Naše narodno prosvetno delo. Anketa o našem narodnem prosvetnem delu. MARIJA GODEC: NARODNO - PROSVETNO DELO IN UČITELJICE — TER »DRUŠTVO UČI- TELJIC«. Prišli so za nas hudi časi: kakor mora nas tlačiio skrbi za borni vsakdanjl kruhek. za katerega komai zadostuje današnirm razmeram nesorazmerna plača. Vendar upaimo. da prideio zopet časi. ko »vremena bodo se zjasnila« in zato ljube čitateliice proisim vas. ne (ezite se. ako čitate o idejaln.ih zahtevah, kai vse bi morala učiteliica storiti za dobrobit svofesra naroda. Mislite in uoajte na boljge čase! Ne predstavliam si učiteljice pri izvenšolskem prosvetnem delu tako. da bi tekmovala s svoiimi tovariši Ne, učiteljice bi morale poseči pri narodno-prosvetnem de!u na delokroe. katerega se doslei naši moški niso lotili: to Je: poelobiti. razširiti in utrditi omiiko našega ženstva. Razna društya so si sicer stavila na!oeo širiti izobrazbo med ženstvom. obsto.ia'i'0 pa večinOma po mestih; na deželi se bricraio za ženstvo le kaka Marijina družba in slično ter niih duhovni vodje. Vendar bi bilo tudi tukai potrebno izobraževati naše žene na eospodarskem, zdravstvenem in nravstveneim poliu. B'as:ostan'ie družine ie zavisno od cospodarstva hišne matere. Ze v tem oziru bi rabilo naše ženstvo mnogo več nouka. Ne zadostuie samo, če se stvari pridobiio in nridelaio. ampak treba iih le tudi ohraniti in dobro uporabiti Le poo-leimo v dobrih letinah, koliko sadia, zeleriiave ere v nič in to samo radi tega, ker naše irosiT-odinie tir znaio sariia in perntnine konzerviVat'. Pouoen tečai o tej stroki bi nrinesel dobiček celemti krafu. — Kmečkp eospodmle imaHo vseea dobreca dovo1! in vendar se kuha slaba kuha. ker bo-Mše ne znaio. Tstotako ne no7naio raciione^TiPfa ravnania nr>' miekar«tvii "nrntnini itd. Povsod bi bili na mesrn rfobri nauki. Nepotrebno m' lie morda nnvdnriati nouk n šivanur Vrnaniu in slični <mretnost<\ kar ysaka mafi neobhodno rabi za oskrbo svojih otrok; če nese vsako malenkost k šivilii, oride dandanes oredraso Neobhodno potrebno bi bilo poučlti naše gospodinie v zdravstvene_n oziru. Čudno ie: za vse mora imeti človek spričevalo. če se 'ie res učil to in ono, od vsakesra čevljaria mizaria, šivilje se ga zahteva. le materi. ki ne .uie svoi najdražSji zakad. nežnega otročička — tei se ni treba učiti o tem opravilu. Ona ne ve, kako nai z niim Dravilno ravna. kai mu <ie potrebno. kai koristno kai škodljivo. Najenostavneiši pdimi hieijene so materam neznani. Isto ie r>ri Dostrežbi bolnikov. Babie vraže še vedno žive med Ijudstvom Malokdo oozna izvrsten vpliv vode. čisteea zraka. snažnosti: razkuževafno moč solnca. luga, apna itd Doživela sem iriinulo poletie ža'osten slučai v naši vasi. Kolesar ie rx>vozil neko e.ospadin!.o. Zadobila ie na laktu !e ma!o rano. Kri ^je ustavila s oaičevino. rane ni obveza.a. Delala ie in to cel teden. dvieala gnoj; žela m niivi, kuhala in nrala Kar dobi vročino in kmalu se Dokažeiio znaki otrplenosti. Kliub pomoči v bolnišnici ie umrla 14. dan oo nezsrodi. zanustivši ob ča$u naivečiesra dela moža in maihne otročičke. Ako bi pa imela žena le majhno pojma ,0 hieiiieni. bi se ii to ne z.eodilo- ker bi bi'a takoi izorala in obvezala rano. Umreti ie mora_a vsled nevednosti. Že ob njeni smrti sem oremiš'ievala o ootrebi zdravstveneea .ouka nri našem ženstvu. Kmečke srospodinie ne r>oznaio izbire iedil po miih redilnosti. Redilno, ali kakor one rečeio. tečno ie isto. kar prav napolni že'odec. brez ozira na to. če priia telesu. Tako dajeio majhnim otrokom težko nrebavna. a malo redilna jedila. Umrljivost otro-k ie zelo velika. posebno oo voini: a čudimo se. da vsled nehieiieničneea ravnania ni še večja. — Ravno tako so naše matere še le malo sliša.e, kako se nai vzea'iaio otroci. N.znana i>m ie vzfiroja telesa. vzeoia srca in duše. Vsak vrtnar se ie učil vzeoiiti in negovati cvetlice. ermičevie. drevesca, istotako bi se morale naše bodoče in sedarae matere učiti o negi in vzeoii nežnih oon kov — otročičkov. Seveda bi si moral non-rei vzffojiti ženski svet. da bi imel smisel za taka vnrašania. Pobrieati bi se nam bilo _orreba že za mladenke in niih vzgojo srcain značaia. Neka zelo marl^iiva učiteljica mi 1e nripovedovala. kako ie v svoiem orejsriem kraiu službovania Drirejala takozvane. nravliične večere. ki so se ua vrši _ v f.edelio ponoldne. Prir>ovedovala ie oravliice in niena oredavanja so bila vsakokrat števifno obiskana. Prišla so dekletn m žene. celo maihne otroke so prines.e na rokah: ob koncu r>a so si še zatfde kako le_o Desmico. ki io ;ie predavateli'ca naučila. Tako ie Drivabi'a žensko mladež k 5-ebi r)ruga učiteljica ie Dripovedovala, kako -o imele dekleta nad 14 let vsako nedello ooDoldne v večii dvorani sestar.ek. Biio ie to v nekem mestu t>red vCino. Prireiaie so se nredstave. šivalni kur_ ,. tie_o se ie in olesalo ter kuhalo za vse udeleženke kavo Teh ie bilo včasih nad 40. Navadno iz sloiev va'jenk. služkinj, šivi'i in slično Tedai deklet, ki niso pod stros-šm maternim nadzorstvom in ki eredo ob tem časn nairaie s kakim »priiateliem« na sorehod. Za časa vdine ie vse zasoalo in zdai se trudiio kai sličneea zonet začeti. a erre zelo težko. Nravstvena nrorjalost mladine ie dandanes. ko troimo na r>ovoinih oosledicah. mnos-o veči;. kot v dobrih starih časih. Smisel za nlemenito zabavo 'ie ponehala, vlada le čutnost in materiiaTzem. Vztraditi moramo nri ženski m-ladin' veselie do  leoeea čtiva do ubraneea netia. do krasote narave: kratko za vse. kar ie Iepo in blaeo. Privabiti ie treba m1adino. bodisi t>od okrilie enes:a ali drnzega dru_tva. ki bi si stavilo tako plemenito in bla?odarno nalop-o. Učiteliice na deželi na "kot tam_^'i naiboli intelierentne ženske bi bile v dtvi vrst! noklicane izvr§evati take zshteve. Stavimo rja s' vnraša-nie: ali so učiteliice v nolni meri zmožne nosvetiti se tei v.r levažni nalod narodno-t)rosvetnee:a dela? M'slim. da ne. In sicer zato ne. ker §e učiteliice same niso vz_T.iene 7a tako de1© Ako ir.rerfedamo vrste tovariš;c. vid;mo da iih ie 1p ma'0 vaienih iavneea nastona. kakor tudi tihpsra. T.oidrobnec-a deia ne. Nikdo v nrQi?niih časih ni od n'i;h kai takesra /ahteval in tudi ne nnčpVoval. V Dredvoiniri časih se \e rado^ vide^o. če se učite'iica čim manje bavi z narodno-nrosvetn:m delom ker se ie fn smatralo na 5-taierskem kot narodno aeitaciio. sa'i sttio vzdihovali nod strahovia- da Nemcev, a na Kraniskem se ie smatralo kot delovanie oroti klerikalizmu. — Sedai se oa od nas naenkrat nekaj zahteva česar nismo vaiene, za kar nismo vzsfojene Zato t>a še enkrat trdim. da se moraio učiteljice same šele vzgojiti za narodno-orosvetno delo. Nadaljevanje v torkovi, kongresni številki. Šolski odri in pevski zbori. —po Beograjski trgovinski glasnik o naših prireditvah. O prireditvi v Dobrni piše beograjski »Glasnik« sledeče: Vidov dan je i ovde proslavljen na vrlo svečan način, u ovdaš. crkvi odslužena je služba, a zatim održan svečan pomen izginuHm i palim junacima. Po~ menu je prisustvovala Uprava banje, veliki broj banjskih gostiju, meštani, nadučitelj sa nastavnicima i dacima ovd. osnovne škole. Po svršenom pomenu prešlo se u divnu banjsku koncertnu salu gde je upravnik banje g. Jankovič održao lep govor 0 značaju Vidovdana rekavši više od 500 godina proTivao da je srpski narod svoju krv, dok nisu postali slobodni i ujedinjeni Srbi, Hrvati i Slovenci, to je zasluga onih za čije smo se pokoj duše mi da nas bogu moJili. Posle govora g. Jankoviča, daci su otpevali narodnu himnu. Zatim su se nastale redati vrlo pri~ kladne za ovaj dan pesme i deklamacije od učenika i učenica u kojima se veliča i slavi narodno ujedinjenje i propoveda se ijubav i sloga Srba. Hrvata i Slovenaca. Naročitu pažnju zaslužuje deklamacija o »Boju Kosovskome« koja je nama Srbima koji smo ovoj svečanosti pristutni bili suze na očl izazvala. Ne malu pažnju zaslužuje i deklamacija »Domovina«. U opšte bilo je veliko zadovoljstvo slušati male Slovence i Slovenjkinje sa kaikvom toplinorn i oduševljenjem pevaju pesme u kojimia se govari za ljubav i slo- Ako naša omladina u ccloj zemlji bude vaspitana kao ova u Dobrni budužnost naše države biče obezbedena ppred svih intriga sa strane i pogrešaka u zemjji. Naučitelj i učiteljice u Dobrni zaslužuju za ovakav patriotski rad svaku pohvalu. I nehotice pada u oči ova razlika u shvatanju narodnog jedinstva izmedu političkih i pTosvetnih predstavnika slovenskih. Dak prvi na sve moguče načine traie neki razlog da napuste Narodnu Sk.i!_stinu i omete sredivanje prilika v zemlji, dotle or .svetni radenici uče decu na ko.iima ';staje cva zemlja, da našu ujedinjenu otad->binu cene, volu i brane. Akp i ostali slovenački prosvetui radenici ovako budu vaspitavali omladinu ideja narodnog jedinstva pobediče sve intrgie- jpo!'a i sve zablude u zemlji. Po svršenoj svečaiiosti nekoliko beogradana pr:sii nadučitelju i učiteljicama 1 Cc>tHali sl! i_n na njihoovm patror-kom radu. Najzad je medu prisutnima sakupljeno dobrovoljnog p.toga oko 2000 i.n^.ra za knjižnicu ovd. osnovne škole i ihve ]e svečanost zall.i-čena. U- —po Šplski oder. Šolska mladina v Bohinjski Srednji vasi je priredila v ne* deljo, dne 17. t. m. otroško igro v tu« kajšnjem Občinskem domu s sledečim vzporedom: I. Otroški pozdrav občin* stvu,, II. Petje: »Glej čez goro«, III. Spevoigra: »Venčarica«, IV. Deklamacija: »Veseli pastir«, V. Igra s petjem: »Rde^ či sarafan«, VI. Deklamacija: »Siro^ mak«, VII. Igra s petjem: »Oba juna= ka«, VIII. Igra: »Trgovka«, IX. Igra s petjem: »V šoli«. Naši malički so izvr^ šili svoje vloge tako točno in izborno, da je obča želja ljudstva, da se igra čim preje ponovi. Zasluga našega vrlega učiteljstva je, da je igra tako lepo uspe* la. Čisti dobiček 650 Din porabi se za nakup šolskih potrebščin otrokom. — _?. —po Studenci pri Mariboru. Prireditev deške osnovne šole. Bliža se že zaključek šolskega leta, kakor druge šole, tako je tudi učiteljstvo naše deške osnovne šole v soboto dne 16. rožnika t. 1. v prostorih tukajšnega »Sokolskega doma« s svojimi učenci pokazalo sad svojega trudapolnega, požrtvovalnega izvenšolskega dela. Kot prva točka pri* redila se je otroška veseloigra »Škratje«, katera je dosegla lep uspeh, na drugi strani pa tudi dokazala, da je le ta pri« pisati neumornemu trudu naših učite* ljev, ki so za to žrtvovali svoj prosti čas. — Izgovarjava in predavanje je bilo lepo in ta sijajen uspeh dela gosp. nadu.itelju in vsem učiteljem tem bolj čast^in jim gre tem večja pohvala, če se uvažuje, da je tudi v naši šoli svoj čas predvladala le »blažena nemščina«. — Temu nastopu sledila je telovadba; učenci so pokazali vzorno disciplino in izvajali vsako točko eksaktno; gledavci so sledili z vidnim zadoščenjem vsaki točki. Telovadbo je vodil g. učitelj Pla* ner in gre tudi njemu vsa čast za dose* ženi popolni uspeh. ¦— Na to je sledilo petje pod vodstvom gosp. učitelja Križ* mana. Posebno tukaj so pokazali učen« ci veliko spretnost; vsak poslušalec se je radoval nad nežnimi že res izvežba* nimi otroškimi glasovi in kako to tudi ne? Saj ravno pesem sega najbolj v človeško srce in ga prebudi nehote k veselju; brezdvomno se mora gojitev petja imenovati ne samo najhvaležnejše marveč tudi najlepše delo v vzgoji mla* dine. Izrekamo gosp. učitelju Križmanu za njegov trud najsrčnejšo zahvalo in mu ob enem tudi častitamo k tako kras« nemu uspehu! — Prireditev je končala s koroško narodno pesmico »En mav čez jezero«, za katero so želi učenci vse priznanje navzočega občinstva. — G. pevovodja je dobil dva lepa šopka! Učiteljstvu končno in ponovno čestita= mo k doseženemu popolnemu uspehu, izrekamo mu pa tudi najiskrenejšo za* hvalo za res požrtvovalni trud z našo mladino. — Brecelj Anton, kr. paznik, Zrinskega ulica št. 16, Studenci. —po Dolnia Lendava. Državna osnovna šola je oriredila v soboto. dne 9. t. m. pravljično isro s oetjem in plesom »Šivilja Klara«. Pred igro so nastopili tudi deklamatorji in oevci. Celokupni nastop je pokazal. kako ie napredovalo prosvetno in kultumo delo učiteljstva v tem naisevernejšem obimeinem kraju. V glavnih vlogah so n^stopali učenci madžarske narodnosti. Prireditev je dosegla svoi namen tako v morainem. kakor v gmotnem oziru. Dvorana ie bila obakrat nabito i>olna. čisti dobiček ie namenjen šolarski knjižnici. Cast in pohvala ^re učitelistvu za niib trud. —^do V Zaeorju ob Savi je igrala šolsika mladina 13. ma[a t. 1. v sokolski dvorani enodejanko »Čudodelna sraiica« in dvodejanko »Škrati«. Obe igri so izvajaH mladi igralci prav zadovoljivo. Posebno so »Škratje« ljubko izvabili s svojim oetjem lunico z neba. kar ie narediio malim gledalcem mmoKo veselia. »Čudodetna sraica« (aa ie bila celo za odrasle nekai novesra. Dobro ie izvedel svojo nalog.o tudi deklamator s »Čašo nesmrtnosti« katere vsebina ie T>oiaisnila vsebino igre »čudodelna srajca«. Ob priliki šdlskesa izleta v Cemšenik ponove učenci »Škrate« za čemšeniško šolsko mladi.no in občinstvo v »Zadružni dvorani« dne 17. iuniia t. 1. Igra se spopotlni z deklamacijami in oevskimi točkami. —n>o Laško. »Ne samo. kar veleva mu stan, kar more, to mož ie storiti dolžan.« Teera krasnega načela se drži naš vrli učiteJj g. Juro Kislinger in prireja mladinske iffre. ki so mladini v pouk in zabavo. staršem v veselje, učiteljskemu stanu Da v čast in Donos. Posebno iznenadil nas ie z Ribičevo iero »V kraljestvu oalčkov«. ki se .ie igrala na domačem odru štirikrat in vselei pri razprodanl dvorani. Proslavili so se Da m.adi igralci in niih režiser tudi v Celju v mestnem 8.1'edališču. Igra ie bila v vsakem oz;ru dovršena G'lavne vloge so bile igrane naravnost mojstrsko. oetie vil in palčkov brezhibno plesne točke eraciozne, sceneriia in razsvetliava baina, tako da ie resnično ves avditorii snlaval iz težke vsakdanjosti v krai.iestvo nalčkov, v kraliestvo sani. G Juriu Kislingerju častitamo h krasnemu ustiehu, se mu zahvaljuiemo za izreden užitek, obenem ga t>rosimo. naprei r>o začrtani ooti! —po V Pobrežju pri Mariboru so imeli šolsko veselico v nedeljo, dne 24. funiia, Dri kateri ie mladina uprizoTila dve isrici in nudila razen oetia in telovadbe še nekaj drugih rjrizorov v veiiko zadovolistvo številnesra občinstva. Tisti. ki tožiio da nimajo prostora ali na odra za Drirejanje takih veselic, bi si morali ogledati Drireditev v Pobrežju. V kotu šolskegfa dvorišča se ie postavil oder iz šolske sobe. Ozadje ie bila stena, vrata in stranske stene oa zelene veie. Zag:rinjalo ie obstojalo iz dveh riuh. In vse te primitivne Drinrave niso Drav nič motile ne korajžnih malčkov, ne mnoeobrojnih očetov, mater in drugih prijateljev š-ole in mladine ter ie orinesla okrog 7000 K šolskim namenom. Delo za soli odraslo mladino. —poš Pr reditev eojencev ineščanske šole v Murski Soboti. Na oredvečer praznika sv. Cirila in Metoda ie privabila murskosoboška meš<2anskošol_ka miladina obilo staršev in pri.iate.ljev otrok v dvorano sr. Dittricha ki ie bila do slednjega kotička napoinjena. Učiteljski zbor meščanske šole. na čelu mu s:. r»vnatelj J_ Korže. ie ta dan ookazal uspehe svoiesra radi razmer. ki vladajo pač v Prekmuriu sicer težavnega. a plodondsnega in smotrenega delovanja. Na vzporedu so bile deklainacije proste vaie s petjem za deklice govor ter Ribičičeva dvodejanka: »Škrati«. — Pesnitev O. Župančiča: »V gozdu« ie brezhibno in z povsem naravnim, pravilnim naRlasom deklamiraila deklica- ki ored dvema letoma še ni znala niti besedice slovenske! Gj. Jakšičev: »Otac in sin« ter Br. Radičevičev". »Ribarčeta san« bili sta prednašani dokaj teimperamentno. z povdarkom: dokaz lepega napredka v DOuku srbohrvaščine. Veliko zadovoljnosti sta vzbudila J. Stritarjeva: »Oba junaka«, oodana v obliki dvogovora; Tonček ie bi, kliub orestanemu strahu skoro »OŁrumnejši od očeta! — Po znanih napevih: »Sijaj. sijai solnčece« »Otok bleški«. »O moj Dreliubi dragi doin« ie izvajalo devetero deklic nroste vaie z robci. Mislim. da ie tem vajam oravi oče tov. Hočevar. a z deklicami sta iih obdelala tov. Turk in Kotnik. Sicer Da nai ie vaie namislil ta alii oni. ali iih naštudiral oni ali ta srotovo ie da ie niih izvajanie bilo nad vse zadovoiliivo. Deklice so pogumno zanele in soretno z natančno siu.urnost.ia izvaiale T-Osamezne s:ibe. — Nastopil je deček-ffovornik. Z ozirom na praznik slovanskih blafirovestnikov je orisal po' Drimernem uvodu nrihod Konstantina in Metoda med oanonske in moravske Slovence ter niiju delovanje in uspehe. Posebno ie očrtal erdo zavist salcburških škofov s katero so Dreeanjali in mučili Metoda. Govor ie bil dobro sestavljen, brezhibno orednašan ter ie imel hvaleZnih noslušalcev. — Krona vse prireditve so bili oa Ribičičevi »Škrati«. — lero je — mislim vsai — vadil in spretno vodil tovariš Ensrelsberger ki ie v drusem deianju v nrinovedovaniu »škratjih« dogodivščin voletel v igro nrav srečno nekstere lokalitete. Vsi, prav vsi škratje z jezljivim kroiačem in z zbadljivim klicariem »Dureariev« vred so bili .oopolnoma na svoiem mestu Poooln usoeh ieri pa ie dala čarobna razsvetliava. ki ie soremliala delovanje nagaiivih škratov. Z nrireditviio smo bili vsi jako zadovoljni in Dričakuiemo da nas meščanska šola kmalu zotiet zbere v dvorani 2:. Dittricha k novim svoiim oredstavam. Tega najbolj nričakuieio nieni učenci sami. ki so si ob razhodu s sedanie DTireditve stiskali roke in si že razdelili vloge: ede.n hoče biti eovornik drusri deklamator, tretii telovadec a vsi bi radi bili cipicarji-škratie z dolgimi bradami in v rdečih sraicah. Eden ie celo rekel. da bi bil rad škrat ali na maeari »Dursrar«. le ne na odru. anupak pri blas.ajni. Prav ie imel: Sobočanci so dobri in radodarni liudie ki ve'dno T.odoiraio oo svojih močeh mladinske T.rireditve. Šolske ljudske knjižnice. —pk Šolske voditelje in učiteljstvo Dosameznih šo' nros'm_. da nam sporoče na katerih šolah se nahajajo javne ljudske knjižnice in koliko knjig štejejo. Te podatke nujno potrebujemo v svrho statistike in pregleda, kako napreduje tozadevno naše narodno prosvetno delo. Šolska ljudska predavanja. —PP Poljudna ljudska predavanja na naših šolah so se v pretečenem šolskem letu zelo povzdginila. Nimamo še popolnega materiajla toda že sedanje stanje prekaša v tem oziru ono prejšnjih let. Mnogo so k temu pripomogle prireditve na šolskih odrih, ki so ljudstvo privabile v šolo in ki ustvarjajo tudi.ugodnejša tla za predavateljstvo. Ako bi imele šole ski'ODt_ikone in diaooz^tive na razpolago. bi bi!a nirivlačna sila sisjurno še več.ia. Gospodarski tečaji. —pg Težkoče tečajev na deželi. Tež- ko bi bilo reči. da je še kje kako narodno prosvetno polje, kjer se učit. še ni udejstvovalo. Najlepši uspehi so se pač dosegli na gospodarskem. Na žalost vspehi niso trajni; ker uniči čas tudi najplemenitejše delo. Zato mo.rajo mlajše generacije ponavljati delo starih in ga izpopolnjevati. To polje je obenem tudi najvspešnejše, ker vidi preprost človek materijalno korist. Človek, ki je še daleč od srčne kulture, ne bo priznal nikdar prosvetnemu delu v ožjem pomenu besede zaslug in zato je delcfvanje podeželskega učiteljstva po raznih društvih, kolikor tolika dvomIjive vrednosti. Društva so nekaka moda v našem javnem živjenju. Danes se navdušujemo za to. jutri za ono. K j e r p a ni organizacije, tam sovspehi malenkostni. Vsako še tako plemenito delo pa ima tudi svoje nasprotnike. Nekateri niso stvari naktonjeni zaradi svoje premajhne kulture, drugi zaradi demagogije, tretji iz osebnosti in marsikateri tudi iz samih kapric. Mnogo je tu zakri- vilo podeželsko politikasterstvo. Zato je potrebno, da se razmerje med cerkvijo in državo uredi. Ceirkev namreč zahteva, da naj preveva vse delovanje in vzgojo krščanski duh. To je sicer ideal. ki pa ima žal politično pozadino. Naš preprost kmetiški človek je sicer radoveden, ne pa toliko ukaželjen. -V tej besedi razumem toliko, da se tisti, ki je ukaželjen, se tudi ravna po nauku in da pretvarja teorijo v prakso. To se pa godi ie z jako malim odstotkom. Mnogo ninogo prekoristnih predavanj ostane brez uspeha med štirimi stenami. Država zanemarja ljudsko Drosveio v svcjo škodo. Ce se izdaio miiiion' in miKiiorii za šolstvo. bq uspeh vedno minimalen. ker ni razmerje ined šoloobiskujočo mladino in odraslimi pravo. Trebali bi precejšnjih kreditov za narodno prosvetno deloza odrasle i n potem bibil uspeh tudi viden. Tako Da ostaneio učiteiii /in duhovniki javni miloščinarji. Zadnji so v toliko na boljšem, da so razni nrisiDevki res darovani od srca, dočim iztisne za iste prepotrebni denar davčni vijak. Kot lep dokaz ljudske nenaklomjenosti prosvetni stvari navajam sledeče: Dne 8. decembra 1922 sem zače-I z iro-SDodin.isW.rn teeafem v Adlešičih. Predavanja in vaje naj bi se vršile vsaki eetrtek od 6. uire naprej in ob nedeljah popoldne. Obisk je bil povoljen, ker se je udeležilo vsakokrat vsaj 24 do 27 poslušalk. Ker pa je bilo treba skrbeti v četrtek za svečavo in ob nedejah za kurjavo, sem se obrnil do občine, da mi pomaga. Župan mi je odgovoril. da ni sredstev na razpolago. Če bi bil pa zahteval od deklet, da naj plačajo svečavo. bi — izostale. Hotel sem pritegniti tudi okr. zdravnika, da nam predava o tuberkulozi. ki ie ooasno razširiona. Okr. glavarstvo v Črnomlju je dovolilo. A zdravnik dobi menda 70 Din za službeno pot, dočim ga stane voz 150 Din. Obrnil sem se zopet na občino. če bi preskrbela voz za predavatelja samo za nazaj. Odgovor je bil zopet negativen. Žrtvujem nedeljo in četrtek zvečer, rriaterijalnih žrtev pa prenesti ne morem. Zato sem se obrnil na vlado, da mi dovoli par sto kron podpore. Odgovor je ta, da se bo določilo po završetku vseh tečajev, koliko bi prišlo v poštev. Če bi meni ne bilo za stvar, bi že danes ne bilo več tečaja. tako pa ga vzdržujem ob svojih stroških dalje. ker vidim lep napredek. Apelirati na dekleta pa ne morem, ker sicer jim vzamem veselje. Pomagati se ne da nič, ker je narod pri svoji znani primitivnosti in revščini tako vzgojen. Taki tečaji so jako praktični in koristni, ker se nudi v njih široko polje. Vendar pa je treba zadeti pravo pri vsem tem: čas, razmere. Zima je za narodno prosvetno polje ko. nalašč. Mladina ne ve v dolgih zimskih večerih kaj začeti in če nismo pri predavanjih preveč dolgočasni, utegnejo biti večeri poleg poučnega tudi zabavni. Za moške je pa pomlad primerna. Narava se vzbuja. Novo življenje diha povsod — novo delo se odpira. Zato z mladeniči ven na vrtove, v gozd in livade, med vinogirade in na ži.na polja! Dvigajmo zaklade narave, odkrivajmo ukaželjnemu svetu skrivnosti narave! Na deželi mora pri prvem začetku odDasti oovsod drusrod vdomačena formalnost. To ni za naše fforske vasii, ki iih je sama ptreprostost. V današnjih časih je stik intelie.en.ce s Dretnrostim Ijudstvom vse boli lootreben. kot ie b-il v birokratskih avstrijskih časih. Zato se mpra pritegniti vsa zlasti podeželska inteligenca prosvetnemu delu. Zakaj ne bi predaval davčni uradnik o davkih in v njegovo stroko spadajočih stvareh? Zakaj ne bi prišel gozdarski nadzornik med ljudi in jim povedal kaj v svoji stroki. Danes rabimo veliko število potujočih predavateljev. ki pridejo v zadnjo gorsko vas. Naš človek vidi železnico in pošto, ceste in mostove, uirade — a misli da vse to mora biti in da vse to samo nastaja. Predočimo preprostemu človeku anarhijo do dna in revolucijo na eni strani, skrivnost fabrikacije navadnega pipca ali kose na drugi strani. da se oživii v d el o. Proti demagogiji je treba nastopiti z vso brezobzirnostjo, ker ta je največja hasprotnica ljudske prosvete! Božo Račic.