posrečilo iz Francre izginiti in se tako odtegniti svetski pravici.
Na vse te očitke ni Ca i11 aux nič pravega rdgovoril. Opravičil se je le glede drugih afer, ki so se mu baje neooravičeno očitale. Zlasti pa je mo'čal g'ede Rochetta. Prijemali so tudi vodjo socialistov Jaurésa, ki je bil predsednik posebne parlamentarni; komisije v aferi Rcchette, zakaj je ne skliče. Jaurès, ki ima ve ik interes na tem, da vlada, s katero 'e v koaliciji, v očigled volitev ne pade, se 'e izgovarjal s čudno motivacijo, da Cail'aux v komisiji na tozadevno vprašanje sploh ni hotel odgovoriti. Calmette je posegel po zadnjem sredstvu. Hotel je dokazati, da je Caillaux, ki se sedaj zavzema za davek na rento, bil še prod kratkim n'ega nasprotnik. Priobčil je neko njegovo privatno pismo, v katerem se na-soroti svoji sedanji ženi, ki je takrat bila njegova od moža ločena ljubimka, opravičuje glede nekega zamujenega rendezvousa in ji pri tej pri'iki pripoveduje, kako je kot minister, navidez braneč davek na rento, povzročil, da j.e davek padel — torej politična neooštenost, ki je sicer v tei obliki med politiki ze'o običajna, a zato nič manj moralne obsodbe vredna.
Zvelevičeva je bila mnenja, da ga mora sprejeti, zlasti ker je takoj, ko ju je zagledal, skočil iz koleslja in ko so se pozdravili, začel govoriti:
»Veseli me, da ste vi, madame, zdravi in barišnja. tudi,« sklonil se jc k Bronji, »torej mi odpustite, da sem se k vama pripeljal, toda hotel sem sc pred vama opravičiti.«
»Radi česa pa?« je vprašala suho, idoč k hiši.
»Nu, radi naložene kazni... napisal sem ugodno poročilo, zaklinjam se pri Bogu... toda Ivan Pjotrovič se jc uprl, on ukazuje, ne jaz.«
»Obsodbo sem prejela,« in ko so stopili na verando, »pojdi Bron j a pazit na vago ... prosim gospoda v kabinet.«
To je neprijetno dirnilo Kruglako-va, toda imel je upanje, da bo zagledal Bronjo pri mizi in jo še! v kabinet.
Zvelevičeva je vprašala hladno:
»V kakšni zadevi je prišel gospod načelnik?«
»Tako ... po prijateljsko na obisk .. na nobeno preiskavo,« se jc nasmejal veselo.
»Gospod je precej nesrečno zadel,« je rekla resno, »danes imamo veliko dela ... same gospodarske opravke, ki se ne dajo odložiti.«
»Razumem,« se je nasmehnil, »saj sem tudi iaz z dežele ... no, zda j jc ura
štiri, a o peti zaide solnce... torej počakam urico tukaj na vas, madame.«
Pogledala jc na pisalnik, na svoje papirje, knjige, pisma in rekla:
»Nočem biti neuljudna gospodinja, torej ostanem tuka j,« je vzdihnila tiho.
»Madame lahko odide, jaz se ničesar ne dotaknem, ne pogledam na papirje.«
»No pojdem... in takoj velim prinesti čaj,« pozvonila jc in vstopivši služkinji zapovcdala, »daj samovar.«
»Je žc v obcdnici.«
»Prosim gospoda,« šla jc naprej, on pa z nasmehom za njo, veseleč se, da bo zagledal Zvelevičevo.
»Prosim, sedite,« in je oparila čaj.
»Jaz vam pomorem, madame,« in skočil jc s stola, »v samskem stanu si moram sani delati take reči... ker ni vaše hčerke, vam postrežem jaz.«
»Ne ... zahvalim ...«
»Toda prosim vas, madame, jaz vam postrežem... človek bi vam hotel celo življenje tako streči...« in prijel je /,a krogljico s čajem.
»Pri nas ni te navade, da bi se gostje pečali z gospodarstvom,« je rekla s suhim glasom, »prosim, sedite.«
»Nu, jaz sem poslušen,« sedel je z vzdihom, »toda treba bi vam bilo madame, sina, ki bi vam pomagal pri gospodarstvu in vam bil uoslušen.«
Uporniki.
Poljski spisal Artur Gručecki, poslovenil d r. L e o p o 1 d L č n a r d.
(Dalje.)
Kruglakov je vstal s stola, stopil k popu, prijel za njegovo roko in rekel s presrčnim glasom:
»Mihael Vladislavovič, vaš hlapec bom vaša metla in suženj ... naredite, kar hočete... samo pomozite mi v tej stvari. Sam čutim, da je to norost, da letim v prepad, toda nimam moči... prepadom nesrečnež, toda ljubiti ne neham... Usmilite sc. me.«
»Hm ... Vidim, da je vaša bolezen nevarna ... dobro, poskusim ... morebiti je pa v resnici iz pravoslavnega rodu... to bi bilo za vas ugodno, ker ne bo mogla poročiti Poljaka... no, a vi se ji lahko priljubite.«
»Moj rešitelj! Dobrotniki« zaklical je ginjeno, »vse storim, kar za poveste.«
»Torej pazite ... Zvelevičeva mora biti kaznovana, da postane bolj ponižna,« ko je pa videl nejevoljne poteze na Kruglakovem obrazu, »toda ne od vas, od Ivana Pjotroviča, to io bo naučilo spoštovanja do vas.«
»Hm ... toda mlada bo name huda radi kazni.«
»Jo boste že vi udobrikali,« se je nasmehnil, »a zdaj se gre za mater ... Potem mi prinesite iz konzistorija stare matrične knjige ... poiskati hočem Zvclevičeve.«
»Knjige bodo, danes napišem prošnjo ... toda ta kazen ... Res, da je zakrivila, toda . . .«
»Hm... ne marate poslušati mene, si pa sami pomagajte.«
»No, ne jezite se, Mihael Vladislavovič, napišem poročilo . . .«
»Torej dobro... in pazite skrbno na mladega Revskega, on agitira med kmeti.«
»No, no, dal mu bom agitacijo,« je jezno zamrmval.
Nekaj dni pozneje je prinesel stražnik Zvelcvičevi obsodbo, s katero je bila na podlagi zapisnika in izpovedi prič obsojena na sto rubljev kazni in na povrnitev stroškov uničene uniforme in črcvljev stražnikovih.
Zvelevičeva je pod uplivom hčere uložila pritožbo na gubernatorja, ki jc njeno prošnjo pustil brez odgovora in zapovcdal, naj nemudoma plača kazen.
Ko je Kruglakov prinesel popu matrične knjige, je hitel k Zvelevičevima; in na veliko jezo obeh žensk ju je srečal, ko sta šli iz gospodarskega poslo]> . ja v grajščino.
dnevni red izčrpan, nakar se je predsednik zborovalcem zahvalil in zaključil sejo.
Monlleslacijsko zborovanje jngosiovan -sKeofl kalollSkeoa masiva v Gradcu.
Gradec, 16. marca
Po preprečeni skupni akciji od strani liberalne nestrpnosti in zagrizenosti, kakor smo včeraj poročali, se je zbra'o jugosl. graško katol. dijaštvo v ponedeljek zvečer, da samostojno protestira proti nečuvenim laškim izgredom na Revollteli.
Sklicatej gosp. Pop^vič (»Preporod«) otvori zborovanje. Za predsednika se izvoli g. Kovač (»Zarja«). Referent g. Bujas (»Preporod«) razmotriva najprvo slabo stanje šolstva na našem jugu, vsled katerega je prisiljeno vse dijaštvo študirati izven domovine, in kaže med splošnim odobravanjem, kam nas bo pripeljala krušna vladna politika. Predlaga sledeče resolucije, ki se soglasno sprejmejo:
Jugoslovansko katoliško akademično dijaštvo v Gradcu izraža svoje simpatije jugoslovanskim akademikom na višji trgovski šoli »Revoltella« v Trstu, protestira proti nečuveni intolerantnosti itaMjanskih dijakov in pozivlje jugoslovansko državno-zborsko delegacijo
1.	naj izposluje pri vladi, da se enaki dogodki ne ponove;
2.	naj se zavzame za ustanovitev slovensko - hrvaške trgovske visoke šole v Trstu;
3.	naj urgira rešitev v zadevi recipro-citete zagrebškega in ustanovitve slovenskega vseučilišča;
4.	naj na vsak način onemogoči ustanovitev italijanske pravne fakultete v Trstu, ki bi postala ognjišče iredentinih izgredov.
Nato se v očigled škandalu, ki so ga aprizorili nasprotni slovenski in hrvatski dijaki na nedeljskem zborovanju sklene naslednja izjava:
Na protestnem zborovanju jugoslovanskih akademikov v Gradcu dne 15. t. m. v zadevi znanih dogodkov v Trstu je bil dogovorno izvol:en v predsedstvo tudi zastopnik katoliškega jugoslovanskega dija-štva. Proti pravilni izvolitvi se je izjavil predsednik zborovanja in za njim večina z motivacijo, da katoliško narodni akademiki kot anacijonalci niso upravičeni sodelovati pri skupni narodni akciji. Obžalujemo, da je v tako važni, izključno narodni stvari prevladala strankarska strast in se je z neutemeljenimi žalitvami preprečila skupna akcija.
Na istem zborovanju se je na nekvalificiran način žalila slovenska duhovščina, kateri se je očitalo, da dela v protinarod-nem duhu. Jugoslovansko katoliško dijaštvo priznava požrtvovalno narodno delo slovenske duhovščine, zlasti one po obmejnih krajih in je prepričano, da je uspešno narodno delo mogoče le z njenim sodelovanjem.
NAŠI ZAVEZNIKI PROTESTIRAJO PROTI AVSTRIJI.
Laški vseučiliščniki v Bologni, Livor-nu in v Veroni so demonstrirali proti naši vladi, ker Lahi še nimajo laške fakultete, in pa proti hrvaškim dijakom v Trstu.
Pogledala je nanj razburjena in rekla z veliko bridkostjo:
»Imela sem sina, pa so ga mučili do smrti v trdnjavi.«
»Tako? In smem vedeti zakaj?«
»Bil je Poljak.«
»Nu, saj ste tudi vi, madame, Poljakinja in vaša hči tudi... Ali vi sedite v trdnjavi?«
»Gospod je tuj v našem kraju,« je rekla, sedaje k mizi, »in ne razumete .taglasa naše govorice.«
»Hotel bi ostati tu za vedno in govoriti poljski jezik, kakor govorite vi, madame.«
»Pa se naučite.«
»Učil se bom dan in noč, samo da bi dopadel vam in vaši hčeri.«
Po daljšem molčanju je vprašala:
»Ali je gospod prišel v službeni zadevi v Tesno?«
»Ne, madame, samo k vam, konje sem podil... a pot je slaba.«
Presedel je tako dobro uro, slednjič je vprašal:
»Kje pa je vaša hči, madame? Dela se že noč.«
»Vprašaj, kje je gospodična,« je za-povedala gospa služkinji, ki je ravno prišla v sobo.
Čez nekaj časa je prišla z odgovorom :
»Gospodična se je vlegla v posteljo, boli jo glava.«
»Žal mi je,« je zaklical Kruglakov, »nu, bom pa drugič imel srečo dobiti jo pri zdravju.«
»Gotovo,« in je vstala, da bi se slednjič poslovil nemili gost.
Odpeljal se je.
(Dalje.)
Z DUNAJSKE ZDRAVNIŠKE VISOKE ŠOLE.
Poslancema Schurlu in Kotlaiu j* izjavil naučni minister, da že dolgo öaöa proučuje, kako da sanira ta zavod in da se je že našlo zanj primerno stavbišče. Ko se sklene zgraditi novi zavod, bo večji del zahtev slušateljev ugodno rešen.
IZ ČEŠKEGA SVOBODOMISELNEGA TABORA.
Sodnijski oddelek kluba Čeških državnih uradnikov v Pragi je soglasno sklenil predlagati osrednjemu odboru, da naj se že moralično mrtvi sodnik Sviha izključi iz organizacije čeških državnih uradnikov.	t
VPRAŠANJE KONGRUE.
Krščansko - socialna parlamentarna zveza je sklenila, da zahteva od ministrskega predsednika in naučnega ministra, da naj se dovoli duhovščini v pastirstvu draginjska doklada, dokler se ne vzakoni nova predloga o kongrui. Posebna depu-tacija je v tej zadevi že pri obeh ministrih nastopila.
ŠEVČENKOVO SLAVLJE NA DUNAJU.
16.	t. m. se je na Dunaju ob navzočnosti veliko rusinskih poslancev praznovalo Ševčenkovo slavlje. Slavnostni govornik Trylowski je naglašal, da edino v Avstriji morejo Rusini napredovati.
ALBANSKA VLADA
se je končno takole sestavila: Turkan paša ministrsko predsedstvo in zunanje zadeve; Essad paša vojne in notranje zadeve; Aziz paša poljedelstvo; Mufid bej pravosodje; Hassan bej Priština pošta; princ Bib Doda javna dela; Turtulis pouk; Adamides finance.
VSTAJA V VENEZUELI.
Resna revolucija je izbruhnila ob ve-nezuelski meji. 400 vstašev namerava napasti San José.
GROZODEJSTVA KITAJSKEGA »BELEGA VOLKA«.
Iz Lachotea brzojavljajo, da so tolpe kitajske roparske družbe »Beli volk« usmrtile 1500, ranile pa 4000 oseb.
VSTAJA V MEHIKI.
Iz Lareda se preko New-Yorka poroča, da so pri Canyonu Bustamantu mehi-kanske zvezne čete premagale vstaše. Ubitih in ranjenih je do 500 mož. Vstaši so pobegnili.
NAPAD NA PODPREDSEDNIKA FRANCOSKE ZBORNICE.
17.	t. m. dopoldne je napadla podpredsednika francoske zbornice Auga-gneura v Lyonu rojena pevka Pavlina Henry. Napadalko so zaprli. Izjavila je pri policiji, da je Augagneura napadla iz zasebnih razlogov. Augagneur ni bil ranjen in je takoj po napadu v zbornici predsedoval.
NEMŠKONACIONALEN LJUDSKI KONGRES
prirede nemški nacionalci v nekem alpskem mestu v zgodnjem poletju.
iz slovanskega sveta.
Dr. Arnošt Muka, glava lužiških Srbov, odlični filolog, slavist in buditelj lužiških Srbov, poleg Hornika in Smolera najimenitnejši narodni voditelj, praznuje te dni šestdesetletnico. Lužiški Srbi nimajo danes v Arnoštu Muki le pridnega narodopisnega delavca, ki jim je zbral in pozabljivosti otel na stotine krasnih narodnih pesmi, nimajo v njem le spretnega pisatelja, ki z besedo in s peresom podžiga svoj narod, da ohrani svojo narodnost in marljivo izpolnjuje stare slovanske šege in navade, ampak imajo v njem tudi moža-učenjaka, ki je v jezikoslovnih vprašanjih stal vedno na najvišjem mestu. Profesor dr. Arnošt Muka je delaven zlasti v primerjajočem jezikoslovju. Spisal je zgodovinsko in primerjajočo slovnico dolno-lužiško, sestavil velik dolno-lužiški slovar, ki se ravnokar tiska in ki hrani v sebi neprecenljiv narodni in jezikovni zaklad.. Ko se je profesor Muka zanimal zlasti za etnografsko bogastvo svojega naroda, je sestavil tudi trudapolno in pregledno statistiko lužiških Srbov, ki jo je izdal pozneje z natančno izdelanim narodopisnim zemljevidom. Vsa ta obširna delavnost je pridobila vrlemu možu spoštovanje in ugled ne le med njegovimi rojaki, ampak tudi izven deželnih mej, kjer živijo Slovani. Dr. Muka je dandanes član mnogih slovanskih društev in učenih korporacij in zlasti ga šteje češka akademija že celo vrsto let med svoje inozemske člane. — Jubilar, kateremu želimo tudi Slovenci še nadaljnja plodovita desetletja v narodno probujo in osveto od vseh strani od nemškega morja obdanega lužiškega naroda, je urednik »Srbske matice«, ustanovitelj literarnega lista »Lužica«, založnik pesniških del Jakoba Barta-Čišinskega, izdajatelj zabavno-poučne ljudske knjižnice, pisatelj znanstvenih razprav in priljubljen beletrist lužiških Srbov. Na mnoga leta, vrli možJ
Semen Tjanšanskf umrl. Iz Petrogra-da poročajo dne 11. t. m. listom: Semen Tjanšansk^, predsednik zemljepisnega društva, eden izmed glavnih sotrudnikov za osvoboditev ruskega kmeta, je umrl v starosti 87 let.
Tajnik dr. Švihe. Centralistični »Dčl-nicky dennik« poroča iz Žamberka, »da si je vzdrževal dr. Šviha svojega lastnega dobro plačanega tajnika, ki ni bil nihče drugi, nego znani brat Kocour, bivši anarhist, ki se :e v svojih viharnih dneh nagnil k narodnim socialistom. Kccour je individij, ki se ničesar ne boji in ki si iz nobene kazni ničesar ne stori. Propalica je bil v istini mnogokrat kaznovan. V Žamberku se nekateri čudijo nad tem, da si je dr. Šviha izbral ravno takega »tajnika« ...« No, je že t»ko, kakršnega je iskal, takega je naše'. Dr. Šviha vendar ni mogel imeti v svojem umazanem poslu — poštenjaka!
Zatiranje Slovakov. Dva milijona Slovakov na Ogrskem nima dandanes niti ene čisto slovaške šole Proti temu krutemu, protikulturnemu početju ogrskih vlad ne pomaga;o ničesar sami p'atonični protesti. Edino orožje, ki se ga mažarski šovinizem bo'i, je geslo »Slovaška mladina v češke šole«, ki jih praktično izvaja Češko-slovan-ska Jednota v Pragi. Po nje de^vanju je dnnes že čez 200 človaških dečkov in deklic na čeških šo'ah. Vrlo pošteno slova-vaško ljudstvo je prav tako brezpravno na madžarskem »otoku svobode« kakor Slovenci v koroškem vilajetu. Gore je niih de'ež. ubogi brezDravni moderni sužnji!
Oprava kraljevskega poljskega gradu, Kra'jevski Wawel v Krakovu se urera za poljski narod in muzej. Za oDravo je dovolil krakovski mestni zastop 500.000 K. Pod Wavelom ima biti amfiteater.
Petorčke je povila v Vo'anci pri Dro-hobiču v Galiciji trgovčeva žena Edman-nova, in sicer dva dečka in tri deklice. Vsi so prišli živi na svet, a so še tisti dan izdihnili. Mati je zdrava.
Novi inostranski prijatelj Slovakov. Za Seatonom Watsonom se oglaša zdaj nov mož v tujini, ki vsled lastnih izkušenj nastopa javno v obrambo narodnih in kulturnih pravic ogrskih Slovakov, priznano najbolj zatiranega, brezpravnega naroda v vsej Evropi ter razkrinkuje pred celim svetom madžarsko nasilje. V mislih imamo nizozemskega pisatelja dr. B. de la Faileja, ki se je pod vplivom moravsko - slovaške narodne umetalnosti začel intenzivneje zanimati za Slovake in za slovaško deželo sploh. Spoznal je neznosne razmere, pod katerimi ječi ubogo slovaško ljudstvo ter se je zadnji čas jasno in glasno zavzel za teptane pravice naših severnih bratov Slovakov. V jako razširjenem in tudi v inozemstvu uglednem holandskem listu »Allgeneen Han-delsblad« je priobčil uvodnik: »Slovaki, zatiran narod«, s katerim je nastopil neizprosen boj proti madžarski brutalnosti. Tako je dobil Scotus Viator sebi vrednega naslednika, katerima bodo zatirani in brezpravni Slovaki vedeli hvalo in slavo na vekov veke. Tudi slovaški raji na Ogrskem mora prejalislej napočiti dan zlate svobode.
Zgradba novih srbskih železnic. Gradbeni minister Jovanovič je odredil, da se z gradbo že projektiranih in tra-siranih železnic: Niš—Merdere, Valjevo —Osečina., Kragujevac—Kraljevo, Kraljevo—Raška in Gukoš—Laj kovač začne 1. marca letos. Za nadzorovanje gradbenih del je vlada sestavila 6 tehničnih komisij.
Protikatoliški boj na Ruskem. Pra-voslani nadškof v Vilni je sv. sinodu predložil pi-ošnjo monarhistov njegove škofije, v kateri se zahteva, naj vlada namesto nameravanega vseučilišča ustanovi četrto pravoslavno akademijo, v kateri naj bi se vzgajali duhovniki, ki bi bili sposobni za boj proti katolicizmu. Sv. sinod je prošnjo ugodno sprejel in sklenil stvar proučiti in predložiti ministrskemu svetu.
Na predvečer nove politične uprave v Sibiriji. Novo gibanje v Sibiriji tako na gospodarskem kakor tudi na kulturnem polju raste s preseljevanjem iz Rusije. V zasedanju kmetsko - gospodarskega odseka v Krasnojarsku je bila izražena želja, da bi se v vzhodni Si-biriji kar najhitreje uvedli okrajni za-stopi in splošna šolska obveznost, pri čemer bi bilo treba čez 800 novih šol odpreti. Gubernator je pripomnil, da bi se potem naklade znatno zvišale. Kmetski zastopniki so pa izjavili, da se ne boje stroškov za nujne potrebe in da jih bodo radi odrajtevali. Nato je bil sprejet zvišan proračun, tako da se bo gradilo vsako leto 170 ljudskih šol. Gubernator je dejal, da bo to priprava za upe-ljavo okrajnih zastopov v jenisejski guberniji.
Vol Ive za oDDl pokojninski zavod.
Za voiiive odposlancev za glavni zbor deželnega urada v Trstu, ki se bodo vršile dne 29, marca t, 1„ je podpisani volivni
odbor sestavil listo kandidatov za skupini nameščencev in službodajnikov vseh vo-livnih kategorij. Ta lista se v prihodnjih dneh objavi v hrvatskih in slovenskih listih Primorskega, Kranjske in Dalmacije. Že sedaj pa prosimo vse volivce, nameščence in službodanjike, ki pripadajo deželnemu uradu v Trstu, naj nam blagovolijo čim prej vposlati v posebnih ovojih svoje glasovnice, in sicer na naslov; Dr. Edvard Slavik, odvetnik in deželni poslanec v Trstu. Glasovnice naj se natančno in pravilno izpolnijo z imeni kandidatov, ki se bodo objavila za vsako posamezno skupino in kategorijo, ali pa naj se nam vpošljejo neizpolnjene, kar posebno priporočamo; v tem slučaju prevzamemo sami pravilno izpolnitev glasovnic in njih pravočasno izročitev volivni komisiji. Glasovnice naj se nam vpošljejo čim prej, ker nas loči od dneva volitve le še kratek čas. — Pripominjamo, da obsega okrožje tržaškega deželnega urada Dalmacijo, Kranjsko in Primorsko. — Narodni volivni odbor v Trstu.	'
Primorske vesli.
p Prestolonaslednik Franc Ferdinand z nadvojvodinjo Zofijo je obiskal v nedeljo tržaško-koperskega škofa. Množica radovednežev, ki se je zbrala pred škofijsko palačo, ga je živahno pozdravljala.
p Socialni tečaj Jugoslovanske Stro« kovne Zveze v Skednju pri Trstu. Zadnjo nedeljo je priredila J. S. Z. svojim članom v Škednju pri Trstu socialni tečaj. Tečaj je bil splošno pristopen. Dopoldanski dve uri razgovora sta mirno prešli; ko je pa popoldne predsednik izobraževalnega društva g. Jernej Šuman, v čigar prostorih se je tečaj vršil, komaj izpregovoril pri pozdravu: »Častiti zborovalci«, že sta se zaslišala prva dva žvižga. V dvorano je namreč prišlo tudi kakih 15 članov narodne delavske organizacije s strokovnim tajnikom Brandnerjem. Predsednik nadaljuje in zopet začneta dva individua, ki sta se zelo sumljivih korakov in pogledov že pred začetkom približala lokalu, žvižgati in razbijati po mizi in zahtevati, naj se voli predsedstvo. Zastopnik centrale Jež pojasni, da se ne more in tudi ne bo volilo nikako predsedstvo, ker se vrši samo socialen tečaj, ne pa javen shod. Če se hočejo pristaši nar. del. organizacije mirno in dostojno obnašati, lahko ostanejo pri tečaju. Strokovni tajnik narodne delavske organizacije začne kazati neko vabilo na shod in protestira proti temu, da bi se pod imenom socialnega tečaja napadale, druge organizacije. Protestira tudi v imenu N. D. O., da bi se uvajalo še tretjo organizacijo v plavže. Zastopnik Jugoslovanske Strokovne Zveze pojasni Brandnerju, da sam osebno ne ve prav nič za kak javen shod, ampak samo za socialen tečaj, kakor je tudi oblasti priglašeno. Žal pa mu je, da slovenski narodni delavci in posebno strokovni tajnik, koroški rojak po rodu, kažejo toliko zaslepljenega sovraštva in neolike, da ni niti med brati miren razgovor mogoč. Strokovni tajnik je nato v silovitih izbruhih naslikal slovenski klerikalizem kot narodno izdajalen, posebno na Koroškem; protestiral, da mi s katoliško vero vlačimo ljudi v črno internacionalo (Jež: Prepovem Vam take besede! — Brand-ner: Zagovoril sem se, rabil sem jih, kot se jih večkrat rabi za primero z rdečo internacionalo.) Nato je izjavljal, da N. D. O. ni proti veri, ampak še sama prijema socialne demokrate, ker preočitno nastopajo proti veri, (Vi ste pa premalo preočitni, g. Brandner? Op. uredništva.) Versko vprašanje nima z delavskim nič opraviti, posebno ne s strokovno organizacijo, ker delavci nimajo časa za to in to tudi ni njihova dolžnost. Poziva delavce, naj pristopijo k nar. del. organizaciji, ki smatra za svojo dolžnost, da klerikalno gibanje — Jugoslovansko Strokovno Zvezo — na Primorskem prejko-mogoče zaduši. — Naši ljudje so po svoji navadi mirno poslušali govornik^, izmed njegovih jih je sedem ploskalo. Ostalim moramo priznati, da so bili mirni. Zastopnik centrale Jež nato kratko izjavi: »Po današnjih vaših dokazih — žvižg in razbijanje in te sovraštva navdihnjene besede — nimam in ne morem imeti prav nobenega zaupanja do vas, da bi se vsaj pri socialnem tečaju mirno in dostojno obnašali. Povedali ste nam vse, kar vam je v srcu in tudi poagitirali ste za N. D. O.; dosegli ste svoj namen. Gospodje, sedaj lahko greste.« — In odšli so. Tečaj se je nemoteno nadaljeval, lepo izvršil in obeta lep uspeh. Članov šteje škedenjska skupina 45. — Nam je čisto prav, da jc prišla N. D. O. zraven in namenoma smo dali njenemu strokovnemu tajniku vso svobodno besedo, da iz njegovih avtoritativnih ust enkrat izvemo, kakšna je pravzaprav N. D. O. in kakšni so njeni člani. Člane smo videli na svoje oči, o ostalem pa nam je tudi g. stro!,ovni tajnik odprl oči. N. D. O. na Primorskem je Jugoslovanski • .ni Zvezi napovedala najhujši boj — mi ga sprejmemo!
p Prestolonaslednik v Miramarn.
V ponedeljek je prijadrala i/. Miramara v tržaško luko jahta »Lakroma« s prestolonaslednikom Fran Ferdinandom. Vršili so se pri tem običajni pozdravi s streli. Streljala je tudi nemška križar-ka »Breslau«, ki je ravnokar priplula iz ladjedelnice pri Sv. .Marku, kjer je bila v popravi, v prosto luko, odkoder se bo vrnila v Nemško Severno morje.
p Občinske volitve v Gorici so razpisane. Volitve se bodo vršile v tem-le redu: III. razred voli 29. marca; ožja volitev 1. aprila. — II. razred Voli 2. aprila; ožja volitev 4. aprila. — I. razred voli 6. aprila; ožja volitev 8. aprila. Čas je odmerjen na kratko! Zaupniki, preglejte natančno razmerje v svojih okrajih ter pridobivajte volivce za boj proti kamori, ki peha mesto in njegove ravkoplačevalce v gospodarski propad! — Kandidatje se bodo postavili v nedeljo dopoldne na shodu v »Trgovskem domu«.
p Laške liberalne laži. Laška kamora je vtihotapila v nemške liste laž, da imajo Slovenci v III. razredu med 950 volivci le okrog 340 glasov. To pa ni res! Razmerje glasov med Slovenci in Italijani je čisto drugačno! Uspeh Slovencev v III. razredu je precej verjeten, če spravimo vse do zadnjega moža na volišče. Približno tako ugodno je v II. razredu, kjer je seveda nemških glasov več ko v III. razredu in vsled tega naš Ooložaj v II. razredu ni tako ugoden ko v III. To pribijemo zato, ker kamora s to lažjo hoče doseči pri Slovencih malodušje, da ne bi šli volit; češ, vsaj itak ne zmagamo. To ne sme biti! Če ne bo med nami izdajic in omahljivcev, bo uspeh tega boja za Slovence zelo časten! Zato na delo do zadnjega moža!
p Laška fakulteta in § 14. — Trst, dne 17. marca 1914. — Slišali smo, da se je visoka oseba v Trstu izrazila, da je laška juridična fakulteta v Trstu zagotovljena stvar. To naj bi bil končni sad Berchtoldove nesrečne politike. Ker je zaenkrat parlament na nedoločen čas od-goden, je seveda rešitev tega vprašanja rednim parlamentarnim potom stopila zopet v ozadje. Mogoča so pa kljub temu tudi presenečenja. Avstrijska vlada se bo zaradi drugih državnih potreb skoraj gotovo morala poslužiti § 14. in ni nemogoče, da se pri tej priliki ljubitelji laškega naroda spomnijo tudi laške fakultete. »Piccolo« od torka pravi, da ni v Avstriji nobene večje državne potrebe, kot je laška fakulteta, in da je neobhodno potrebno, da se v slučaju uporabe § 14. reši tudi laško fakultetno vprašanje, »Piccolo« zraven tega prav na dolgo in široko našteva vse zasluge, ki jih imajo Slovenci in Hrvati za preprečitev laške fakultete v Trstu.
p Poštni promet v Trstu v letu 1913
V pretečenem letu je bilo v celem Trstu 31,297.000 pisemskih pošiljatev oddanih in 27,384.000 jih je prišlo v Trst. Vrednostnih pisem in paketnih pošiljatev je bilo oddanih 589.000 in sprejetih 724.300. Nadalje je prišlo v Trst 2,894.600 časopisov Odposlanega je bilo 32'2 milijonov kron denarja z 417.770 poštnimi nakaznicami in prišlo pa je v Trst 33'71 milijonov kron z 474.617 poštnimi nakaznicami. Končno je bilo 496.837 brzojavk oddanih v različne kraje in prejetih pa je bilo 651.749 brzojavk. Telefon se je rabil 14,717.700 krat Skupno je doprinesel tržaški poštni promet 4'99 milijonov kron dobička za državo.
p Umrl je v Gorici vpokojeni naduči-telj Ivan Kuret, ki je služboval v Dekanih v Istri. — V Volčjidragi je umrl Andrej Bajt, krčmar ob cesti.
p Umrl je v Kopru, dne 13. t. m. v koprski bolnišnici 401etni c. kr. kaznil-niški paznik Furlan Matija, rojen na Slapu pri Vipavi. Pokojnik je zapustil soprogo in štiri nedorasle otroke. N. v m. p.!
p Osebne stvari. Sodnijska prakti kanta Ivan Ples in Anton Matanič sta bila imenovana za c. kr. aVskultanta v rTrstu.
p Samonmor. V ponedeljek zvečer ob pol 8. uri si je prereza! žile v kopališču Manzoni v Trstu 671etni trgovec Josip Segrč, ki je kmalu potem izdihnil. Bil je nevrasteničen.
p Za hrvaško šolo na Reki, Reški mesečnik »Mladost« priobčuje članek, v katerem se zavzema za to, da se na Reki zgradi hrvaška narodna šola, ki bi nosila Strossmayerjevo ime in bila tako najlepši spomenik temu velikemu možu.
Podrobnosti umora urednika „Fioaro".
Caillaux ne obsoja čina svoje žene. — Nekdo ukradel umirajočemu uredniku dokaze proti Caillauxu. — Svobodomiselni poslanec čestita morilki k zločinu!
Caillauxova žena ni v zaporu več tako ravnodušna, kakor začetkoma. Povedali so ji namreč, da je ,Caillaux na policijskem komisariatu rekel, da ga je za vedno upro-pastila. Napadalka je Caillauxova tretja žena. Je še miada in znana krasotica. Cail-laux ji je v zaporu rekel: Tvoje nepremišljeno dejanje je predčasno mojo karijero končalo. Odpuščam ti.«
Revolver je popoldne kupila in ga doma nabila. Trdi še vedno, da ni nameravala Calmetteja usmrtiti in svoje dejanje obža-uje. Caillauxa je policijski prefekt obvestil o napadu telefonično. Minister se je takoj podal na komisariat. Bil je bled in zmeden. Preiskovalni sodnik ga je obvestil o podrobnostih. Caillaux je rekel: »Obžalujem, ker je Calmette tako nevarno ranjen, a ne morem grajati svoje žene.« Povedal je, da ga je zelo skrbelo, ker je bila njegova žena radi »Figarovih« napadov že več dni zelo razburjena. Ko je nekaj časa med štirimi očmi s svojo ženo govoril, so jo iz policije prepeljali v zapor Saint Lazare.
O napadu samem se še poroča: Ko je Lazarus zapopadel položaj, je zakričal. Prihiteli so vsi uredniki in obiskovalci v sobo. Nekateri sotrudniki so hiteli po policiste, ki so pa prišli šele čez tri četrt ure na lice mesta. Drugi so po telefonu poklicali zdravnika in senatorja dr. Rymonta, ki je bil prej tam, kakor policisti. Slugi, ki je morilko prijel in dvignil kvišku, je rekla: »Pustite me, pustite me, vam pravim! Ne bom več streljala in tudi ne bežala. Dama sem. Moj avtomobil stoji pred durmi in sem pripravljena, da se s policisti peljem na komisariat.« Nekdo ji je rekel: »Zdaj po vašem dejanju bi vsaj molčali.« Nek drugi je zaklical: »Škandal je, ker ostane ženska v hiši, da čuje, kako stoka nesrečnež, ki ga je hotela usmrtiti!« Caillauxova se je k dotičniku obrnila in rekla: »Hvala, gospod!« Ko so prišli policisti, je korakala mirno ž njimi v avto.
Preiskovalna komisija, ki preiskuje Caillauxino zadevo, ne razpolaga z nekim važnim dokazilom. V splošni zmedi, ki je nastala po napadu, je namreč neka dozdaj še neznana oseba izmaknila šefredakterju listnico, v kateri je imel Calmette zbrane dokaze proti Caillauxu! Versaillski poslanec Thalamas je pa pisal Caillauxovi, da ji čestita k zločinu! Za svojega zagovornika si je Caillauxova izbrala odvetnika Laborija.
Calmettejeva smrt je tudi politične važnosti, ker bodo čez 6 tednov volitve v francosko zbornico, ki so 26. aprila razpisane. Svobodomiselni vladi, ki ji je bil duša Caillaux, zna zločin Caillauxove škodovati. Caillaux se namerava nekaj časa umakniti iz političnega življenja. Krizo so po demisiji Caillauxa tako rešili, da prevzame finančno ministrstvo dosedanji notranji minister Renault, notranje ministrstvo prevzame dosedanji trgovinski minister Maloy, njegovo mesto pa dosedanji državni podtajnik Peret. Kljub temu sodijo, da bo moralo Doumerguejevo ministrstvo odstopiti.
Umor premišljen?
Cel Pariz je prepričan, da je bil umor Calmetta premišljeno dejanje. Velika množica je dajala temu duška s klici: » Doli Caillaux, morilec!« Policija je z vso ostrostjo nastopila in zaprla 30 oseb. Caillauxova žena je pred zločinom možu pustila pismo, v katerem pravi, da ga gre maščevat in da pričakuje ječo. Odpovedala je tudi večerjo pri laškem poslaniku.
Ko je Caillaux došel pred policijski komisariat, ga je neznanec z bičem po obrazu udaril.
Ko je sluga Calmettu prinesel vizitnico Caillauxevke, je Bourget, s katerim je govoril, dejal: »Vi je vendar ne boste sprejeli. Kaj vam pa more povedati?« Žurnalist pa je dejal: »Gre za damo. Ne morem ji odreči, da jo sprejmem.«
Caillaux je tako nesramen, da misli, da mu bo v prihodnjosti vendar le še mogoče zopet v javno življenje stopiti. Zanaša se seve na to, da bo sodišče njegovo ženo oprostilo. Denar Francije vladar! Zločin proti Calmettu spominja na enak dogodek, ko je princ Peter Bonaparte pod drugim cesarstvom ustrelil urednika Noira.
LETOŠNJE CESARSKE VAJE
bodo na južnem Ogrskem. Udeleže se jih 4, (budimpeštanski), 7. (temešvarski) in 12, ali pa 13, armadni zbor.
POVIŠANJE ŠTEVILA REKRUTOV.
Dunajski vojaški krogi trde, da se s cesarjevo odredbo določi, da bodo asenti-rali letos za skupno armado 165.100 mož, in sicer odpade na Avstrijo 94.694, na Ogrsko 70.406 mož. Število rekrutov se poviša za 11.100 mož. Za deželno brambo se asentira 28.297, na Tirolskem pa 822 mož; 6033 mož več kakor lani.
NAPAD NA LORD CHURCHILA.
Po govoru v Bradfordu je lord Clnir-chila obkolila množica razburjenih moških in žensk. Policija ga ni mogla oprostiti. Neki moški je prodrl kolo policistov, ki je Churchila obdajalo, in ga je po ustih tako udaril, da mu je tekla kri iz ust. Neki policist je pobil napadalca na tla. Policija je Churchila spremila na kolodvor. Sodi sc, da so napad povzročile sufragetke.
LAŠKA MINISTRSKA KRIZA.
»Giornale dTtalia« poroča, da sta Martini in Ciufelli izjavila, da sta voljna vstopiti v Salandrovo vlado. List sodi, da se bodoče ministrstvo takole sestavi: Salander ministrski oredsednik in notranje
zadeve; márchese di San Giuliano zunanje ■žadeve; Martini kolonije; Rubini finance; ¿Millo mornarica; general Grandi armada.
o' " NOVI BOJI V LIBIJI.
[r ; »Agenzia Štefani« poroča: 16. t. m, je razkropila kolona Latina vstaše, ki so proti njej prodirali, in je razvila na Kasr Geüabiji italijansko zastavo. Izgub laške čete niso imele. 6. eritrejski bataljon je -14. t. m, pod poveljstvom Benedetta pro-• diral do Marañe, ki leži 40 km zahodno od Slonte, kjer je razkropil sovražnika, ki je 'veliko ljudi izgubil. 15. t. m. je zavzel general Cantore kraj Karruba, ko je razkropil prej 1000 mož močno vstaško četo. Sovražnik je veliko ljudi izgubil.
Izseljevanle in naše ageniovsivo.
(Dalje.)
Še dalje! Piše: »Kakor večkrat (!) šel sem proučevat (!) potovanja (!) svojih potnikov iz Ljubljane do Hamburga. Železniške zveze se pač spreminjajo bistveno vsaj dvakrat na leto.«
V teh besedah je na eni strani jako važno indirektno in neprostovoljno priznanje nekega njegovega delovanja, ki mora biti vsled svojega značaja tako skrito, da seveda ni lahko dobiti dokazov zanj: na drugi strani pa se je ž njimi neverjetno budalasto zagovoril in seve izdal. Pravi, da hodi — proučevat potovanja zbok tega, ker se železniške zveze izpreminjajo! Če hočem dognati, kakošne so nove zveze vlakov pri tistih izpremembah (pomembnih razlik pri glavnih, tudi zanj v poštev prihajajočih vlakih sploh nikdar ni!!), ne poj dem na kolodvor pa kupil karto v Hamburg, da na potu doživim, kakošne zveze moji vlaki slučajno dobe, nego si bom kupil stokrat cenejši oficijelni vozni red, sedel za mizo, doma, in z njegovo pomočjo v par minutah izvedel vse zveze, ki jih potrebujem! Tako dela, kakor znano, vsak človek. Ne vsak! Le Seunig hodi zvez izkat najprej na železnico. Pa šalo na stran!
Jasno je kot beli dan, da skuša Seunig s tem neoporečno budalastim izgovorom zakrivati pravi, žal, neznani namen svojih češčih potovanj do Hamburga. Če bi bil ta namen pravi, če bi mogel ž njim količkaj stopiti pred javnost, bi bil prav Seunig zadnji, ki bi se obotavljal na ves glas oznaniti vsem, ki se kaj zmenijo ali ne zmenijo zanj ter se ne bi obešal na tako kilave izgovore.
Kakšni so ti nameni, ki ga vodijo na tista pota, kakor rečeno ne vemo, ker nimamo dokazov za to. Imamo pa gotove domneve, ki imajo le še preveč verjetnosti zase.
Gotovo se čitatelji ljubljanskih časnikov spominjajo malone vsakdanjih novic o »delavskem gibanju na ljubljanskem kolodvoru.« Poleg potnikov v Ameriko je bilo vedno najti poročilo, da je šlo toliko in toliko »delavcev« v Inomost, Buchs, Heb (!) itcl. Žalostno je, da se mestna policija ni nikdar pobrigala za to, po kaj vendar odhajajo ti »delavci« v take kraje kot Inomost, Buchs, Heb itd. — ponavljamo ta imena, ker so za naše izseljevanje izrednega pomena. Na uro gledat sigurno niso hodili! Dela iskat tudi ne, saj ga je doma po zadnjih vaseh dovolj boljšega nego v tistih luknjah! Zakaj pa so potem tja zahajali?! Vsi tisti, ki so pod imenom »delavci« — agentje vedno nagovarjajo naše po pretežni večini kmetske izseljence, da naj se izdajajo na poti za delavce!! — odhajali v navedene kraje, so bili sami amerikanski kandidatje, katerim se ljublj. agentje iz enega ali drugega vzroka niso upali doma prodati direktnih voznih listov v Ameriko! Tisti, ki so potovali v Inomost, so bili pošiljani od naših agentov — zlasti enega! — na ondotne agente, da jih spravijo dalje čez mejo. Ta okolnost prvič dokazuje znano dejstvo, da tvorijo agentje vseh dežela nekak trust med seboj, da so med seboj v skrivni zvezi, da si drug drugemu pošiljajo izseljenske žrtve, da jih vsak nekaj po svoje oskubi. Drugič pa priča da se morajo goditi po pisarnah naših agentov stvari, ki ne preneso niti svetlobe tistih bornih policijskih odredb, ki so bile spričo pomanjkanja izselj. zakona sploh izdane!
In v istem »Poslanu« potrjuje prav "ta agent sam to domnevanje, za katero je nepobitnih dokazov najti le v agen-tovskih glavah in srcih, ko bahato pra-' Vi, da je v kratkem času zavrnil najmanj 1500 (tisoč pet slo) oseb, ki jim ni-; ti njegova vest, ni dopuščala prodati 'prevoznih kart. Ni dvoma, da so te 'bsebe naposled prišle tako ali tako čez mejo in čez morje, z direktno ali indirektno pomočjo enega ali drugega naših agentov — bržčas tudi, kakor se bojimo, vštevši njega samega, sicer so ne bi čutil dolžnega hoditi v Ileb, enega tistih obmejnih krajev, kamor so vedno
odhajali iz ljubljanskega polodvora »delavci«! Heb je zadnja avstrijska postaja preko Bremena in Hamburga za izseljence iz celega avstrijskega in ogrskega juga in središča, in mi se kar nič ne čudimo, da je Seunig tam okrog našel »posla«----
Buchs pa je zloglasna postaja naj» brezvestnejših agentov v Švici, ki so se čutili dolžne — da govorimo s Seuni-gom — otvoriti tik pred vrati iz Avstrije svoje agenture za ljudi, ki v Avstriji ne bi mogli kupiti kart preko morja.
Pred nekaj leti se je prigodil na ljubljanskem dolodvoru sledeči slučaj, o katerem je tačas pripovedoval neki gospod. Ta je tjlučajno izvedel, da se je neka ženska, ki je iz Amerike dobila prosto vozno karto za hamburško progo in je bila vsled tega po Seunigu namenjena čez morje, pritoževala, da je morala Seunigu še nekaj kron plačati — menda 20 kron — da ji preskrbi prostor, dasi je imela plačano prav celo pot po suhem in po morju.
To je bila ena tistih pritožb, ki jih je slišati od prizadetih v podobnih slučajih brez števila. Ker je bila dotična ženska pripravljena pričati, je bila nedvomno podana podlaga za uradno posredovanje. Ker je pa manjkalo komaj dve uri do odhoda transporta, se je do-tičnemu gospodu videlo najboljše, ovaditi celo zadevo na kolodvoru poslujo-čemu stražniku V. Mesto pa, da bi tedanji mestni stražnik na to reagiral, kot mu je nedvomno velevala dolžnost, je malo manjkalo, da ni gospoda aretiral. Naredil pa mu je dolgo pridigo, koje jedro je bilo, da on (stražnik) pozna Seu-niga kot enega največjih poštenjakov v Ljubljani in da vse tisto kratkomalo ni res. Omenjamo še, da ima ta stražnik svojega sina pri Seunigu v pisarni in da mu je še vedno poverjena tako važna služba nadzorovanja izseljeništva na kolodvoru.
Kar smo doslej navedli o oglasih izseljeniških agentov po časnikih in drugih tiskovinah, velja tudi za kričeče reklamne napise, ki krase zunanjost njihovih pisarn. Njihova vsebina se iz-večine krije z razkrinkano vsebino čas-niških oglasov, posebno kolikor se nanaša na dobo potovanja, pot preko Francoske itd. ter vsebujejo vsled tega prav take nereelnosti, kakor smo jih dokazali pri časniških oglasih.
Glede tozadevnega Kristanovega re> klamnega napisa je bilo nekoč slišati govorice, da je proti taki zlorabi velikih napisov neka oblast posegla vmes z neko prepovedjo ali zapovedjo glede odstranitve tistega napisa, da pa je cela stvar vsled agentovega rekurza — kali? — zaležala v nekih aktih in še iv rešena!
A pojdimo dalje!
Kakor hitro se da bodoči izseljenec zvabiti po časniških oglasih agenta, da se obrne nanj s pismom itd., mu agent dopošlje drugo reklamsko robo, kjer mnogo obširneje nego v oglasili hvali svojo progo, poudarja vse mogoče dozdevne prednosti, ponuja svojo prijazno pomoč itd. itd. Tako robo pošilja pred vsem izseljeniškemu kandidatu samemu ter priloži vrhtega celo povodenj podobnih tiskovin s prošnjo, da jih isti razdeli svojim prijateljem in znancem! So kraji po naši deželi, ki so naravnost poplavljeni s takimi agentovskimi reklamami, ki povzročajo še večje zlo nego časniški oglasi. In to tem bolj, ker vsebujejo prepogosto marsikaj, kar si izseljeniški agent pri vsej svoji drznosti vseeno ne upa oznaniti po časniških, vsej javnosti vedno odprtih oglasih.
Ali se je po vsem tem čuditi, da je ameriška manija med našim ljudstvom tako silna, da je izseljevanje doseglo tako grozovite številke?!
Pa oglejmo si nekaj te robe, kar je najzanimivejše. Javnost bo iznova izpo-znala doslej že ponovno poudarjano dejstvo, da se noben agent niti ne straši niti ne sramuje uporabljati prav nobenega sredstva, ki mu daje le količkaj upanja, da premami nepoučeno ljudstvo ter je privabi k sebi.
Enega najostudnejših teh agentov-skih letakov pošilja (ali ga je svojčas) Kristanova .agentura. Iz izvoda, ki ga imamo pred seboj, si dovoljujemo navesti nekaj značilnejših mest (tiskarna ni označena!).
Glasi se v slovenskem delu (drugi je hrvatski); »P. p. S tem smo tako prosti, našim potnikom na drugi strani s slikami pokazati, kako lepo in moderno so urejeni naši največji in najvarnejši brzoparniki (Schnelldampfer) na dva vijaka: American -Line, na katerih sc vozijo tako lepo in snažno potniki III. razreda. Potniki III. razreda imajo za sebe zgrajene sobe po 2 do i in 6 postelj, torej so osebe po 2 do 4 in 6 razdeljene po sobah, ne pa kakor pri mnogih drugih parnikih, ki so potniki v eni sobi, po 50 do 100 oseb, kakor ribe v sodu natlačeni. Posebno priporočamo pa še naše parnike za potovanje družii
nam, ženskam z manjšimi otroci in no« vozaročencem, ker na teh parnikih so kakor v paradižu .. .
Vsak potnik III. razreda ima na razpolago podnevi kadilno in igralno sobo in je vsakemu prosto dano, se iz-prehajati po površju parnika in poslušati godbo, katera se nahaja na vsakem parniku. Na teh parnikih ima vsak potnik III. razreda največjo pripravnost in snažnost, posebno pa še, ko ti parniki tndi o viharju mirno plavajo, torej nima potnik n i k a k o morske bolezni, saj toliko ni za prestati, kakor na drugih malih parnikih. Vsak potnik, kateri nam pravočasno naznani ime, starost, in pošlje 20 kron are in si s tem naroči prostor, mu garantu-jemo, da pride vsak potnik pravočasno na parnik in da nikoder ne zaostane.
Dokaz vsemu temu je, da potniki, kateri so se že vozili z American-Line, se v bodoče nočejo z drugimi linijami voziti. Pri vsakem večjem transportu so potniki, da za gotovo na parnik pridejo, od enega našega uradnika, s katerim se more vsak z njim v svojem materinem jeziku razgovarjati, do ukrcanja na parobrod spremljani. Zaradi nizke cene in poukov, voznih in plovnih redov naj nam vsak piše, dobi takoj in brezplačno pojasnila, naslov naredite vedno itd.«
Pred vsem opozarjamo na p o p a-Čenost jezika tega letaka, na rafinirano popačenost, ki je nedvomno izvršena namenoma, da se priprostemu ljudstvu bolj prikupi! Nadalje opozarjamo na uprav judovsko moralo, kakor sili na dan iz priporočanja »no-vozaročencam ker nateh parnikih so kakor v paradiži«. Vsakdo nam pritrdi, da take podlosti ne najdemo izlepa v življenju! Preidimo sladko in tečno hvalisanje! Opozarjamo pa prav poudarno na drzovito — premalo je rečeno! — laž, da parniki od A. L. t u d i vviharju mirno plavajo itd. V resnici človek skoraj ne more verjeti svojim lastnim očem, da si upa agent tako brezsramno in brezvestno varati ljudstvo, in neverjetno je, da je kaj ta-cega mogoče pred očmi gosposke!
Pri vseh ljudstvih vseh časov, tudi onih daleč od morja živečih, je predobro znano, kaj je morje, kaj je vihar na morju; njegove grozote so rodile med Slovenci staroznani pomembni pregovor: Kdor moliti ne zna, naj se na morje poda. Tu pa pride izseljniški agent ter brez sramu in vesti govori nepoučenim ljudem, da njegovi parniki tudi v viharju mirno plavajo!
Isto velja kakopak tudi o besedah glede morske bolezni, ki jo premnogi dobe pri mirnem morju Arsled neprestanega tresenja laclje, vpravposebni meri pa na vseh b r z i h parnikih!
Ker je morska bolezen nekaj, česar se znano vsakdo boji, kdor pride na morje, ne le naši izseljenci, jo izselje-valni agentje posebno marljivo izrabljajo. Kakor bomo videli, ni Kristan osamljen pri tej umazanosti.
O dvajsetkronski ari i z -pregovorimo posebej, ker s to nepoštenostjo delujejo vsi agentje.
Že zgoraj smo omenili mnogoštevilne pritožbe in ovadbe izseljencev proti tej agenturi in neštevilna svarila po ameriških listih proti njej. Ravno nasprotno je resnica, kar pravi ta agent v navedenem letaku o potnikih, ki so se že enkrat vozili z American-Line; zakaj, kdor se je dal enkrat premamiti, da se je vozil z njenimi parniki, se je ogiblje kot zlodej križa. Take potnike je po konečnem trpljenja polnem prihodu v New York prepogosto čakala še hujša usoda. Med tem ko so bili potniki drugih prog transportirani iz New Yorka v notranje kraje po izseljeniških vlakih, so po tej agenturi odpravljeni potniki morali iz Ellis Islanda iznova na stare, slabe, majhne parnike, ki so jih peljali tja dol v južno Karolino in Šele oct tocl po raznih daljnih stranskih progah v notranje kraje. Iz katerega vzroka, nehote vsakdo vpraša? Zaradi tega, ker so stranska pota po železnicah, ki nimajo tolikega rednega prometa z izseljenci, mnogo cenejša nego po glavnih progah, ki vodijo iz New Yorka v notranje kraje, in ima seve tudi agent večje odstotke, večji dobiček. Svareča pripovedovanja izseljencev te proge, priobčena neštetokrat po ameriških listih, se berejo kakor trpljenje suženjskih črncev izza časov suženjstva! In vzlic temu, poudarjamo, vzlic vsemu temu naša gosposka to zapeljevanje tako nerazumljivo brezbrižno gleda in trpi.
Seunigov letak, ki ga imamo pred Seboj, je seve okrašen z njegovo lastno sliko, pod katero se blesti že znani, priljubljeni Seunigov naslov: Od visoke c. kr. vlade potrjeni glavni zastopnik!
Po zgoraj podanih razkritjih je pač Ježko pričakovati, da bi se tudi on ne
okoristil z gibanjem ladje in morsko boleznijo. Tako je dal tiskati: »Velikani — njegova špecijaliteta! — vozijo ibrez gibanja (vihar omeniti previdno ¿pusti, ker bi se celo njemu stvar vseeno malo predebela zdela). Ker so velikani še enkrat večji kakor vsak drugih je umevno, cla tudi še enkrat mirneje vozijo (to je glava, ki zna tako matematično pogruntati to stvar!). Na njih se ne čuti neprijetnega gibanja in Vsled tega tudi ne vlada na njih takozvana bolezen, kateri so pač ženske in otroci kaj radi podvrženi.« Da ne zaostane za Kristanom, ima tudi on »zakonske sobe« na razpolago. Poudarjamo, da nimajo na nobeni progi in na nobenem parniku oddelkov, ki bi se nazivali »zakonske sobe«, to je zgolj iznajdba naših preračunjajočih agentov, sama brez-stidna vada!
Seunig je znan kavalir in tako jo naravno, da ponuja le »boljše« blago za »boljše« potnike, in tako je na primer iznašel za II. in III. razred (takozvani intermedicate) lepi naslov: »meščanski« razred, ki ga kot »boljši« agent priporoča »boljšim potnikom«, da ne pridejo v dotiko s potniki, ki dohajajo iz različnih dežela ter nekaterim snažnost tuja prikazen. Tako se namreč bere v njegovi tiskovini! Resnica pa je, da je dandanes II. razred povsod tako okužen s takimi potniki, kakor jih ima agent v mislih v navedenih besedah, da se res meščanski sloji že davno več ne vozijo v II. razredu. Tako se »nobel« govori! Ker je tudi poštenjak, mora kakopak ljudi svariti: »Ne dajte se pri prihodu od nikogar pregovarjati, ker je žalibog dosti skrivnih agen-t o v.« Tudi Tavčar svari svoje potnike pred krutimi (!) in brezvestnimi agenti. Taka in podobna »svarila« agentov samih o drugih agentih, so najboljša priča za to, kakšni poštenjaki so vsi brez razločka!
Tako slišimo iz najboljšega vira, cla so poleg od visoke c. kr. vlade potrjenih agentov in njihovih pomagačev in priganjačev še drugi skrivni agentje. Resnica pa je, da vsak agent imenuje drugega agenta pa njegove zaupne po-magače in priganjače — skrivne agente!
Dnevne novice.
-r Državnozborska volitev na Notranjskem. Predvčerajšnjim so mnogoštevilno zbrani zaupniki cele Notranjske v Št. Petru na Krasu sklenili soglasno, da bodi državnozborski kandidat S. L. S. pri prihodnjih volitvah dr. Lovro Pogačnik, deželni tajnik v Ljubljani. Shodu je predsedoval deželni glavar dr. Ivan Šusteršič, navzoča sta bila tudi oba poslanca Drob-nič in dr. Pegan. — Ob sklepu je bilo navdušenje za kandidata dr. Pogačnika velikansko.
+ »Slovenski Straži« je poslala Ko-linska tovarna 1000 K. — Č. g. Josip Laz-nik, župnik v Slavini, p, Prestranek, 10 K,
—	Vsi se spomnite »Slovenske Straže«. Praznujmo 500 letni jubilej vstoličenja naših vojvod na gosposvetskem polju v slovenskem jeziku z narodnim delom in požrtvovalnostjo in potem ne bomo vzklikali več: »Oj Slovenci, kje so naša prava!« Če bomo požrtvovalni, ne bo nam treba kloniti glave, ne bo nam treba poslati malo-dušnim.
—	Smrtna kosa. Umrl je v Budimpešti dne 13. t. m. stotnik 4. poljskega havbič-nega polka Pavel I p a v i c iz znane Ipav-čeve rodbine v Št. Jurju ob južni železnici. Star je bil 46 let ter je bil lastnik raznih vojaških odlikovanj. — Umrl je v Zagrebu hrvaški pisatelj in časnikar A. G. M a t. o š.
—	Umrla je na Bočkovem Terezija Korošec, rojena Zakrajšek. Bila je kot marljiva in skrbna gospodinja občespoštovana in priljubljena. Odkar je utonil n:en sin, deželni tajnik g. Fr. Korošec, je vsled pre-obi'e žalosti vidno hirala.
—	Opomin. Včeraj je dobil kaldejski popotni duhovnik Simon Nicolas iz kaldej-ske škofije Urmiah v Perziji pri kn. škof. ordinariatu ljubljanskem dovoljenje, da sme do osem dni v ljubljanski škofiji raa-ševati. To dovoljenje se s tem preklicuje in se občinstvo hkrati opozarja, da naj ne daje imenovanemu milodarov, ker ni upravičen nabirati,
—	Za pogorelce v Brodu, pol. okraj Novo mesto, je dovolilo notranje ministrstvo v sporazumu s finančnim ministrstvom 1000 K podpore.
—	Spremembe v finančni straži. Tit, respicijenti Ivan Florjančič, Ferdinand Se-rajnik in Anton Muc so imenovani za re-spicijente ad personam. Prestavljeni so: tit. višji respicijent Ivan Lončar iz Novega mesta v Mokronog, tit, višji respicijent Anton Puc iz Krškega v Novo mesto, tit, respicijent Fr, Kogej iz Mokronoga v Krško, respicijent Božidar Jeraj iz Metlike k oddelku Ljubljana I,, tit, respicijent Fr, Ša-ler od oddelka Ljubljana I, v Metliko, paznik Fr. Rehberger od oddelka Ljubljana I. v Radovljico, paznik Ludovik Osterc iz Mokronoga v Črnomelj, nadpaznik Srečko
Gruber iz Zatičine k oddelku Ljubljana I. in paznik Albin Potokar iz Novega mesta v Zatičino. Vpokojeni so: tit. višji respicijent Lovro Fleischmann in paznik Fr. Rožanc.
T ,DruStveno predavanje v Domžalah,
V nedeljo, dne 15. marca, je v Društvenem domu v Domžalah predaval c. kr, soduik na Brdu dr. Avsec o nepotrebnih pravdah.
Soglasna sodba vseh poslušalcev_in bilo
jih fe do 200 — je bila, da je bilo to predavanje eno najzanimivejših, pa tudi najvažnejših, kar jih je društvo sploh priredilo.
—	Koncert v Novem mestu. Pet mesecev je šele, odkar se je v Novem mestu ustanovila »Meščanska zveza«, in že je priredila na cdru Rokodelskega doma več iger ter dva koncerta, ki sta krasno uspela, Posrečilo se je sestaviti do 70 članov bro-ječ mešani zbor, katerega je spretni pevo-vodja g. Ignacij Hladnik . v kratkem tako mojstrsko izvežbal, da je dosegel pri občinstvu _ splošno priznanje. Med mnogimi ljubkimi spevi so posebno učinkovali Schvvabov valček, sekstet iz Donizettijeve opere in jugoslovanske narodne pesmi. Tudi v samospevnih vlogah so se prav dobro držali g. Grajland ter gdčni. Andrej-čičeva in Grajlandova. Želi. se le, da bi se večkrat vršile take prireditve in da bi se zanje zanimali tudi širši krogi v Novem mestu in okolici.
—	»Egiptovski Jožef« v št. Vidu nad Ljubljano. Poseben, naravnost umetniški užitek smo imeli preteklo nedeljo, dne 15. marca, ko nam je vrli Dramatični odsek Blaž Potoč. Čitalnice na našem odru uprizoril svetopisemsko igro »Egiptovski Jožef« v Fr. Fin-žgarjevem prevodu. Igralci — skoro vsi — so nastopali tako mojstrsko, da je treba iskreno čestitati tako njim kakor tudi neumornemu njihovemu režiserju g. Aleksandru Jeločniku. Ne da bi naštevali posamezne uloge — omenjamo le dovršenega Jožefa v osebi br. J. Arharja — rečemo samo to: Prid', zidar, se les učit, kaj zmore naš dramatični odsek! Prava ljudska umetnost podana ljudstvu! .— Igra se ponovi na praznik sv. Jožefa. Začetek popoldne po lilanijah ob 4. uri. K ponovitvi vabimo zlasti društva iz okolice. Naj ne zamude te prekrasne prireditve!
—	Glasbena Matica javlja svojim članom, prijateljem slov. narodne pesmi in Slovencem sploh, da še tekom meseca marca izide 60 najlepših koroških slovenskih narodnih pesmi, katere je nabral in zapisal ter .peteroglasno postavil gosp. Z d r a v k o Š v i k a r -š i č. Delo izide v 2. zvezkih, katerih vsak obsega 30 pesmi.
—	Mater ubil. Sinoči ob 9. zvečer se je oglasil 30letni fant Peter Balanč, po domače Zarobarjev iz Martinvrha, župnije Sv, Lenart nad Škofjo Loko, pri orožniški postaji v Zalemlogu in je priznal, da je on, sin ubijalec svoje 72letne matere, ki je v soboto 14. marca umrla in so jo v ponedeljek 16. t. m. pokopali. Kakor sam prizna, je mater, ko je šla navzgor po stopnicah, pograbil zadaj za tilnikom za obleko in jo vrgel vznak nazaj, da se je zelo potolkla; ker pa ni bila še mrtva, jo je pograbil za vrat in jo toliko časa tiščal k steni, da se je zadušila. Po tem groznem dejanju pa je šel fant z doma na delo in se vrnil šele čez kakih šest ur ter je ljudem naznanil, da se je mati ubila. Po pogrebu pa je na opazko neke sosede, češ: ljudje govore, da si ti mater sam ubil, fanta zapekla vest in je dejanje priznal in se prišel v spremstvu soseda sam javit orožništvu. Po potu je baje dejal: Oh, kaj sem storili Pri orožnikih pa, ko so mu pripravili v domačem zaporu ležišče, se je izrazil: No, tukaj bom pa mirno spal, Fant je menda malo bebast in je že večkrat mater tepel; v cerkev ni hodil. Vzrok umora je po njegovi izjavi strah, da mu mati hiše ne zažge. Pred leti je bil nekaj časa v Ameriki in je zelo skop.
—	Stavka krojačev v Celovcu. V Celovcu traja že nad osem dni stavka krojaških pomočnikov, ki so pred vse delavnice postavili straže, da bi preprečili delo stav-kokazov.
—	Izlet na Sv. Goro pri Gorici. Šišensko prosvetno društvo priredi dne 24. maja t. 1. izlet na Sv. Goro pri Gorici. Odhod iz Ljubljane državni kolodvor ob 3, uri zjutraj, Vlak vozi skozi Jesenice in bo do Jesenic sprejemal izletnike na vseh pravih postajah. Podrobnejši podatki sledijo, — Odbor.
—	Društvo za otroško varstvo za sodni okraj Logatec ima dne 2. aprila t. 1. ob 10, uri dopoldne v razpravni dvorani c, kr. okrajnega sodišča v Logatcu svoj občni zbor. Člani in prijatelji društva se vabijo k polnoštevilni udeležbi.
—	Žrtev žganja, V torek, 17, t. m. opoldne so našli v vodi na Mirni na Dolenjskem vtopljenega 56 let starega Karola Bajca, prevžitkarja na Mirni, ki je bil sicer dobrega srca, a pil ga je pa vsaki dan »štihen«, kot pravijo tukaj. Prejšnji dan je sam pripovedoval, da je zmešan, da vidi polno mrličev in hudičkov, pa je vendar še pil in klel. Ob Rolenajstih oonoci je
šel iz hiše, nazaj ga pa ni bilo več. Najbržo jc po nesreči zabredel v vodo.
—	Roparski napad. Anton Jarc, posestnikov sin iz Vrbovca pri Doberni-čah, ki je bil baje že večkrat kaznovan radi pretepa, je moral na smajni dan, 14. t. m., v gostilni pustiti svojo suknjo, ker ni imel s čim plačati popitega vina. To ga je pa tako jezilo, da je vzel sekiro in šel čakat ob potu, koder se je imel vrniti proti domu Anton Longar, posestnik iz Gor. Podboršta, ki se je tisti čas mudil v dotični gostilni. Ko je šel Longar v mraku proti domu, skoči omenjeni napadalec proti njemu, vkljub temu, da . je imel spremljevalca seboj. Longar jc sicer umaknil glavo, da mu je tolovaj ni presekal,, presekal mu je ap obleko in mišice desnega nadlehtja. Le s pomočjo spremljevalca se je Lon-garju posrečilo vzeti zločincu sekiro, da se ni zgodilo še kaj hujšega.
—	Avtomobllna zveza Krško—Ru» dolfovo. V četrtek, dne 19. t. m., se na tej progi zopet pričnejo redne dnevne dvakratne vožnje. Avtobus odhaja iz Krškega ob 7. uri 30 minut zjutraj ter ob 3. uri 30 minut popoldne, in iz Novega mesta ob 11. uri 10 minut dopoldne in 6. uri 10 minut popoldne. V prometu bosta dva moderno opremljena Puch-avtobusa, eden za 15, drugi za 20 oseb. Poleg tega si je družba nabavila v Puchovi tovarni športni avtomobil za 6 oseb, z letno in zimsko karoserijo, zadnja izdelek tovarne vozov P. Keržič v Šiški. Ta avtomobil je si. občinstvu tudi za posebne vožnje po zelo zmernih ca-nah vedno na razpolago.
Merske novice.
š Skupina Jugoslovanske Strokovne Zveze v Gradcu priredi dne 29. marca ob 4. popoldne v društvu »Kres« delavsko zborovanje, h kateremu so povabljeni ne samo graški slovenski delavci in delavke, ampak tudi zastopniki slovenskih delavcev iz Donavica, Ljubnega, Veiča Köflacha, Brucka, Kaindorfa itd. Dobro došli tudi vsi drugi graški Slovenci in Slovenke, — Govorita predsednik štajerskega okrožja Fr. Žebot in delavski tajnik Vekoslav Zaje iz Maribora.
š Žalostni pojavi med učiteljstvom. Zavarujemo se, kakor da bi hoteli celemu učiteljskemu stanu kaj očitati, toda kot časnikarji imamo dolžnost, slovensko javnost opozarjati na vse pojave, ki so zvezani z njegovo srečo in nesrečo. Ni še dolgo, kar smo obžalovali, da sta učitelja Robnik (ustanovitelj narodne stranke) in Mader zapustila slovenske vrste, moramo že zopet javiti novo izgubo. Prej navdušen slovenski učitelj Maks Smole se je uvrstil med nemškomisleče učitelje. V znak tega prestopa se je dal voliti za predsednika Schulvereina v Račah. Vedno večja postaja galerija bivših slovenskih učiteljev: Sadu v Št. Ilju, Spende na Ščavnici, Šac in Möge v Št. Lovrencu, Ahič v Šmarjeti, Breznik v Ceršaku itd. Imenovani so vzeti samo iz mariborskega glavarstva. Kmetje in delavci postajajo vedno bolj narodni, gospoda pa se izgublja.
š V nemškem taboru. Odličen agitator mariborskega nemštva gospod Musek je okrivljen, da je pri zlatninarju Ilgerju vlomil in ukradel zlatnine v vrednosti 20.000 K. Nadstražnik mariborske policije gosp. Kusmanek, kateri je imel posebno strogo oko za rdeče srajce naših Orlov, je okrivljen tatvine v javni trafiki. Zadeva nemškega voditelja Wastiana, katerega zasleduje državno pravdnlštvo radi tatvine, še tudi ni rešena.
š Žalosfinke pojejo. Slovenski liberalci na Štajerskem čutijo, da se jim bliža zadnja ura, V »Slovenskem Narodu« so si začeli peti predsmrtnice. V št. 60. pišejo: »Naprednjaki smo sedaj povsod v manjšini in vsled tega imamo malo vpliva na vlado, pa tudi malo ugleda napram našim narodnim nasprotnikom,., Naprednjaki smo preslabi... Polotava se nas apatija (brezbrižnost) in gnjus do vsakega javnega dela...» — Töne solnce, töne za večerne gore, pravi Gregorčič.
š f Jakob Caf. Ormož. Velikonedelj-ski dekan in župnik pri Sv. Tomažu, g. Jakob Caf je dne 13. t. m. umrl. Dočakal je starost 65 let, clasi je bil celo svoje življenje bolehen. Pogreb je bil v ponedeljek 16. t. m. Udeležba je bila velikanska. Nad dva tisoč ljudi se je zbralo pri oddaljenem Sv. Tomažu. 33 duhovnikov je prišlo izkazat zadnjo čast svojemu ljubemu sobratu. Prišli so zastopniki učiteljstva. Društev in družb pa je bilo vse polno. Za slovo je govoril g. dekan Šmarijski Ivan Bohanec. V izbranih besedah je naslikal življenje in delovanje pokojnikovo. Rodil se je dne 3. maja 1849 pri Sv. Rupertu v Slov. Goricah. V mašnika je bil posvečen 27. julija 1873. Kot kaplan je služil najprej v Vuzenici, potem pa pri Sv. Magdaleni v Mariboru. Leta 1890. je prišel kot župnik k Sv. Tomažu. Leta 1895. je postal dekan, katero službo je opravljal do svoje smrti. Bil jc pokojnik blaga duša,
sa so pa vedno krasnejša. Rede le same zdrave in krepke živali.
Moderni Alkibiades. Žena veleposestnika Arpada Botar je vložila tožbo na ločitev zakona. Ona je hči sombatheljskega bogataša Bejczyja; Botar jo je dobil kot inžener in z njo pol milijona dote. Kasneje se je pa izkazalo, da Botar nima inžener-ske diplome ter da igra in izgublja velike svote na borzi. Odtod ženin korak za ločitev zakona. Te dni sta se Botar in njegova žena srečala na ulici v Sombathelyju _ oba v vozu. Botar je potegnil revolver in streljal na ženinega kočijaža, ki ni bil zadet, a je v strahu vseeno ustavil konja. Nato je Botar priskočil k ženi, jo dvignil iz voza, nesel v svoj voz in se v diru z njo odpeljal. Kočijaž je proti Botarju vložil ovadbo radi poizkušenega umora,
Rabindranath Tagorova šolska republika. Indijski pesnik Rabindranath Tagora je prisojeno mu Nobelovo nagrado do zadnjega vinarja podaril svoji šoli, ki jo je bil ustanovil 1. 1901. Ta šola je popolnoma neodvisna od angleške uprave in po svojem ustroju prava republika. Zavod leži pri Bolpuru (med Delhijem in Kalkuto) in se imenuje »Santineketan«, t. j. »Mirni dom«. Na pokojni dobravi, sredi plodnih polj, kateri kraj si je bil pesnikov oče pred 50 leti izbral za svoja mistična premišljevanja, je Tagora zgradil obsežno poslopje in je obdal z vrtovi. V zavodu se nahajajo prostorne učilnice, spalnice in vsi drugi prostori; učenci in učitelji stanujejo vsi v zavodu. Poleg poslopja se razprostirajo obširna igrišča. Učenci in učitelji, način pouka, hišni red in običaji — vse to jc pristno indijsko brez angleške primesi ali vpliva. Pesnik je odklonil celo vsako vladno podporo za svoj zavod, samo da mu je ohranil popolno neodvisnost. Služabni-štva v zavodu ni nobenega, učenci sami opravljajo vsa domača dela. Nekaj časa je zavod imel nadzornika, ki se je pa izkazal popolnoma odveč ter so ga zato odpravili. Učiteljstvo izmed sebe izvoli načelnika. Šola ima svoje lastno sodišče, ki sodi po zakonih, sklenjenih v šoli sami; sodišče je sestavljeno iz gojencev. Pouk se prične zjutraj zgodaj s prepevanjem Tagorovih himen na prostem. Dvakrat na teden se učenci z učitelji zbero v domači kapeli, kjer razpravljajo o verskih in moralnih vprašanjih.
Privilegirana brezumnost, Pod tem naslovom je nedavno v Petrogradu izšla knjiga proti ženski modi, ki jo je spisal ruski polkovnik Elc, Knjiga brezobzirno biča žensko modno brezumje in dokazuje, kako ženski manjka vsakega pravega čuta za lepoto in kako pri nji vedno bolj pada tudi čut sramežljivosti. Pisatelj navaja zgodovino mode izza srednjega veka in navaja po vrsti modne gluposti, katerim so se žene ■ od f.edaj do danes podvrgavale kakor najvišjemu, neodoljivemu povelju — prav kakor se vojak brez ugovora pokori poveljem višjih. Ko so ji kot okras na glavo deli kra-guljčke in urezali rokave, ki so se dotikali talf — je pokorno zvonila s kraguljčki in pometala z rokavi. Ko so ji napravili za lasni okras kite iz konjske žime in žice — jih je nosila v obliki ladij in potic — brez ugovora, da, z nečimurnim ponosom kakor nakinčan konj. Do francoske revolucije se je moda vendar le redko menjala — komaj vsakih 100 let. Po revoluciji je postalo drugače — in kar je najhujše: moda je odslej šla za tem, da ženski polagoma jemlje obleko — kos za kosom. Vsa nepotrebna in kasneje tudi potrebna obleka se odpravlja, na glavi pa se nasprotno pojavljajo pravcati turbani. V 30. letih je nastopila reakcija: krilo je bilo spodaj vedno širše in se končno razvilo v krinolino z jeklenimi obroči. In kaj vse ni sledilo potem! Sicer tako pretirano nežna in strahopetna ženska nosi na glavi tuje lase — največkrat odrezane mrliču, umrlemu morda na kaki kužni bolezni. Svoje lastne lase si brez usmiljenja kvari v vročim železom, da jih sko-dra, z raznimi barvami. Spomnimo se, na kako prečudne načine si je.ženska tekom zadnjih dob »popravljala« telesne oblike! Vsak se še spominja na blazinice, ki so jih. svoj čas ženske nosile na ledjih, sedaj pa v Parizu enake blazince nosijo spredaj od pasu navzdol. In stezniki! Enkrat so čisto kratki kakor dober pas, potem pa zopet dolgi, da oklepajo celo telo do kolen, da je ženska kakor rak v lupini. En tak oklep stane moža celo mesečno plačo. Nedavno so si ženske začele zavezavati krila spodaj pri nogah, da so hodile kakor za noge zvezan konj na paši. Opraviti se itak nobena več ne more sama, ker se obleka zapenja zadaj na hrbtu. In sedaj jim je moda vzela celo žep, da bi jim ja ne skazil vitkosti; saj na cesti si že še pomaga s torbico, v katero lahko spravi robček, denarnico, ključe — seveda je taka, torbica kakor nalašč, da se izgubi ali kje pozabi; pa naj ti bo. Toda doma! Ključe vsak hip kam založi in iskati jih mora cela hiša, ravno tako nima robca nikoli pri roki. Vse te muke in težave prenašajo ženske zadovoljno brez vsakega URora; njihova razclražcnost, izvirajoča
iz modnih neprilik, se obrača zgolj proti možu in družini. Nedavno je pariški modni svet ukazal ženskam na glavi nositi visoke lonce in košare, okrašene s trakovi, ptičjim perjem in cvetočim grmovjem — in ženeke so se z inajvečjo slastjo pokorile in ljubosumno opazovale druga drugo, katera ima lepše zve- j zan lonec in večjo košaro. Ko bo iz Pariza dospela v Peterburg moda, ki je j morda piimerna za južno Italijo, da hodi ženska tudi pozimi v sami batist- | ni zgornji obleki brez spodnjega krila, oziroma z do kolen preklanimi krili, — potem živ krst ne bo pregovoril ženske, da bi se vsaj v '.najhujšem mrazu kaj topleje oblekla. Kaj zdravje, kaj pamet, kaj dostojnost — moda je najvišji ukaz. in zakaj vso to? Kdo bo rekel, da delajo ženske vse to radi moških, da bi jih priklenile nase. Toda to je zmota. Le vprašaj moškega, ki je pravkar govoril s kako damo, kako je bila oblečena — gotovo ti ne bo vedel odgovoriti. Ako moškemu dopade kaka ženska, potem to pač ni v nobeni zvezi z njeno obleko. Pač pa obstoja druga, usodna zveza med moškim in žensko modo: Silni stroški, ki jih modno brezumje zahteva od ženske in ki jih mora seveda plačati mož — upropaščajo moža gmotno in moralno. Radi ženinega razkošja postaja mož špekulant, razsipnik in zločinec. Najbolj čudno je pa to, da se modi slepo pokoravajo tudi inajhujše emancipiranke — sufragetke, ki vendar zavračajo vsako moško jerobstvo in si hočejo tudi postave same kovati. Odkod pa vendar modne novosti? Pariški krojači si jih izmišljajo s svojimi risarji in slikarji. In čemu? Radi »kšef-ta«! Ženstvo se pa od njih da vleči za nos in se jim brezpogojno pokorava, pa naj velja tudi pravo lepoto, dostojnost, zdravje in obstamek cele družine. Ali ni ravno v tem resničen dokaz ženske in-feriornosti? O tem naj bi ženske resno razmišljale.
Tovarno za okostnjake imajo sredi Pariza. Tovarna izdeluje okostnjake za zdravnike, umetnike in šole. Izdeluje jih iz pravih človeških kosti; mrtva trupla skuhajo in kosti belijo s posebnim postopanjem. Odpadlo meso mečejo enostavno v kanal. Vrata te tovarne so vedno strogo zaprta; odpirajo se tuintam za kratek hip, da puste skozi do vrha naložen, a skrbno pokrit ročni voziček. Ljudje, ki stanujejo v bližini te tovarne, se pritožujejo čez neznosen mrliški smrad, ki prihaja iz tovarne, a pomagati si ne morejo, ker ima tovarna vsa potrebna oblastvena dovoljenja.
Francoščina — mednarodni jezik. V Bruslju se je ustanovilo društvo, ki bo delalo na to, da se francoščina splošno prizna in uvede kot mednarodni jezik. Obenem hoče društvo reformirati sedanji težavni francoski pravopis. Društvo se bo dalje potezalo za splošno upeljavo novega koledarja, ki ga je sestavil društveni predsednik na ta način, da je leto razdelil na 13 mesecev po 28 dni. Vsesplošno naj se uvede decimalni sistem in odpravi tudi Sedanje štetje časa. Uvede naj se mednaroden denar.
HČI NEMŠKEGA CESARJA POVILA SINA.
Brunšvik. Princezinja Viktorija Lu-jiza, hči nemškega cesarja, je povila princa.
Društvo.
—	Dunajska podružnica Slov. plan. društva izdaja za svoje člane in njih rodbine proti pristojbini po 1 K legitimacije za nabavo znatno znižanih zim-sko-športnih voznih listkov.. Dobivajo se te legitimacije pri načelniku g. dr. Lj. Valj aveu (od 9. uro zjutraj do 2. ure popoldne, III., Vordere Zollamtsstraße št. 7 (II.-252). Fotografija potrebna. Vozni listki pa se kupujejo s temi legitimacijami v prometni pisarni deželne zveze za tujski promet (Landesverband für Fremdenverkehr), I. okraj Stock im Eisenplatz, Palais Equitable. — Neporabljeni vozni listki se tam tudi nazaj jemljejo. — Letošnje legitimacije veljajo še do 3. aprila t. 1. (na »Aspangbahn« pa do 30. maja t. 1.) — Cene nekaterih športnih voznih listkov tja in nazaj:' Dunaj — Aspang 4 K, Dunaj — Türnitz 5 K 60 h, Dunaj—Puchberg 3 K, Hütteldorf—Mariazell 7 K 70 h, Dunaj—Iiie-flau 10 K 30 h, Hütteldorf—Gösing 6 K' 70 h, Dunaj—Selzthal 12 K 30 h, St. Pölten—Mariazell i K 80 h, St. Polten—Gösing 3 K 80 h.
—	Društvo za podpiranje odpuščenih kaznjencev na Hrvaškem in v Slavoniji je imelo te dni svoj občni zbor. Društvo jc! imelo koncem 1913. leta 49.083 K premoženja. Lani je društvo podelilo podporo 101 kaznjencu v skupnem znesku 1052 K. Društvo si prizadeva, da bi se inteligentnejši kaznjenci v kaznilnici učili strojnega pisanja, da bi po prestani kazni lažje našli kako službo,
KNJIŽEVNOST.
. Schimpff, Nemško - slovenski slovar,
K 3.—. Katoliška Bukvama v Ljubljani. Kèr ima ta slovar zelo pripravno žepno obliko, ter obsega poleg tega velik beseden zaklad, je zelo praktičen ter priporočljiv posebno za one, ki morajo nositi slovar ¡¡¡feboj. Seveda bo pa slovar tudi vsakemu drugemu dobro služil, ker je v vsakem ozi-ru popoln.
i Italijansko-slovenski slovar. Sestavil dr. Josip Valjavec. Vez. K 4.50, Katoliška Bukvama v Ljubljani. To je najpriročnejši laško-slovenski slovar, ki je poleg tega tudi izredno natančen, ker obsega poleg fra-žeologije nad 40.000 besed. Slovar je tiskan z izredno finimi nalašč v ta namen naročenimi črkami ter je jezikovno, kakor tudi tehnično na višku. Služil bo izvrstno v šolah ter bo tudi vsakemu zasebniku, ki je nevešč ali tudi že vešč laškega jezika dobro došel.
Iskravec, Slovensko - laški slovarček. K 3.—. Ker bo izšel Valjavčev slovensko-laški slovar šele čez nekaj let, je to edini slovensko-laški slovar, ki je na razpolago. Tudi ta slovar je obširen in natančen ter v splošnem prav priporočljiv.
Ušenlčnik »Sociologija«. 8 K 50 v. vez. 10 K 80 vin. To je ena naših najboljših znanstvenih knjig, na katero bi bili upravičeno ponosni tudi tuji kulturni narodi. Vsak posamezen stavek priča, kako globoko in s kakim ume-vanjem se je pisatelj poglobil v tvari-no, ki je obdelana v tej krasni knjigi.
De Waal, Valerija ali zmagoslavni izhod iz katakomb. Zgodovinska povest K 1.50, vez. K 2.10. — Najkrasnejše povesti, kar jih šteje svetovno slovstvo, so zajete iz prvih časov krščanstva, ki je takorekoč vitežka doba vsega človeštva. V navedeni povesti se zrcali konec boja med ginečim paganstvom in procvitajočim krščanstvom, ki si je z zmago Konštantina Velikega nad Ma-ksencijem osvojilo cesarski Rim, odkoder je potem zavladalo po celem svetu. Vzvišena zgodovinska snov, ki tvori o-grodje te povesti in zanimivi zaplet-ljaji dejanj jamčijo, da ohrani knjiga trajno vrednost in izredno privlačno silo. Dobi se v »Katoliški Bukvami« v Ljubljani.
Zbirka slovenskih povesti, katero urejuje profesor J. Grafenauer, je gotovo naš naj simpatične j ši in najpoljud-nejši pojav, ker prinaša izbrane pripovedne spise naših domačih pripovednikov. Zbirka, ki izhaja četrtletno, se odlikuje po krasni vsebini leposlovnih spisov, katere prinaša, ter po priročni obliki in lepi zumanji opremi. Prva njena prednost je pa izredno nizka cena, kajti vsak zvezek stane samo 60 h. Njen glavni namen je namreč, podati našemu ljudstvu za malenkostno ceno res nekaj dobrega in zdravega. Zbirka bo izhajala redno v zrezkih po 60 h, le kadar pride na vrsto kaka daljša povest, se bodeta združila dva zvezka, ki izide-ta ob jednem v jedni knjigi. Ker bo prinašala zbirka spise naših prvovrstnih pripovednikov, katerih zbrani spisi so predragi, da bi jih nabavil vsak posameznik, pa tudi spise, ki so raztreseni po časopisih, bo gotovo dosegla svoj namen ter budila in gojila v našem ljudstvu veselje do dobrega berila. — Do sedaj sta izšla dva zvezka, in sicer: 1. J. Ogrinc, »Vojnimir ali poganstvo in krst«. Povest iz časa pokrščevanja Slovencev. 2. Fr. Erjavec, »Hudo brez-d n o ali Gozdarjev r e j e n e c « in drugi spisi (»Ni vse zlato, kar se sveti«, »Izgubljen mož«, »Ena noč na Kumu«, »Mravlja«.). — Drugi zvezek nam nudi jasno sliko enega naših najboljših in najbolj simpatičnih starejših pripovednikov, ki se odlikuje po svojih povestih i>n slikah iz življenja narave. — Tiska se tudi že tretji zvezek, ki bo obsegal »Vesele povesti« in sicer Jakličevi: »Za možem« in »V pustiv je šla« ter Jurčičevo povest »Pravda med bratoma«, ki se ni priobčila v njegovih zbranih spisih.
Katoliška Bukvama v Ljubljani.
GLASBA
za velikonočno dobo in praznike.
Hribar p. Angelik: postni in velikonočni napevi za mešan zbor. Part. 2 K, gl. po 50 h.
Faist dr. Ant.: Deset cerkvenih pesmi za mešan zbor. Part. 1 K 50 h, gl. po 25 h. Zbirka obsega tudi 3 lepe velikonočne pesmi.
Grum Ant. Aleluja: 10 velikonočnih pesmi in Regina coeli za mešan zbor. Izvod 1 K 20 h. Lepe in veselega značaja so te velikonočne pesmi. Posebno lepa skladba je Regina coeli.
Laharnar J.: Velikonočne pesmi za mešan zbor. Part. 1 K 30 h.
Foerster Ant.: Te Deum po motivih znane zahvalne pesmi za mešan zbor, ali enoglasno z orglami. Part. 50 h. Najlažja skladba te vrste. Kratka, a s popolnim besedilom, zelo lepa in praktično prirejena, ker se nekateri odstavki recitirajo,
Kimovec dr. Fr.: Rihar renatus, 21 pesmi našemu Gospodu za mešan zbor. Part. 3 K. Med drugimi napevi nahajata se tudi dva velikonočna.
Hladnik Ign. Op. 43: Velikonočne pesmi in Regina coeli za mešan zbor. Part. 1 Iv.
Sattner p. Hugolin: Te Deum za mešan zbor. Part. 1 K 60 h, gl. po 10 h. Krasna in veličastna skladba.
Gerbič Pr.: 12 pange lingua za mešan zbor. Part. 1 K 80 h, gl. po 40 h. Me-lodijozni, ljubki in lahki napevi.
Grum Anton: Asperges me in .Vidi aquam za mešan zbor. Part. 60 h.
Katoliška Bukvama v LjubljanL
Lastni turške srečke, ki je, kakor splošno znano, prva tovrstna srečka, zamore postati vsakdo, kajti mesečni obrok za nakup iste znaša samo 4 K 75 h, kateri znesek zmore pač vsakdo, kdor pomisli, da mu v srečnem slučaju prinese resnično bogastvo, v najneugodnejšem slučaju pa mora zadeti na vsak način vsaj najmanjši dobitek, s katerim dobi večji del kupnine zopet nazaj. — Naj nikdo ne prezre današnjega zadevnega oglasa »Slov. Straže«, kajti s tem zagreši možnost, pri prihodnjem žrebanju dne 1. aprila t» 1. zadeti 400.000 zlatih frankov! '
Mnenje gosp. dr. E. viteza de Karajan
v Solnogradu.
Gospod J. Serravallo
Trst.
V moji bolniški praksi sem z dobrim uspehom rabil vaše železnato kina vino Serravallo. .
Solnograd, 16. junija 1911.
D r. K a r a j a n.
ßolecine p glctt>i
prenehajo, ako drgnemo čelo, v trdovratnem slučajutudikožo na glavi s pristnim
a
gffi« i|'Hj§ll

z mentolom. — Revmatlzem, protln, trganje po udih, slabost v udih, trganje v beOrlb, bodljojl v bokih, bolečine v križu, hrbtu ln zobobol, slaba sapa, medlost, potenje nog-, rok ln telesa, Izpadanje las zgine takoj, ako vporabljamo pristno
z mentolom. — Original, steklenica stane samo
<50 vinarjev.
Dobi se vseli lekarnah in drogerijah.
Pri
itiiluenci, pljučnem kataru itd. je „Kuteke" zdrava jed, ki podeli moč, in ker je lahko prebavljiva krepi od mrzlico oslabljeno telo in povzroča slast do jedi ker vsebuje veliko mineralnih snovi. Njegova vsestranska vporaba se razvidi iz „Kufeke" kuharske knjige, ki jo dobite v vseh lekarnah in drogerijal brezplačno.
Baden pri Dunaju žvepleni vrelec
Saitorii Min in mestno zdravilišče
Zdravnika-vodje: Dr. Oton pl. Auischnaiter in ces. svet. dr. D. Podzahradsky. Prospekti zastonj.
Krojaški
pemočni^
se sprejme takoj pri Jos. Jurc-u, krojaški mojster, Predtrg pri Radovljici.	879
ključavničarska pomočnika
samostojna delavca sprejme takoj v trajno delo Ivan Triller, Bletl.	8(58
(male) se dobe od danes naprej vsak dan v pivovarni „Union" v Spodnji Šiški.
S gosjafiov
se proda cena 7—8 K, pri Ogrinu, Gruberjevo nabrežje 8, Ljubljana. 809
KNJIŽEVNOST.
Franc Eerjavčeve povesti. Izšel je ravnokar drugi zvezek Grafenauerjeve zbirke slovenskih povesti, katera ima namen med našim ljudstvom gojiti in buditi veselje do dobrega berila in katera prinaša samo spise slovenskih pripovednikov. Drugi zvezek obsega nekaj Erjavčevih povesti, in sicer: »Hudo brezdno ali Gozdarjev reje-nec«, »Ni vse zlato, kar se sveti«, »Izgubljen mož«, »Ena noč na Kumu«, »Mravlja«. Erjavec je eden naših najpriljubljenejšib pripovednikov, ki je znan po zanimivosti svojih povesti ter po ljubkosti in mičnosti, s katero zna slikati naravo in njeno življenje. Ker slovensko občinstvo tega pisatelja, čigar spisi so malokomu dostopni, po večini še vse premalo pozna, bo ta zvezek splošno prav dobro došel tudi našim dijaškim in društvenim knjižnicam.
Zbirka slovenskih povesti« •zhija v založbi »Katoliške Bukvarne« v Ljubljani in se odlikuje tudi po nizki ceni; vsak zvezek velja namreč samo 60 v., nudila bo lepo izbiro prvovrstnih spisov naših prijateljev, ki so poskriti v raznih listih ali pa so pri-občeni samo v dragih zbranih spisih, radi česar posamezniku navadno sploh niso dostopni. Naša zbirka bo pa zbrala v posameznih zvezkih vse, kar je lepega ter podala v lepi obliki in kar najnižji ceni našemu ljudstvu.
Nalezljive otroške bolezni v sliki in besedi. Za šolo in dom priredil dr. Demeter vitez Bleivveis Trsteniški, Cena stenski sliki na poltrdem papirju s platnenim robom 4 K.
Na tej poučni tabeli so v sliki in besedi natančno obrazložene lahke in nevarne otroške nalezljive bolezni. Kdor bo prebral pouk o bolezni in pogledal sliko, bo na prvi pogled spoznal, ali ima otrok ošpice, škrlatinko ali kako drugo bolezen. Glavne znake vsake bolezni namreč lahko vsak razločuje. Te koristne tabele bi ne smelo manjkati v nobeni šoli, društvu in večji družini. Ker je ravno sedaj čas, ko se najbolj gosto pojavljajo otročje bolezni, naj vsak, kdor ima otroke, poseže po zgoraj označeni tabeli, ki se dobi in naroča v
»Katoliški Bukvami« v Ljubljani.
Zemljevid Gorenjske, z novo bohinjsko in tržiško železnico, cena 60 h, je zopet na razpolago. Ta zemljevid se odlikuje po svoji izjemni natančnosti. V njem je namreč naznačena vsaka vasica, vsako selo ter posamezno stoječe hiše. Poleg cest ima zemljevid orisane tudi vsa stranska pota in stezice. Sploh podaja zemljevid vse orijentacijske točke, tako da z njim v roki vsak lahko prepotuje Gorenjsko ter si ogleda njene krasote brez vsakega vodnika. Zemljevid se naroča v Katoliški Bukvami v Ljubljani.
Steckenpferd-lllljino mlečno milo
Bergmann & Co., Tetin ob Labl
je slejkoprej neobhodno potrebno za ra-eijonalro negovanje koie in lepote. Vsaki dan pohvalnicc.
Oobi se povsod A 80 vin.	744
Tovarne za JlsbestikrilJ,Zenit*
družba z omejeno zavezo Mor. Žumberk dobavljajo najboljši in najcenejši
krovski materija!.
Zastopnik: Zajec & Horn, Ljubljana.
Dunajska cesta 73. 249
Izprašani optik
Fr. P. Zajec, Ljubljana
Stari trg št. 9
1135 1
Očala In ščipalniki natančno po zdravniških in znanstvenih predpisih. Velika zaloga toplomerov barometrov, vsakovrstnih daljnogledov itd. itd. Moderno urejena delavnica z električnim obr?,tom. Paniki brezplačno!
Prodam žo več let obstoječo
É),
na najbolj prometni cesti v bližini Ljubljane, pod ugodnimi pogoji. Naslov povo uprava lista pod št. 876. (Znamka za otlgovor.)
Učenec
s primerno šolsko izobrazbo se sprejme v trgovino z mešanim blagom pri tvrdki Jakob Sem, Ljubno, Savinska dolina, Štajersko.	867
■■•v -.
V globoki žalosti potrti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš ljubljeni soprog, oče, sin, brat, svak in stric, gospod
Franc Je^eršek
pekovski mojster in hišni posestnik
danes zjutraj ob 2. uri, previden s sv. zakramenti, v 47. letu starosti mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb dragega rajnika bo v četrtek, dne 19. marca ob polu 5. uri popoldne iz hiše žalosti, Novi Vodmat 58, na pokopališče k Sv. Križu.
Sv. maše zadušnice se bodo bralo v raznih cerkvah. Bodi nepozabnemu ohranjen blag spomin!
V Ljubljani, dne 18. marcu 1914.
Antonija Jczeršek, soproga. — Franc, Josip, sinova.
Franja, Antonija, Pavlina, hčere.
Marija,
010
Prvi slovenski pogrebni zavod Josip Turk.
V' i /7
priporoča i?rdka
Prešernova uliea štsv. 9 5¥0fG tsepto zalop
m gospode in dečke ter milne novosti
v konfekcili za dame in deklice.
Ceniki zastonj Is franko. 905
NHRHVMOST IZ
TKHLSHEGH KRHJH
morate kupovati platna, cefire, lino tka-aino za srajce, kanafase za povlake, brisače, robce itd. za svoje domaSe potrebe. PoSlljatev za poskušnjo po povzetja:
23 m kanafasa za povlake REKORDIA 78 cm širokega, z rudečimi ali modrimi progami, samo .... K 10 60 23 m bele fine tkanine IRIS za srajco „ II' — m RUMBURŠKE TKANINE . . . „ 11*50 18 m cefira za srajce PERMANENT za
6 srajc, razdeljenega po 3 metre „ 8-00 't tucat belih damaškovih brisač št. 7,
( 48X100 cm, samo........ G--
'50 m zavoj kras., stalnobarvn. ostankov uv 3—15 m dolgih, platna, cefira, de-
lena, kanafasa itd., samo . . . „ 25'— boljša vrsta samo . . . , , . „ 31' —
Pogorska krščanska tkatalca
ysEKiH'-SP!Si.27,0rHS. noreče».
zorel rožnega, blaga zastonj. — Kar ne ugaja se menja, ali pa so vrne denar.
• VV •
zil obisk pekarlj in mlekaren po Kranjskem lo Istri za prodajo strojev proti dobri proviziji Ponudbe pod „Flelilig 931" v nemščini na upravo tega lista.	031
Prodam iz proste roke
celo posestvo
ali polovico, aH snruo gozdne deleže, ali tudi njivo, Prodajam od danes naprej skozi dva mesec». —> Vprašanja na: Matevža Lekan, Babno polje 12,
poita ištaritrg pri ltakeku.	933
Jajca za valenje
zajamCeno čistokrvnih premijskih
sulmtalskih kokošij
po 30 v komad, oddaja graščinsko oskrbnišlvo Frouuennu pošta Cmurek, Štajarsko.	799
Nova
eo* ^
m a
še 6 let davka prosta, zraven hiše 2 lepa nova hleva, velik vrt s sadnim drevjem, polog tega 2 njivi in 2 gozda. Vse v najlepši legi, za obrtnika najbolj pripravno, se takoj pod zelo ugod. nimi pogoji proda. Vpraša naj se posestnika "Franc Travnika, h. št. 42 v Trebnjem, Dolenjsko.
Iščem rabljeno
National Registrir-Kasse
Ponudbe naj se vpošljojo ležeče na glavni pošti Ljubljana pod šifro šl. 7.	928
železo!
lžeieznirezervar.lželenia mm, 3 kotoii. i hofel od loksnabila in drugo drobno železo uroda pivovarna Laški tro.
Iščem mesta
ika ali " oskrbnika.
Izurjen sem v vseh kmetijskih poslih. Naslov se izve v upravi Slovenca pod štev. 936.
Zaradi izsellive je na prodaj
hiša
894
z 2 sobama, kuhinjo, kleti v dobrem stanu. Cena K 2.400 —, polovica se lahko vknjiži. Več pove M. Kordež, Kamnagorica št 5, p. Št. Vid pri Ljub.
sprejme
„Vikioria" tovarna za žilno kavo
iroiij
pod zelo ugodnimi pogoji. 929

i Ni lakoto najboljši kulior *v ampak skušnja.
Skušnjo drugih sebi v prid obrniti, to je skrivnost pametne glave. Milijoni gospodinj, učitel jic gospodinjstva in kuharic se strinja v hvali o dr. Oetkerjevih izdelkih; dolgoletne izkušnje so jih naučilo, da visoko cenijo dr. Oetkerjev pecilni »prašek, vanilijin sladkor, puding prašek, gustin, regina gelatine in dr. Oetkerjev vkuhalni pripomoček, in pametne, mlade ženske si bodo pridobile sloves dobro dospodinjo le s vporaho teh splošno znanih pripomočkov v kuhinji. Na okrašeni polici imajo vsak čas pripravljene lične Oetkerjovo zavitke in recepte ter ne pridejo nikdar v zadrego, ako potrka ljubi gost tik pred obedom na duri njihove snažno delavnice, kjer v aluminijevih, v čistih, nikl-nastth ali porcelanastih retortah pripravljajo nektar in ambrozijo za ljubljenega soproga.	896
kakor malo takih. Najsrečnejšega se je čutil v družbi svojih duhovnih sobra-tov. Posebno bridko bodo občutili njegovo izgubo reveži in siromaki. Bil jc pokojni gospod dekan vzoren duhovnik in zaveden Slovenec. Njemu v blag spomin so zložili pričujoči duhovniki za Slovensko Stražo 62 kron. R. I. P.! — Za dekanijskega administratorja je imenovan g. Andrej Gliebe, mestni župnik v Ormožu, za provizorja pri Sv. i o-mažu pa g. Franc Močnik, ondotni kaplan.	,,.„
š Občinske volitve v Višnji vasi pri Vojniku. Pri občinskih volitvah dne 14. t. m. je zmagala Slovenska kmečka zveza.
Živeli volivci!	__	. .
des Mannes ist
... Das höchste Gut	. .
sein Volk das höchste Gut des Volkes ampak povsod zuna) nje, da se je ist seine' Sprache.« Ta citat Felixa | spomnila najizrazitejšega dogodka Dahna omenja celjska »vahtarča« v poročilu o celjskem »Sprachen vereinu«. Ali ni to naravnost smešno, da si upa ta listič, oziroma celjski Vsenemec obelodaniti ta citat, ko vendar vsak ve, da so ravno celjski in drugi spodnještajer-ski Nemci ravno tisti, ki ropajo po svo-
starše — iz nesrečnega pisanja tukajšnjega lista »Dan« je bilo tudi pričakovati, da se zopet zapelje mladina —, zato lahko mi tudi danes mirno in odločno povemo ter povdarimo svoje stališče. Pod nobenim pogojem ne odobravamo ravnanja dijakov, ki pomeni kršenje discipline in avtoritete, toda — razumemo našo mladino. Slavila se je pred meseci bitka pri Lipskem, slavila pragmatična sankcija, Madžari slavijo iz svoje zgodovine dneve, ki so očitno protidinastični, Pohaki slavijo svoje junake izza vstaških svojih bojev, Čehi proslavljajo dogodke iz svoje zgodovine, na zavodih, ki jih imenujemo naše, se prirejajo »Schillerfeier« itd., zato je pač umljivo v današnjih časih, ko igra narodnostni moment tako izrazito ulogo ne le v Avstriji, ampak povsod zunaj nje, da se je mladina
iz naše
slovenske zgodovine ter hotela proslaviti ta dan. Da se je zgodilo to na nedovoljen način, tega ne odobravamo, želeti pa bi bilo, da bi bilo dovoljeno tudi vseskozi zvestemu in dinastiji vdanemu narodu proslaviti ta dan — tudi v kulturnih zavodih, to je na naših srednjih šolah.
jih mučilnicah našemu ljudstvu mater- 1 Kakor čujemo, je bila dotična prošnja za ni jezik? Seveda pri naših Nemcih ve- | proslavo v šolah od merodajne strani ze
lja vedno dvojno merilo.
š Bela žena. Na Ponikvi ob j. železnici je umrl dne 10. t. m. v visoki starosti 86 let g. Jožef Vrečko, oče našega deželnega poslanca g. Vrečkota. Naše sožalje! — Pri Sv. Juriju ob Taboru je umrla ga. Marija Verdel, posestnica v Lokah, mati šolske sestre Eveline. — V Rajhenburgu ob Savi je prominul nad 80 let stari oče župnika Franc Cerjak. — V Malih Bras ovčah pa je umrla dne 14. t. m. Tončka Ortl, vneta članica naših organizacij ter pridna dopisovalka naših listov. — V Kozjem je umrl Janez Bah. Rajni je bd eden naših najbolj zaneslivih mož v Kozjem. Bil je več let član občinskega zastopa in drugih kor-poracii.
š Vrli svatje. Na gostiji Peršuh-Napast da Dravskem polju so rodo'jubni svat;e nabrali za »Slov. Stražo« 17 K.
š Samomor. Na Vranskem so našli obešenega na kozolcu mladega posestnika Fr. Paul iz Mernice. Bil je komaj 10 mesecev poročen. Sodnijska obdukcija je dognala, da se mu je omračil um.
NEMŠKI CESAR OBIŠČE V MIRAMARU NAŠEGA PRESTOLONASLEDNIKA.
Berolinski listi poročajo, da bo bival nemški cesar Viljem od 24. do 27. marca v Benetkah. 27. t. m. se odpelje iz Benetk v Miramar, kjer obišče našega prestolonaslednika; od tu se še tisti dan odpelje na otok Krf.
LluüljsßsKe novice.
lj Knezoškof dr. Jeglič sc je te dni od peljal v Sarajevo, da nadškofu dr. Stad-lerju k jutrišnjemu imendanu osebno ča stita.
lj Štrajk na srednjih šolah. Kakor se nam poroča iz raznih srednjih šol, so dijaki ostali danes po nekaterih srednješolskih zavodih deloma od pouka. Hoteli so proslaviti 500 letnico ustoličenja slovenskih vojvod. V ta namen so imeli pri frančiškanih tiho sv. mašo, katero je daroval P. M a tevž Vidmar. Neznana trojica je pred dnevi naročila pri zakristanu sv. mašo, kakor se ponavadi sv. maše naročijo. Kaj, ako bi gg. radikalci tudi pri sokolskih slavnostih in priredbah preskrbeli za sv. maše? , Pred srednjimi šolami je bilo veliko število policijskih stražnikov, od katerih so nekateri podili dijake v šolo. Policija je pred II. drž. gimnazijo prijela dva dijaka, ki sta nekaj klicala in ju oddala ravnatelju. Tudi pred frančiškansko cerkvijo je bil velik oddelek policije, ki pa ni imel posla. Na II. državni gimnaziji se v nižjih razredih stavka ni skoro nič poznala, v višjih razredih je izostalo 124 dijakov (v V. a jih ni bilo 23, v V.b 27, v VI. je manjkalo vseh 28, v VII. 24, v VIII. 22; na I. državni gimnaziji so bili skoro vsi dijaki v šoli, na realki, ni prišlo v šolo 78 dijakov (v VII. b jih je od 35 manjkalo 28, v VI. b od 33 29, v V.b od 32 — 21. Na učiteljišču jih ni bilo k pouku 84, in sicer: moški oddelek: V IV. letniku so vsi izostali, prišel je samo eden — brez knjig; v III. letniku jih je prišlo v šolo 6, ostali so izostali; v II. letniku jih je prišlo 12, drugi so izostali; v 1. letniku jc izostala večina; v pripravljal nem tečaju jih je odšlo ob 10. uri domov 18. Na ženskem oddelku so prišle v šolo vse gojenke, ne manjka niti ena. V taki stavki, kakor rečeno, ne vidimo prav ni kake koristi za našo narodno stvar, zdi se nam celo, da bi one kronice, katere utegne ta stavka veljati starše, več zalegle, če bi se brez stavke zbrale v narodne namene. Že včeraj smo rekli, da so brezvestni oni, ki so mladino zavedli v stavko in nanje pada tudi vsa odgovornost. Obžalujemo, da glasu vodstva koroških Slovencev ni ubogala vsa mladina in da je mnogo mladih ljudi raje sledilo popolnoma neodgovornim ljudem. Storili smo svojo dolžnost: svarili smo mladino pred nepremišljenimi koraki in oi ozorili
vložena in je bilo pričakovati v kratkem ugodne rešitve, da ni prišlo danes do štrajka. Lepa šolska slavnost bi bila imela pač boljši efekt, kot ga ima tak štrajk. Kar se tiče posledic srednješolskega štrajka, naj bi uvaževali psihološki moment posebej oni, kateri bodo imeli soditi o nepremišljenem koraku naše mladine. Ako bi oblasti storile svojo dolžnost, kakor smo jo mi, bi gotovo tega nelirbega dogodka na naših srednjih šolah ne bilo. i
lj Poročil se je danes gledališki ka-pelnik Jožef Schendl z gdčno Marijo Ha-merschmidt.
lj Na igro «Sveti Just«, ki se uprizori jutri, na praznik sv. Jožefa, na odru Roko-de'skega doma, še enkrat opozarjamo. Z ozirom na lepo, izpodbudno vsebine igre, je obisk prav posebno priporočljiv. Pri-četek točno ob 5. uri popoldne.
lj Častno svetinjo za 40 letno službovanje je dobil sanitetni sluga mestnega magistrata g. Nikolaj Rus.
lj Slika ustreljenega »kmečkega strahu« se nahaja v oknu našega upravništva.
lj šišensko prosvetno društvo priredi dne 5. aprila t. 1. ob pol 5. popoldne v Ljudskem domu znano igro »Divji lovec«, na kar se slavno občinstvo že sedaj opozarja. Vstopnice se prodajajo v društvenih prostorih Spod. Šiška št. 88 in neposredno pred igro pri blagajni.
lj Objava zveze avstrijskih državnih računskih uradnikov. Minuli mesec je zborovala zveza avstrijskih drž. računskih uradnikov na Dunaju. Na tej skupščini se je soglasno sklenilo pojasniti občinstvu, da službena pragma-tika ni donesla uradništvu ni kakega z b o 1 j š a n j a plač, ampak sc je le uvedlo č a s o v n o napredovanje, to se pravi, uradnik doseže po gotovi dobi let prejemke višjega plačilnega razreda, če je dobro kvalifikovan; ni mu torej treba čakati, da slučajno avan-zira na mesto, ki je izpraznjeno vsled smrti ali vpokojitve prednika. Gmotni položaj se zboljša po časovnem napredovanju le m a j h n e m u delu uradni-štva in še to le momenta n o. Prej-koslej mora tedaj organizacija stremiti po tem, da se res zvišajo prejemki uradništva. Službena pragmatika zlasti ne ustreza želji računskih uradnikov, ki so po izobrazbi, ki jo za račun-sk oslužbo predpisuje cesarska nared-ba z dne 21. novembra 1866., upravičeno upali, da jih vlada uvrsti v kategorijo B in ne C časovnega napredovanja; avstrijski državni računski uradniki bodo tedaj tudi še nadalje delali na to, da vlacla ustreže tej pravični, tedaj upravičeni želji. Ker je ravno računska in kontrolna služba za urejeno državno gospodarstvo tolike važnosti in si mora računski uradnik šele potom zasebnega študija za časa službovanja pridobiti vsetisto obsežno znanje postav in predpisov, ki ge zahteva njegova služba, zato je treba, da sc kurz na univerzi za državno računovodstvo tako spo-polni in razširi, da si bodo obiskovalci tega kurza že pred vstopom v državno računsko službo pridobili vse znanosti, ki jih potrebujejo v svoji stroki. Redni obisk tega kurza je dovoliti le maturantom gimnazije ali realke. Na tej skupščini se je slednjič sklenilo tudi delati na to, da se zvišajo prejemki vdov in sirot, ker že dolgo več ne odgovarjajo sedanjim cenam življenskili potrebščin. Organizacija računskih uradnikov bo tudi v bodoče v splošnih uradniških zadevah delovala skupno z dru-" gimi uradniškimi organizacijami, pri' (cm pa vedno varovala koristi svojih članov.
lj Grcmij trgovcev v Ljubljani je imel dne 8. marca t. 1. svoj reden letni občni zbor. Navzočih je bilo 97 članov. Načelnik Ivan Samec, ki je vodil občni zbor, .je v svojem pozdravnem govoru omenjal, da trgovci ~'—- -	•■»«!« "
nimaio svoiih zastopnikov niti v
parlamentu, niti v deželnem zboru kranjskem, ki bi zagovarjali trgovske interese. •To se pa tudi pri vsaki priliki pokaže, trgovskemu stanu se nalgajo vedno večji davki in davščine. Poziva trgovce, da se uživahno oklenejo edine organizacije, to je gremija. Spominja se tudi umrlih članov in se navzoči v znak sožalja dvignejo raz sedežev. — V odbor so bili izvoljeni: Za načelnika Ivan Samec, za njegova namestnika: Ivan Mejač in Ivan Kostevc, za odbornike pa: Ivan Bonač, Josip Ciuha, Ant. Gerkman, Fran Golob, Ivan Jelačin, Ant. Kane, Ignacij Kessler, Karel Kregar, Josip Perdan, Karel Seunig, Fran Stupica in Josip Vidmar.
lj Društvo trgovskih vajencev »Adrija« v Ljubljani vabi na zabavni večer, ki ga priredi v nedeljo, dne 22. marca 1914 v Rokodelskem Domu, Komenskega ulica št. 12. Spored: 1. Tamburanje. Tambura-ški zbor K. M. D. 2. Govor. 3. »Zloba in zvestoba.« Igrokaz v štirih dejanjih. — Začetek ob 6. uri zvečer. Vstopnina: Sedeži I. vrste 1 K 20 vin., II. vrste 1 K, III. vrste 80 vin., IV. vrste 60 vin., stojišče 20 vin.
lj Slovensko gledališče. V nedeljo, dne 15. marca, so dali drugo poglavje Blumenthal - Kadelburgove burke: »Im weißen Rößl« (1898). Igra je mecl Nemci dosegla precejšnjo popularnost, zlasti Giesecke - Bueek je zaslovel po svoji šegavosti in dovptinosti. Njegov modus dicendi »Das Geschäft ist richtig« pa je postal stereotipičen. Drugo poglavje, ki se vrši »Čez leto dnij« istota-ko v Berolinu in Salzkammergutu, od-nosno v Ljubljani in na Bledu, je vredno svojih premis. Igra je precej srečno lokalizirana, tupatam tako dobro, da nemški avtor popolnoma izgine iz predstave. Da literarno delo to ni, je samo ob sebi umevno. Je igra za homerski smeh in kratek čas. Prav mnogo je v njej komičnih situacij in nepričakovanih zapletljajev. Koncem drugega in tretjega dejanja sc smeh in aplavz nista mogla poleči. Za občinstvo je bil to vesel večer sredi postnega časa. Povhe je igral po svoje zelo dobro, bil je skoz in skoz neroden meščan in domišljav Ljubljančan. Prof. Koprivarju — Danilu ni ničesar reči, je prav ugajal, tudi spomin, ki dela njegoviigri časih veliko preglavic, ga ni zapustil. V programu ni njegove vloge. Drenovec sc v nekaterih vlogah povzdigne nad normalo svoje igre, a tukaj mu je manjkala vsa njegova spontanost ob strani Povhetovi. Grom je učinkoval dobro s svojo pretirano ljubosumnostjo. Poka zal je, da tudi kot restavrater ni pozabil svojega markerskega naturela. Še-stov poročnik enkrat ni bil kot sem si ga predstavljal. Dame so napravile iz svojih vlog to, kar navadno od njih pričakujemo. Superlativov ni bilo nc v negativni ne v pozitivni smeri. G.
Ij Dva voza tovornega vlaka sta skočila iz tračnic danes zjutraj v Štorah pri Celju, ko so tovorni vlak pomikali. Voza sta. se prevrnila in zastavila dva glavna tira. Brzovlak št. 4 proti Dunaju so ustavili v Celju, brzovlak proti Trstu so pa ustavili v Št. Juriju. Ob pol 5. uri zjutraj je bil zopet normalen promet._
lj Na tukajšnji potresni opazovalnici so danes zabeležili dva močna potresna sunka, oddaljena 10.000 km.
lj Jerebova žrtev. Kakor čujemo, je bil včeraj aretovan policijski stražnik Gustav Mandič, h kateremu je baje Jereb nosil ukradene reči. Izvršila se je na njegovem domu hišna preiskava, katera je dala povod aretaciji.
lj Objava o novi telefonski zvezi. Z 19. marcem t. 1. se uvede govorilni promet med krajem Eipel (Češko) ter Trstom in Ljubljano. Govorilna pristojbina za navaden triminuten pogovor znaša 3 krone.
lj Društvo: »Klub slov, amater-ioto-grafov« v Ljubljani javlja vsem svojim članom, da se vrši v ponedeljek, dne 30. marca t. 1. redni občni zbor društva. Kraj in ura se pravočasno naznani. Odbor društva: »K. S. A. F.«
lj Slovensko deželno gledališče. V četrtek zvečer se uprizori zadnjič v sezoni noviteta »Čez leto dnij«. Burka je pri prvi predstavi izborno usoela in občinstvo se je izvrstno zabavalo. Zlasti so ugajali godr-n:avi ve'etržec Bucek, ljubosumni krčmar Žan, usiljivi poročnik Repar in hudomušni odvetnik dr. Kovač. — V nedeljo se igra Jurčič-Govekarjeva igra ^Deseti brat«.
lj Opozarjamo še enkrat, da sc pričenjajo predvajanja »Življenje Jezusa Kristusa« v kinematografu Ideal« v Ljubljani v petek, 20. t. m. in bodo trajala do četrtka, 26. t. m,, vsaki dan ob pol 11., 1., pol 3., 4., pol 6., 7., pol 9., v nedeljo in praznik tudi ob 10. zvečer. — Ta film je vzor-delo moderne kinematografije in krasna koloracija je očarujoča. Nihče naj ne bi zamudil ogledati si to sliko. Obiskovalcem z dežele sc priporoča, da prej naznanijo prihod ali kupijo vstopnice, da jim ostane prihranjen prostor.
lj Bolniška blagajna samostojnih obrtnikov v Ljubljani vabi k rednemu
občnemu zboru Bolniške blagajne samostojnih obrtnikov v Ljubljani, ki bode v nedeljo, dne 22. marca 1914, ob pol 2. uri popoldne v restavraciji pri »Zla-torogu«, Gosposka ulica. Ako bi ta ne bil sklepčen, se bode vršil uro pozneje drug občni zbor, ne oziraje se na število navzočih članov.
lj Najdena sta dva ključa. Izgubitelj ju dobi na magistratu pri predsedstvenem slugi.
Združeni čevjlarji naznanjajo slavnemu občinstvu, da je razprodaja vsled prevelikega navala občinstva prekinjena do 1. aprila.
NEKAJ O SOKOLIH.
Sokoli v Kolinu na Češkem so izključil} iz društva vse one, ki so bili v pripravljalnem odboru za tamošnji katoliški shod, med njimi tudi g. dekana. Kmalu potem so degradirali tudi takoimenovano »Kmacho-vo Sokolsko godbo«, ker se je udeležila »klerikalnega« sprevoda, četudi v navadni obleki. Godba se zdaj ne sme več imenovati »sokolska«, ne sme nositi sokolske uniforme ali kakršnihkoli sokolskih znakov. S tem so »Sokoli» zopet pokazali, da so zoper vse, kar je le količkaj — katoliškega, zoper vse, kar je le količkaj — katoliškega.
Poljski Sokoli in maša. O priliki poljskega sokolskega zleta dne 6. julija 1913 v Lvovu je bila tudi sveta maša na prostem. Poljaki se doslej niso dali zapeljati od čeških Sokolov v boj zoper vero in zato svoje slavnosti vedno združujejo z javno službo božjo. To pa seveda češki Sokoli smatrajo za nepotrebno »klerikalno« parado in so zato pri sv. maši ves čas stali s čepicami na glavi. Poljaki jih zato sedaj niti več vabili ne bodo, da jim ne bo treba gledati, kako češki Sokoli žalijo njih verski čut.
Zadnje vesli.
UMOR BOJEVNIKA ZOPER KORUPCIJO FRANCOSKE VLADE. NOVA SENZAČNA ODKRITJA.
Pariz. »Figaro« objavlja krasen čla» nek v spomin svojemu šef - redakterju. Pravi, da je rajnik Caillauxu očital, da je bil kot minister ravnatelj inozemske banke, »Egiptovske kreditne banke«, koje obligacije so po postavi prepovedane, da je omogočil udarec na državno rento, tako da so njegovi pristaši pri tem v par urah en milijon zaslužili, da je rešil goljufa Rochetta pred pravico in da se je bahal, da je rentni davek pokopal, medtem ko ga je navidez branil, da mesta ravnateljstva »Egiptovske kreditne banke« ni odložil, kakor je izjavil, ampak je obdržal. Cail-laux ni tožil in ni poslal sekundantov; prišla je njegova žena, da umori Calmetta. »Izgubili smo« — nadaljuje — »najpleme-nitejšega našega člana, ki je kot hraber vojak padel v vojski, ki jo jc z odprtim vezirjem vodil zoper korupcijo, v vojski, kateri je on kot patrijot posvetil ves svoj pogum in svoje velike talente.«
Pariz. »Intransigeant« priobčuje po« drobnosti, kako je Caillaux glavnega državnega pravdnika Fabreja prisilil, da je odgodil drugi proces zoper lopova Rochetta. »Nikoli se nisem čutil tako ponižanega kakor takrat,« jc dejal Fabre, ko je to storil.
Pariz, Zadnji članek, katerega jc Cal-mette zoper Caillauxa spisal, označuje Caillauxa na podlagi pisma, katerega je s šifro »Jo« pisal svoji sedanji ženi, takratni njegovi ljubici, za hinavca, ker se je na shodu svojih volilcev v Mannersu hvalil, da je dosleden mož, dočim pismo kaže, kako je stvar, katero je javno zagovarjal, v resnici onemogočil.
Pariz. V zbornici jc vladalo včeraj veliko razburjenje. Monarhist Delahaye je zahteval, da se glavni državni pravdnik Fabre provizorično odstavi, da pojasni Rochettovo afero in je prebral izjavo Fa-brejevo, da je bil od Monisove vlade prisiljen proces zoper Rochetta odgoditi, Monis je odgovoril, da ni procesa nikoli velel odgoditi. Jaurès je Delahaya pozval, naj Fabrovo pismo pokaže. Delahaye odgovori, da ga je sam bral. Monis je odgovoril, da je pripravljen podati tozadevne izjave parlamentarni preiskovalni komisiji. Zdaj se vzdigne bivši minister Barthou in pokaže Fabrovo pismo. Pismo mu je izročil Briand. (Veliko iznenadenje.) Monis pravi, da tega pisma nc pozna. Barthou pismo prebere. Fabri izrecno pravi, da ga je takratni ministrski predsednik Monis prisilil, da je proces ustavil. (Velika senzacija. Desnica, centrum in tudi več levičarjev ploska Barthou-u.) To pismo ¡e hotel Calmette objaviti, zato je padel od zločinske roke. Ministrski predsednik Doumergue označi postopanje Barthou-a kot nelojalno. (Ironični vzkliki pri opoziciji.) Barthu bi bil moral pismo parlamentarni preiskovalni komisiji pokazati, a jc jc dve leti skrival. Ceccaldi pojasni, da je Briand pismo Barthou-u kot ministru izročil. Monis izjavi, da se je proces odgodil, ker je zagovornik Rochctta obolel. (Klici: To je bila pretveza!) Jaurès pobija
Delahayev predlog in stavi predlog, da se preiskovalni komisiji dâ sodna pravica. Zbornica to soglasno sprejme.
Pariz. Vse časopisje obsoja zločin. »Action français« pravi, da je prava morilka republika. »Gaulois« se spominja reka, da bo republika v krvi poginila, republikansko - nacionalistični »Echo de Pariz« pravi, da so radikalci vero uničili, moralno izpridili in hoteli iz vseh Francozov napraviti demorali-zirance. Briandova »Petit, Republique« piše, da je Calmette bil nesposoben vsake podlosti in da je bil njegov boj zoper Caillauxa žalostna dolžnost. Brian-distična »France« graja, da Caillaux ni šel pred sodišče, »Libre Parole« pravi, da je Caillauxova žena ravnala premišljeno v interesu svojega moža, ki ni imel poguma iti pred sodnika, »Liberté« pravi, da je Calmette umrl na polju Časti kot žrtev svojega patriotizma, da reši deželo grdega politikanta, »Petit Parisien« trdi celo, da je Caillaux zločin moral slutiti naprej. Samo vladni »Radical« simpatizira s Caillauxem, dočim istotako vladna »Laterne« vsaj graja zločin. Vsi drugi listi brez izjeme slave žurnalista, padlega za pravično stvar.
Pariz. Mesto je silno razburjeno. Najbolj je razljutilo javnost podlo pismo poslanca Thamasse na morilko, v katerem ta svobodomislec pravi: »Če Človek (Calmette) pade tako daleč, da se sam postavi izven moralne postave in ga civilna kazen ne more zadeti, potem ni nič več kakor bandit; in če družba ne naredi temu konec, si mora poiskati razžaljeni sam pravice.« — To nesramno pismo je duhove tako razburilo, da je prišlo vnovič do demonstracij pred Caillauxovim stanovanjem. Množica je klicala: »Doli z morilcem I« Policija ni mogla nič opraviti.
Pariz. Iz sobe umorjenega ravnatelja »Figara« je na doslej še nepojasnjen način izginila mapa, v kateri je imel Calmette material proti Caillauxu. — Včeraj so bile v Parizu radi umora tako obsežne demonstracije, da je poleg policije moralo posredovati tudi vojaštvo. Aretiranih je bilo 35 oseb.
Pariz. Državni pravdnik Fabre je demisijoniral.
POSREDOVANJE ITALIJANSKIH POSLANCEV ZARADI DOGODKOV NA REVOLTELLI.
Dr. Pitaeco denunciral Jugoslovane, a
vzlic temu odšel z dolgim nosom.
Dunaj. Pod vodstvom poslanca dr. Pitacca se je oglasila deputacija italijanskih poslancev pri ministru notranjih stvari, baronu Heinoldu, da intervenira zaradi dogodkov na Revoltelli. Dr. Pitacco je poudarjal, da so bili ti dogodki povzročeni od Slovencev in Hrvatov v očividnem namenu, da se zane-te spori z italijanskim prebivalstvom in povzročijo nemiri, da bi se tako onemogočila ustanovitev italijanske fakultete v Trstu. Naslikal je ministru jugoslovansko nevarnost, ki preti, češ da se vedno bolj in bolj širi gibanje za jugoslovanski Trst, ki je ne le nevarno italijanskemu elementu, temveč tudi državi. Dr. Pitacco je bil celo tako priden, da je prečital ministru celo vrsto brzojavk, v katerih so se izražale simpatije jugoslovanskemu dijaštvu v Trstu in obsojala divjaštva italijanskega dijaštva proti jugoslovanskem dijaštvu na Revoltelli. Končno je dr. Pitacco poudarjal, da je treba, da se ustanovi laška fakulteta v Trstu v najkrajšem času, toda tako, da se omeji poset te fakultete izključno le na clijaštvo italijanske narodnosti. Minister baron Ileinold je odgovoril, da vlada za enkrat ne more zavzeti nikakega stališča niti na eno niti na drugo stran, temveč hoče počakati, da se natančno izvede preiskava, nakar zavzame vlada popolnoma objektivno svoje stališče. Namignil pa je minister tudi dr. Pitaccu, da se njegove informacije ne krijejo popolnoma s poročilom, ki ga mu je podal dr. Pitacco. Zdi se, da je dr. Pitacco kljub svojim denuncijam Jugoslovanov odšel iz ministrstva s precej dolgim nosom!
ŽREBANJE RAZREDNE LOTERIJE.
Dunaj. Pri današnjem žrebanju V. razreda razredne loterije je zadela 200.000 K srečka štev. 54.319; 20.000 K je zadela štev. 95.286; po 10.000 K številki 50.707 in 81.376; po 5000 K številke 7091, 29.119, 84.135: po 2000 K številke: 811, 2264, 3234, 9783, 10.293, 13.429, 13.789, 14.048, 15.195, 24.117, 24.346, 28.936, 36.211, 40.730, 52.037, 63.469, 64.397, 66.558, 66.884, 72.023, 74.051, 74.210, 79.599, 87.359, 03,CiS, 95.817, 96.045, 97.703, 99.451.
ŠVlfiA ŠE V TRSTU.
Trst. Tu se eovori. da je Sviha so v Trstu.
VAŽEN DOGODEK ZA PORTUGALSKO.
Madrid. Sin don Carlos don Jaime je resignlral na portugalski prestol in poziva Karliste, naj priznajo kralja Alfonza in naj s pomočjo konservativce dpsnice ustanovijo veliko katoliško stranko pod vodstvom Maura.
BIVŠI BULGARSKI MINISTRI PRED SODIŠČEM.	1
Sofija. Danes je pred sodiščem dolgo govoril Gcnadiev, nato govori državni pravdnik.	1
DEMONSTRACIJE V LIZBONI.
Lizbona. Po predstavi na čast porni-loščenim politikom so bile pred gledališčem demonstracije. Več oseb je bilo aretiranih.
ŽELEZNIŠKA STAVKA NA LAŠKEM.
Milan. »Avanti« javlja, da bodo vsi železničarji vpoklicani v vojake, da vlada tako prepreči železničarsko stavko.
ŽRTEV NEČAKOVEGA NAPADA.
Brod na Savi. Umrl jc lekarnar Ste-pan Matijevič na poškodbah, ki mu jih je bil pred dvema mesecema prizadejal njegov nečak Neubauer, hoteč ga ubiti, da bi se polastil premoženja. Neubauer se še vedno nahaja v preiskovalnem zaporu v Požegi.
SAMOUMOR RAVNATELJA KREDITNE BANKE.
Olomuc. Ravnatelj tukajšnje Kreditne banke Louis Low se je ustrelil. Banka je v finančnih zadregah .
Po svelo.
Nazadovanje socialne demokracije v Nemčiji. Velika razlika med žetimi obljubami in med dejanskimi uspehi socialnih demokratov je marsikje ohladila navdušenje za rdečkarje. Povsod se množe slučaji, da se sodrugi mečejo pri volitvah iz raznih zastopov. Tako so v zadnjem času v 22 falških mestih na Nemškem pomedli s so-cialno-demokraškim gospodarstvom v bolniških blagajnah. Vodstvo v teh korpora-cijah so namreč prevzeli člani krščanskih strokovnih društev. K'jub terorizmu pri teh volitvah so nazadovali socialni demokrati za 15%. Delavstvo se otresa socialno-de-mokraškega vp1iva in ne mine skoro teden, da bi se ne čulo o kakem novem porazu socialnih demokratov.
Usoda makedonskih in tracijskih katoličanov. Iz Sofije poročalo: Med vsemi prebivalci v Makedoniji in Traciii se je v bivši balkanski vojni gotovo najslabše godilo katoličanom. Od približno 100.000 katoličanov, ki so pred iz"bruhom vojne bivali v turških provincah, je danes le nekaj ostankov. Večina onih katoličanov, ki so mcg'i rešiti svoje golo življenje, je pobegnila v južno Bulgarijo, kjer je Plovdiv že več mesecev središče teh nesrečnih beguncev. Begunci pripovedujejo, da je v Makedoniji in Traciji več kot 30 katoliških vasi popo'noma razrušenih in je nad 10.000 katoliških družin izgubilo vse svoje premoženje. Po^eg tega so opustošili Grki v Makedoniji 12 katoliških vasi in mesto Kukuš. V zadnjem je ostal nepoškodovan le samostan usmiljenih sester, v katerem je našlo zavetje kakih 50 bulgarskih katoliških družin. Prebivalce 6 bu'garskih vasi so Grki z orožjem prisilili, da so odpadli od svoje vere. Od 22 bulgarskih katoliških župnij v grški Makedoniji so ostale samo še štiri: Solun, Pa-jorci, Janica in Gaušite. Tudi v srbski Makedoniji so bili prebiva'ci dveh katoliških občin, v Piravi in Mninu, prisiljeni, da so prestopili v pravos'avje. V Traciji so Turki razrušili 11 katoliških vasi, katerih prebivalci so bili večinoma pomorjeni. V sedanji turški tracijski pokrajini ni nobene katoliške bulgarske vasi več in zabraniujejo tudi Turki beguncem povratek v njihove vasi. V Bulgarijo pobegli katoličani upajo, da jih bodo nase'ili v novih bulgarskih pokrajinah, toda dosedaj se je posrečilo naseliti jih začasno samo okroglo 1000 v okolici Dedeagača. Ostalih 1000 so v največji bedi, brez pomoči, brez doma in strehe in mnogokrat tudi brez hrane. Materijelna škoda katoličanov v Makedoniji in Traci'i znaša več milijonov. Protestanti so svojim ljudem takoj prišli na pomoč, katoličani pa še vedno čakajo nanjo brez uspeha.
Navdušeni davkoplačevalci. Odkar so amerikanske države vpeljale dohodninski davek, so postali Amerikanci naravnost navdušeni za plačevanje davkov. V ameri-kanskih mestih, v katerih sedaj sestavljajo liste o dohodninskem davku, so davčni uradi naravnost oblegani, ne sicer morebiti od ljudi, ki se hočejo pritožiti proti previsoko odmerjenim davkom, temveč od davkoplačevalcev, ki se boje, da bi jih znale oblasti prezreti pri sestavljanju davčnih list. Kaj je vzrok temu? Odgovor je zelo enostaven. Novi zakon o dohodninskem davku nalaga samcem davek na dohodke od 14,400 K dalje, pri zakonskih pa od 17 200 K dalje, in sedaj stremi časti-hlepnost vseh Amerikancev za tem, da dokažejo, da več kot 14.400 K, oziroma 17,200 K na leto zaslužijo s svojo sposob-
nostjo. Priti v davčno listo, pomenja ravno toliko, kot zvišanje osebnega kredita in mogoče tudi veljave v družabnem življenju. Odkar se je napovedalo, da se bo objavil zapisnik vseh davkoplačevalcev, hočejo biti vsi častihlepni ljudje v tej knjigi, V New-Yorku imajo vsled tega davčni uradi silno veliko posla in največji optimisti niso kaj takega pričakovali. Nad 40.000 meščanov se je že oglasilo, da se jih obdavči, in z gotovostjo smatrajo, da jih je med njimi mnogo, katerih dohodki ne dosegajo davčne meje in ki navajajo večje dohodke le, da bi prišli v davčno listo in zboljšali svoj kredit. Ustanavljajo se društva, ki slcrbe za svoje člane, da pridejo v davčno listo in ki izdajajo svojim članom celo društvene znake, ki jih nosijo v gumbnici in ki vsakemu povedo: Pozor, to je davkoplačevalec, mož z več kot 14.400 ali 17.200 K dohodki! Največ davka se bo brezdvomno zbralo v New-Yorku, v katerem biva tudi največ milijonarjev.
Izmed protestantovskih duhovnikov v Švici je več kot ena tretjina popolnih abstinentov: okroglo 450. Posebno med naraščajem se opaža živahno gibanje. Zdrav-nikov-abstinentov šteje Švica 137.
Treznost angleške armade, ki jo krepko podpirata feldmaršala lord Me-thuen in lord Roberts, narašča vsak dan. Po statistiki generalnega zdravnika Evatt šteje angleška armada danes 64.000 popolnih abstinentov. Zdravstveno stanje armade je ugodno. Lord Methuen potrjuje, da ima najboljše vojake pri polkih, ki izkazujejo največ abstinentov.
Norveška državna vlada za treznost. Norveška država že več let krepko podpira protialkoholni boj. V ta namen je dala od leta 1900—1910 12.000 K, od leta 1910—1912 16.200 K, leta 1912. in 1913. pa 20.000 K. Poleg teh podpor je podpirala gmotno tudi prireditev protialkoholnega kongresa in zidavo zdravišča za alkoholike. — In pri nas ? . . .
173.000 dolarjev v umetni grbi. V New Yorku je po cestah tega milijonskega mesta prosjačil več kot 20 let neki grbast berač Vil;em Kahler, ki se je preživljal z ostanki jedi, ki jih je našel v smeteh. Bil je tudi brez doma ter je spal pod mostovi ali na podobnih krajih, kjer je bil zavarovan pred vremenom. Ker so bile noči pred nekaj dnevi zelo mrzle, se ga je usmilil neki policaj in ker so bii vsi azili prenapolnjeni, ga je odpeljal v stražnico, k;er mu je v zaporih odkazal prenočišče. Slučajno pa je položil policaj roko na beračevo ramo in v svoje veliko začudenje je opazil, da je njegova grba popolnoma trda. V zaporu so dognali, da je Kahler nosil umetno grbo iz cinkove pločevine, ki je bila napolnjena z bankovci in hranilnimi knjižicami v vrednosti 173.000 dolar'ev.
Iznajditelj Diesel živi? Listi prinašajo vesti, da iznajditelj Diesel ni umrl, temveč živi v Kanadi. Kot je znano, je inženir Diesel izginil na pomorski vožnji med kontinentom in Angleško. Splošno so smatrali, da je Diesel izvršil samoumor in skočil v morje, zlasti še, ker se je pozneje poročalo, da so ribiči dobili njegovo truplo, ki so ga pa potem zopet izročili moriu. Ko je Diesel odpotoval s kontinenta, je bil neposredno pred gospodarskim polomom, kar je dobro vedel. Medtem je po teh dogodkih odpotoval iz Monakovcga. Sedaj so se tudi razširile vesti, da Diesel ni umrl, temveč da živi v Kanadi, odkoder so prišla že tudi niegova pisma na Nemško. Diesel si je v Kanadi ustvaril novo eksitenco in biva sedaj pri njem tudi n;'egova žena.
Nore ženske. Na dvorišču angleške zbornice so zaprli 17. t. m. v moško obleko preoblečeno sufragetko Wilson, ki je imela pri sebi volovsko žilo, s katero je, kakor je izpovedala, nameravala pretepsti ministrskega predsednika ali pa notranjega ministra. Da si ohladi prevročo kri, so ji prisodili šesttedenski zapor.
Povodnji v Gentu in Antwerpnu. Reka Šelda je poplavila Gent in Antwerpen kakor tudi druga mesta in kraje. V Cour-trayu je odnesla voda Hagenbeckov cirkus.
Mest čez reko Hudson, ki bo vezal New York z New Jerseyem in ki bo največji na svetu, je sedaj v načrtu dogotov-ljen. Proračun gradbenih stroškov znaša 165 milijonov mark. Most bo tako ogromen, da bo vsako uro lahko šlo čezenj 400.000 potnikov. Osem železniških tirov bo teklo čez most, in sicer dva spodaj, dva zgoraj in štirje po sredi. Prostor za vozove bo tako širok, da bo lahko po 10 voz vštric vozilo. Cela širina mosta bo znašala 200 čevljev. Posamezni stebri, ki bodo nosili obloke, bodo 800 čevljev visoki, in sicer bodo stali 250 čevljev globoko pod vodo in 550 čevljev visoko nad vodo; pod mostom bo mogel skozi tudi največji oceanski parnik. Čela dolžina mostu bo znašala okrog 3 km.
Kje so najbolj štedljivi ljudje?
»Gazette de Hollandes se bavi s tem vprašanjem in konstatira, da so največji štedljivci — Avstrijci. Iz izkazov avstrijskih hranilnic namreč izhaja, da pride v Avstriji na vsakega človeka po 222 K prihrankov; ogrska državna polovica v tem oziru precej zaostaja, ker !
pride ondi na vsako osebo le po 190 K prihrankov. Avstrijcem najbližje stojo Švedi, med katerimi odpade na vsako glavo po 221 K prihranjenega denarja. Ostale dežele se vrste v dolgih presledkih: Francija s 143, Belgija s 142, Anglija s 128, Italija s 127 in Holandska s 114 franki prihrankov na vsako glavo.
Novost za zračno pisemsko pošto. Doslej je zračna pošta poslovala na ta način, cla so nad določenim krajem iz balona, oziroma aeroplana izpuščali pisma na zemljo v navadnih pisemskih zavitkih. Teh pisem mnogokrat ni bilo mogoče najti, zlasti ne v močni temi. Sedaj je pa nekdo izumil puščico v obliki projektila, v katero se spravijo pisma; kakor hitro puščica prileti na tla, se na enem koncu užge in gori približno pol ure, tako da je puščico s pismom tudi v noči lahko najti. Puščica je narejena iz take snovi, da ji ne škodi ne voda ne ogenj.
Neznana bolezen. Pri Boverettu je nenadoma obolelo 20 oseb, dve med njimi sta umrli. Zdravniki ne morejo dognati, na kateri bolezni da so bolniki oboleli.
251etnico Eifflovega stolpa v Pari«
zu nameravajo Parižani na skromen način proslaviti. Izpočetka je bilo mnogo zabavljačev in posmehovalcev, ki so trdili, da je ta stolp nestvor, madež Pariza in kar je glavno — brez vsake svr-he, brez vsake koristi. Danes so vse te zabavijice utihnile in ves francoski narod je ponosen na svoj Eifflov stolp, ki je postal najvažnejša točka na svetu za brezžično brzojavljanje. Brezžična postaja na Eifflovem stolpu veže francosko prestolnico s francoskim brodovjem na visokem morju in z afriškimi kolonijami. Francozi imajo torej dovolj vzroka, da se danes hvaležno spominjajo inženirja Eiffla, ki jim je zgradil ta stolp.
Volkovi v Šleziji. Že dalj časa je opazoval gozdni čuvaj v Mostah pri Te-šinu, da v gozdu, po imenu »Bukovec«, gospodari neka večja roparica. V ta namen so te dni napravili na neznano zver lov, ki je bil uspešen. Knežji lovci so ustrelili velikega volka, ki se je tja priklatil. Ljudstvo, ki je bilo pred zverjo v strahu, je pozdravilo z veseljem novico, da so lovci ustrelili grdega mesarja.
Uspeh policijskega psa. Posestniku Avg. Spačku v Vidnicah je bilo dne 3. t. m. ukradenih iz hleva 8 prešičev v vrednosti 390 kron. Tatu niso takoj zasledili, vsled česar je bil poklican iz Zabrega policijski pes, kateremu so dali povohati plahto, ki jo je tat pustil na kraju tatvine. Psa so nato izpustili, pa jo je ubral naravnost proti vasi Dra-ganovicam, kjer je sledil v hišo zidarja E. Zdražila, pri katerem so v istini dobili dosti mesa. Zdražil taji trdovratno tatvino, ali kljub temu je bil odveden v preiskovalni zapor pri okrožnem sodišču v Olumucu.
Skadrski mohamedancil in knez Vi« Ijem. Ob priliki prihoda novega albanskega kneza v Drač so katoličani v Skadru priredili velike cerkvene slav-nosti, obhode po mestu in slavnostna zborovanja. Okrasili so hiše in zaprli trgovine, razstavili in okrasili vladarjeve slike, nosili kokarde in kravate v albanskih barvah ter sploh kolikor mogoče slovesno praznovali prihod novega kneza. Temu nasproti se je pa celokupno mohamedansko prebivalstvo vzdržalo vsakega sodelovanja pri teh slavno-stih in ostalo popolnoma hladno, kakor bi se njega Viljemov prihod sploh ne tikal. Ker so imeli moliamedanci odprte tudi svoje trgovine, je že dopoldne prišlo do krvavih spopadov med njimi in katoličani. Tako poroča »Reichpost« ter svari kneza pred mohamedanci kot neodkritosrčnim in nezanesljivim elementom.
Noj v gospodarstvu. Nojeva peresa, so zadnja leta postala eden glavnih izvoznih proizvodov južnoafriških gospodarjev. Lani so izvozili 547.700 funtov nojevih peres v vrednosti 30 milijonov mark. Nojereja se je pa tudi silno povzdignila ili je tem večjega gospodarskega pomena, ker se za noje lahko porabi zemljišča, ki za govedorejo niso primerna. Tudi prevoz peres je neprimerno lažji in cenejši, nego prevoz živine in drugih proizvodov — kar je zlasti v še napol divjih deželah, kakoršna je — iz-vzemši velika mesta — Južna Afrika, kjer še zelo manjka cest in železnic. Noje krmijo v glavnem z lucerno. Na de-teljišču treh oralov se dobro prerede trije noji, ki dajo v dveh letih 3 kratilo letino peres. Vsak noj da vsakokrat za, 100—140 mark peres, v dveh letih torej 300—420 mark. Na treh oralih detelji-šča se v dveh letih zasluži 900—1200 M. Pri tem treba vpoštevati, da je v Južni Afriki zemlje še na ortajanjo, da stroški reje niso veliki in cla so farmerji že tako izpopolnili nojerejo, da imajo le malo kdaj kako škodo pri živalih. Dere-
Za domača dela in dela na vrtu se takoj sprejme
neoženlen moški
S 1. majem se pa sprejmeta v službo
dua oženleno moško
eden za hlapca, drugi za razna domača dela, event. v skladišču. Stanovanje imata prosto. Njuni ženi bi lahko pomagali pri domačih delih.
Oglasiti se je pri stavbni tvrdki Ivan Ogrin, Ljubljana, Gruberjevo nabrežje 8.	910 (3)
tanesljlDD kaljioa
Mich Vančk
osrel semenska trgoofna
Pracga, Macaaoske nam.
Slovenski ceniki na zahtevo zastonj.
Kdor pošlje naj-manj 40 naslovov posestnikov, učiteljev, lastnikov vrtov z natančno označbo bivališča in zadnje pošte, dobi zastonj zanesljivega oznanje-valca vremena.
Izvoz češkega semen, žita po vsem svetu
Hiša z vrtom
ia njivo na prodaj v Gornjih Gameljnih hišna
št. 5. Kdor ima resno voljo kupiti, naj vpraša pismenim potom lastnika Ivan Ježek, 1113 Nor-woodRd. N. E. Cleveland 6. N. Amerika. Na pisma z nizkotno ponudbo cene se ne odgovarja. 829
...............................................................................imunimi"
1.	vrsta K 5 50
2.	vrsta K 650
Nikaka prevara!
|	Ne zamenjavajte z enakimi ponudbami!	H
f	30.000 parov ££■£!«■	|
sz	delavnih, elegantnih čevljev na zadrgo iz naiboljsaga	-s
g	trpoznega usnia z dobro podkovanimi podplati, ka-	=
5	kor kaze slika, za dooer glas naše tvrdko. Plača bo	3
£	samo delo t. j. K 6 60 za 1. vrsto moških ali zon-	§
5	sKih coviiev. 2. vrsta moških ali ženskih čevljev na	=
E	zadrgo 7,11 nedolio m prazniko z višjimi petami par	=
s	»a K 6-60. Pošliemo vsakomu. po želji. Zamena do-	5
|	voliena, torej nikak riziko! Po povzetiu pošlie pri	S
s	c. kr. trgovskem sodišču protokolirana razpošl	i
s	IJalnloa čevljev	=
Franc Hamonn, Dunaj. Aloisgasse 310 R.
Vašo priporočilo nam prinese korist. Tisoče priznalnih pisem. Krščanska svetovna tvrdka.
902
»iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiMiiniiiiiiiiiiiiiin
cBencin-motor
malo rabljen, ležeči bencin-motor tovarne Lan gen & Wolf se vsled upeljave električne sile ceno proda. Vpraša se: Zavod za tehnične in elektr.čne naprave Vojnovič & Cie., Ljubljana, Dnnajska cesta 22.	U16
Na izbiro pošilja tudi na deželo krasne
DI II9Čkrila' k0^"16' 'toMče ob-11 Hal i / rl6lie' perilo in liU V&t&jvsako modno b.aoo,
Zel0St0vir M. KristJlii-Bučar
Ljubljana, Stari rg štev. 9. — Lastna h,sa.
i X... .. Noprekosljiva v	3730
otroških oblekcah in krstni naravi.
Stanovanje
se oddavNaklem pri Kranju, z več sobami dvema kuhinjama in vrtom, skupno ali posamezni prostori. Poslopje je enonadstropno, poleg državne ceste v neposredni bližini cerkve in kolodvora. Primerno za kako obrt ali kakega duhovnika v pokoju. Vprašati je pri V nko Črnilec, po-sestnlk Naklo pri Kranju št. 46.	898
Zanesljiv večletni
želi stalnega mesta ali kaj primernega v kaki vili ali hiši. Nastopi lahko takoj. Naslov povo «Drava pod št. 820.
„Hranilnica in posojilnic^ » šmariji" naznanja, da je zaspal v Gospodu član nad^oijstva, gospod
■J 5
Franc Košak
posestnik, župan, deželni poslanec, imetnik zlatega zaslužnega križca s krono itd. itd.
Pogreb nepozabnega člana se vrši v sredo ob 4. ui i popoldne na domače pokopališče v Grosupljem.
Šmarije pri Grosupljem, dne 17. marca 1914. 924
Mesto posebnega obvestila.
Marija Zupan roj. Altmann, naznanja v svojem in v imenu svojih otrok Rajkota in Marije vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretresljivo vest, da je naš soprog, oče, sin, brat, stric, svak in tast, gospod
IVAN ZUpA
bivši lesni trgovec
včeraj 16. t. m. ob 1. uri popoldne v 50. letu svoje starosti previden s sv. zakramenti za umirajoče mirno v Gospodu zaspal.
Zemeljski ostanki predragega ranjkega se bodo v četrtek, dne 19. t. m. ob 1/24 uri popoldne pri cerkvi sv. Petra slovesno blagoslovili in nato prepeljali k Sv. Križu k večnemu počitku.
Svete maše zadušnice se bodo služile v župni cerkvi sv. Petra v Ljubljani in na Breznici.
V Ljubljani, dne 17. sušca 1914.
Prvi kranjski pogrebni zavod Fr. Doberlet.
290
! VELIKANSKA ZALOQA OBLEK Zfl QOSFODE m bEČKE
I a KUNC LJUBLJANA
M A • 1 K ^ 1 1	* VV«"1»'*.' ^ V^xy'l „« .^v-n»..
919

BOQATA ZALOQA BLAQA Zfl N4RQCU*
PO MERI.
rt,»
j PRIZNANO NAJFINEJŠA IZV
i	«fr5*
NAJNIŽJE CENE I
■

♦> < »i ♦♦ e «
CENIKI NA RAZPOLAQO.
EV!
—jf^.—ü.'sfa^A I
—• *	---- - .w	t

Važen oglas „Slovenske Straže"! — Citajte!
V današnjih težavnih razmerah zamorete obogateli le s srečko!
urška srečka
je v to
s vrh o prva in najpri-
poročljivejša srečka, ker ima šest žrebanj vsako leto,
ker znašajo glavni dobitki vsako leto 400,000, 400.000, 400.000, 200.000, 200.000, 200.000 zlatih irankov,
ker vsaka srečka mora zadeti najmanj 400 frankov, ker je tedaj zanjo izdan denar varno naložen kot v hranilnici, ker igra še dolgo vrsto let in obdrži kupec po izplačilu kupnine trajno igralno pravico brez vsakega nadaljnega vplačevanja, ker znaša mesečni obrok samo 4 krone 75 v.narjev, in ker zadobi kupec žo po vplačilu prvega obroka izključno igralno pravico.	1939
Pn7l)f 1 Prihodnje žrebanje se vrši dne 1. aprila 1914! ■ U£Ul ■ 1 turška srečka in 1 srečka Italijanskega rudečega križa z 10 žrebanji vsako leto na mesečne obroke po samo 6 K. 1 turška in 1 srbska državna srečka iz 1. 1888 (glavni dobitki 100.000, 75.000 in 20.000 frankov) z 9 žrebanji vsako leto na mesečno obroke po samo 5 kron. — Kdor žo ima turško srečko, naj naroči izborno skupino drugih srečk št. 1 na mesečne obroke po 3 krono ali skupino št. 2 na mesečne obroke po 6 kron 50 vin.
Po žrebanjih izhajajo slovenska poročila o vzdignjenih številkah. Pojasnila daje in naročila sprejema za „Slovensko Stražo" g. Valentin Urbančlč, Ljubljana, 1. Sprejmejo se marljivi sotrudnlki pod ugodnimi pogoji.
Manulakturna trgovina
s m w«flBwjlj
„pri Valvazorju"
Siti tri it. 4 Wm Stari tri št. 4
Zaloga, suktia, volnenega in raznega perilnega blaga, tkanine, cvilha, brisalk, prtov, servetov, preprog, zastorov, garnitur, svilnatih in volnenih šerp in raznih robcev itd.
„Pri Valvazorju"
Zaloga perila, čepic; obuvala, nogavice, rokavice, srajce, jopice, hlače.
HoVosti modernih
bluz, spodnjih kril, predpasnikov. Našitki, gumbe, trakovi, čipke, svila, baržun, stezniki, kravate, hlačniki, torbice, mila, dišave, krtače.
Dežniki in paliee.
Splošne porabe za krojače in šivilje.
Najnižje eene.
751

kron!
hvalnih in priznalnih pisem.
Vam plačam, ako Vam moj uničevalec „RIA-MAZILO" ne odpravi iS® Vaših kurjih očes bra-dav c in trde kože v treh dneh brez bolečin. Cena lončku z jamstvenim pismom KI—, 3lončki K 2-50. Na stotine po>
3642
Keoieny, Kostimu (Kuno) I.
Poštni predal 12/160, Ogrsko.
Nagradna zagonetka. j /Ca/ je to?
/najl bujlva /irda e/meks fnark. \ ana rutka Funa motof aj čev/an.
s
Prvi In vsaki deseti ter zadnji rcšiloc zagonetke ; dobi fotografični aparat, a vsaki poti po zavoj mila ali = pa pariim. Eešitvam jo priložiti v znamkah K 120 za § manipulacijo do 24. marca 1914. Oziralo se bodo le na \ pismeno rešitve.
Imena nagradnih rešilcev se bodo objavila. :
„Adrija" Drogerija in fotomanu- j faktura v Ljubljani.	893 j
Najcenejši nakup
rol vozi
pri tvrdki J. Pogačnik, Ljubl|ana, Marije Terezije c. 13-18. Zaloga pohištva in tapetniškega blaga.	767
Odda se mirni stranki lepo
obstoječe iz treh sob, kuhinje in pritiklin v III. nadstropju za majev-termin. — Več se izve v Židovski ulici št. 1, L n.	772
o» ta
IM ^
cw f* a»
o; "J
ssn
O
-C
52 a»
S «a
ra g
ra ~ g
E?
S S
CB
M .
™ s s »
O --i
H« «a
Or 229
Vaši o . kričijo po izborni
ErdaJU
krem! za čevl.e.
Oi'SC ^ \i
f^aeun izgube in ^dobička ter bilanea
žavarova
proti požarnim škodam in poškodbi cerkvenih zvonov v Ljubljani, Dunajska cesta 19
za dobo od 1. januatfja do 31. decembra 1913.

Račun izgube in dobička.
r
Izdatki
I. Škode:
a)	v oddelku požara . delež pozavarovalnice
b)	v oddelku zvonov . delež pozavarovalnice
II.	Uprava:
a) provizija ...........
b) tekoči upravni stroški:
1.	plače............
2.	poštnine in pisarniške potrebščine
3.	kurjava, razsvetljava, najemnina in telefon..........
4.	oznanila ..........
5.	tiskovine..........
6.	bolniška blagajna in pokojnina
c)	davek.............
d)	sprejemnine:
1.	v oddelku požara......
2.	v oddelku zvonov......
III.	Odpisi in drugi izdatki:
odpis inventarja .........
IV.	Zaklad za nedoločene škode:
a)	v oddelku požara.......
delež pozavarovalnice .....
b)	v oddelku zvonov.......
delež pozavarovalnice......
V.	Stanje zakladov koncem leta: pretnijska prihrana:
a)	v oddelku požara.......
delež pozavarovalnice......
b)	v oddelku zvonov.......
delež pozavarovalnice......
VI.	Upravni prebitek na nov račun . . .
K	h	K	h	K	h	Prejemki	K	h	K	h	K	h
353792 150296	77 06	203496	71	—	—	I.	Prenos upravnega prebitka..... II.	Zakladni prenos preteklega leta: premijska prihrana:	—	—		—	1048	41
35 76 355	64 45	3221	19	206717	90	a) v oddelku požara....... delež pozavarovalnice......	177558 75841	66 79	101716	87	-■	—-
						b) v oddelku zvonov....... delež pozavarovalnice......	3738 339	04 79	3398	25	105115	12
33669 23429 4349	76 23 59	25514	40	—	L	III. Zaklad za nedoločene škode: a) v oddelku požara....... delež pozavarovalnice......	2000 714	87 26	1286	61	—	—
						b) v oddelku zvonov....... delež pozavarovalnice......	2467 675	65	1792	65	3079	26
1646 4649 1851	90 71 99	69597	18			IV. Čista zavarovalnina po odbitku storni: a) v oddelku požara....... delež pozavarovalnice......	493350 205389	22 81	287960	41	—	—
	—	843	82	95955	40	b) v oddelku zvonov.......	8494	67	__	__	—	
20420 69	28 50					delež pozavarovalnico......	724	56	7770	31	295730	72
		—		20489	78	V. Dohodki naloženega denarja: obresti.......					7442	20
17698	96	—	—	180	—	VI. Drugi dohodki: a) pristojbine polic: 1.	v orldelku požara....... 2.	v oddelku zvonov.......	8585 42	78	8627	78		
6817	59	10881	37	—	—	b) sprejemnine:						
771 385	50 75	385	75	11267	12	1.	v oddelku požara....... 2.	v oddelku zvonov.......	20420 70	28 50	204 30	_ 78	41761	45
						c) drugi dohodki.........		—	12642			
197340 82155	09 93	115184	16	—	—							
3397 289	86 74	3108	12	118292	28							
—	—	—	—	1274	68							
—	—	—	—	454177	16		—	—	—	-	454177	««1
										1 i		II
Bilanca.
Aktiva	K	b	K	h	K	h	Pasiva	K	h	K	i:	K	h
I.	Terjatev pri delničarjih...... II.	Račun blagajne.......... III.	Terjatev pri denarnih zavodih in posojilnicah : a)	pri hrani'nicah......... b)	poštna hranilnica, št. 51.426 L. „ 68 082 M. | „ 71.966 G. „ 4.425 P.	165410 16959 2608 2528 2104	87 91 58 99 95	—	—	6203	17	I.	Ustanovni zaklad......... II.	Varnostni zaklad......... III.	Kurzni diferenčni zaklad...... IV.	Premijska prihrana: a) v oddelku požara....... delež pozavarovalnice......	197340 82155	09 93	115184	16	80000 35010 150	—
			—	—	189613	30	b) v oddelku zvonov....... delež pozavarovalnice......	3397 289	86 74	3108	12	118292	28
IV.	Terjatev pri zavarovancih..... V.	Terjatev pri poverjenikih .....	52179 29807	71 72	—		81987	T 43	V. Zaklad za nedoločene škode: a) v oddelku požara....... delež pozavarovalnice......	17698 6817	96 59	10881	37	—	—
VI. Terjatev pri hipotečnih posojilih . . | VII. Obligacije z vrednostjo 31. 12. 1913 .	,	——	—		7312 9400	33	b) v oddelku zvonov . ...... delež pozavarovalnice......	771 385	50 75	385	75	11267	ii:
; VIII. Račun uprave:	1980 180	-	—	—*	1800		VI.	Razni upniki: a)	predplačila za leto 1914..... b)	gasilni donesek........ VII.	Saldo pozavarovalnice P. 11.103 01 Z. 20.868.43	5394 12956	09 6?	—	—	18350	1 71 !
										—	—	31971	44 j
\—							VIII. Upravni prebitek, ki se prenese na nov račun ............				_	1274	68 !
	—	—	—	—	296316	23		—	—	—	i	296316	23
											!		
Ivan Eisner, 1. r.
član nadzorništva.
Ivan Sušnik, 1. r.
predsednik nadzorništva.
los. Pehani, L r.
ravnatelj.