Karodnu gospodarstvo. Kako kažejo gtrice? 1 X -lugoslaviji prifiakujemo sredajo tpgater, .Vrocina zadnjiH tednov. je ž» O«ec»i izravnala Skodo mrzlili dni o\i 8fasu cvetja. Jagode so se izpopolnil«, *n so Že skoraj doragene ter. -iobivtia moko. Peronospora ne nastopa nikjar k ve5jt meri in tudi oidij še ne por« atoča obCutna gkode, »Vinski trg pofii-  va, raw:n manjšibi nakupov; cene uiso padle« Na Madžarskem je stanje vinogctf dov. tcvcljnOj čeravno se toži o pi-o • cejžuji škodi po peronospori. .TucR to.ča ]e na mnogih mestih oldestila t-nrice. CttDe vinii se dvigaio. Boljša viua stancjo 25—28 madžarskih K Cl-i14 ntk&h). isto volja o Itaiiji, ]qer. je viudkj trg uckoJiko ožival, Poročila pravi-i), cla to\zroča peronospora mnogo š/o -• de pcselno v Siciliji in A^uliii. ?vi Gornji Italiji pa je toča omejila izglede ua dobro letino, V. Spaniji priSakujejo izvrstno. tr« jalev. Ker ge imajo precej starih sar iog, poLujajo svoje blago posebno v Nem^ti Avstriji in na Oeb.oslovagkeiTi Sfianija nam ipostaja nevaren konicu-r.enl na severnih vinskih trgih, i-ja Dunajb ponujajo 13—15% že zacarinjeno vitto v dunajskih sdidadigoih: go i>0 do lti'J remškoavstrijskih K ali ponagem (louarju 19—21 K, ;Tudi na Francoskem so s starijcCL1 gorio zadovoljni, »Vinske oene se tlr žijo na prejSnji vifiini. jNorve^ka di' žavu je dovoliia uvozu franooskih vi'i posebne ugodnosti. iNeiakka Avstrija ne pričakuja o<> sebne tr^atve, ker je v cvetu deže^'aio ia j« vsled tega odpadlo mnog« ia* goa, (0Łe so goskočile; lansko viuo stano p.ovpre6no 80—100 K, letnik ii pa. 120--140 K. Ta naš stari vinski ;rg ,ie zh nas žaiikug zaprt in zaduii 6aa i« 2e3 da odstraai vlada vse cv{ie, kl onemogočijo naš vinski izvoz v 10 drit ro, .V slučaju dobre trgatve fai bodo oeno ža sane priborile pot na avsirijfiki trg, ako ne bo drugih ovu1, o|)!o;?no se torej pričakuje v Ev« ropi srednje dobra trgatev, ki bo ;» vzrotiLi večjo ali manjšo padanje ata novomu vinu; od kakovosti bodo vse odvisto. g Pr««l«k»ijai riavft. Na kongresu vinarskih strokovnjakov v Sukovu so ug*tovili, da znaJa povprečna produkcija vina: v Srbiji 356.000 hl, v Hrvatski in Slavoniji 1250.000 hl, v Vojvodini 665.000 hl, v Sloveniji 450.000 hl, v Dalmaciji 500.000 hl, v Hercegbosni 35.000 hl in v Črnigori 5940 hl. Skupna produkcija znaša torej 2 milijona in 861.940 hl. J .._J.i:J g |Č«k*tl«Taika ' republika mcra ietno uvoziti nad 1Vs milijona hl (toje nad 500.000 polovnjakov) vina, ker njen domači pridelek ne zadostuje potrebi naroda. Tudi sedajna Nemška Avstrija ne pridela v svojih vinogradih niti toliko vina, da bi krila porabo Dunaja in Gradca. Prva skrb jugoslovanskih vinogradnikov in naše vlade mora. toraj biti, da spravimo našo vinsko nadprodukcijo na nemško-avstrijski in čehoslovaški trg tcr izpodrinemo tam iulijanska, madžtrska, francoska in španska vina, ki so se vgnjezdila sedaj po vojni, vsled naše malomarnosti. g Na Ogr«k«m so v zadnjem času po najnovejših poročilih poskočile^vinske cene za 15%- «z->wŁšŁM ;---,.'-• g Tr»me«Bk» Tiaa prodirajo na Čehoslovaško. Poročila pravijo, da se spije v tej državi več francoskeja vina, kakor se ga je izpilo prej v celi Avstriji. Posebno buteljk se mnogo porabi. Trgovina z bttteljkami je v Jugoslaviji šele v povčjih in ravno v Sloveniji, posebno na Štajerskem bi bila zelo na mestu in bi nesla bogate obresti. Reelni trgovini z.buteljkami cvete lepa bodočnost v Sloveniji. g M»riB)«rajU živinjski sejem 12. t. m. Prignalo se je 24 konj, 10 bikov, 184 volov, 251 krav in 9 telti. Skupaj 478 glav. Povprečne cene za različne živalske vrste so bile slf.deče: debeli voli 1 kg žive teže od 14-16 K, poldebeli voli 11—15 K, plemenski voli 9—10 K, biki za klanje 10-11 K, klavne krave drbele 12—14 K, plemenske krave 9-10 K, molzne krave 1 kg 11—13K, breje krave 12—14 K, mlada živina 11—12 K, teleta 1 kg 11— K, krave za klobasarje 1 kg 6—8 K. g Marib«r»ko sejtnjko poročilo. Na svinjski s«!jem dne 22. julija 1921 se je pripeljalo 167 ščetinarjev m 4 koze. Cene so bile sledeče: Flemeuske svinje za 1 kg žive teže od 20-24 K, polpitane svinje za zakol 20—24 K, mladi prašiči 6—8 tednov stari komad ^uo stari leta živahna. g Mesne oene v Mariboru. Volovsko meso I. vrste 1 kg 26 K, II. vrste 9A K, meso od bikov, krav, telic 22 K, telečje meso I. vrste 1 kg 18 K, brez kosti 21 K, II. vrste 16 K, svinjsko raeso sveže 32 K. g C©ne na Dunaju. Liter njleka 37—40, jajca komad 12 - 13, kg masti 250—270, masla 400—450, sira 120 do 150, gr«ha 25-30, fižola 20-25, murkov 80-85, kisle repe 6-7, krorapirja 24—25, gob 120—130, orehov 80—90, riža 60—70, kave 300-350, meda 200 do 230 nemškoavstrijskih kron. g C«ne žitu neprenehoma rastejo. To se zdi človeku sicer nemogoče v Jugoslatiji, ki pridela na tisoče vagonov nad lastno potrebo, vendar pa je tako, ker imajo židi in drugi špekulanti vso žitno trgovino v rokah in smejo brez strahu guliti ubogo ljudstvo. Viničarji, delavci, uradniki in vsi, ki morate kruh kupovati, vprašajte naše vsemogočne samostojne vladne koritarje kadar pridejo na shod, zakaj ne poskrbijo za cenejši kruh trpečemu ljudstvu? Oni imajo sedaj vso moč v rokah, kakor sami pravijo. ^; g Hmelj. Tettnatig-Virtenberško, 14. julija 1921. Stanje hmeljskih nasadov je prav različtao. Povsod se vidijo hmeljišča, katera so lepa in zdrava, vendar so v manjšini proti slabim. Rastlina nima letos toliko panog, kakor v miaulem letu —in kjer se vidijo pa; noge. taai so pa brez cvetnih popkov. Tudi v najlepšib vrtovih se pogrešajo  košati vrhovi, kateri odločujejo množino pridelka. Zemlja se je vsled vročine popolnoma iz ušila in ako ne bode v kratkem izdatno deževalo — kar bi raatlini še pomagalo — pride lahko do katastrofe. — Strafiburg—Alzacija, 14. julija 1921. Stanje hmeljskih natmdov je prav različno. Gotovo je, da letos ne bodemo pridelali toliko, kot lani; vsled tega zahtevajo hmeljarji za lanski pridelek (1920) višje cene. Nltžaj ii lesHH tm. Poiožaj na lesnem trgti sa v zad • njem tednu ni izboijšal, \n vlada u^\<>&na stajgnaoija ua lesaem f.-^u že naprej. Angleška, ki je porabila viiU&n ska množme lesa in ki ie »ai'«ic>va,la cene lesu, ne kupuje ve6, ker uaa se stara zaloge, ki si iili ]e naba.nia po visokib cenali, Eredno ne bo forabila teh zaiog, si gatovo ue bo ruui/ijala dr.ugega iesa ia s tein je že tudi vko vana lesna trgovina na Sved3.v;ail ki je pošiljala skoro ves svoj les lo ua Aii/gleuko. Holandaka je pr^oajjoioieaa a i-> som in m mogoče šldeniti tukaj kup čij niii po predvojnih cenah, toložaj se tudi ue bo tako kmalu izpremenil. ker so si holandski trgovoi nabavia velika množine lesa v. prvi v(i'sti za io, da bi zalagali Belgijo in Francosko ki p.a ffobivate sadaj v reparauiistd avrha velikauska maožine iesa. NomSka vlada je v to svriio ra/spisala dobavo naslBduiib uinožio lesa'185.000 kubičnlh metrov dolgega m ..okroglffa lesa y stavbene svrfie, i\i ti& 6 kubičnih metrov rezauega !esa , 90.000. kubionili inetrov hrastovega =v sa, 41.00.0 kubiflnfli metrav bukovega lesa ui 4000 kubifinih metrov dcugegvi lesa, vsifcd fega sa js lesna ku^čija v NemSiji malo ožiyila, kar pa ne bo upMvalo na druge trge, zlasti pa ne na našega, ker bodo Nemoi poskugali v grvi Vrsti zmaniSati lastne svoje zhloge. Za uaš izvoz ie merodajea v lt> lijo položaj v Trstu, ki pa za nas ui nikakof razveseljiv, ker je lesni trg prenapolnjen in kec manika kupcev . Poročila iz .Trsta pa pravijo, da se položaj v .Trstu ge ne bo tako kmaiu .zboljgal- Dejstvo, da se v Zagrebu pre^aj zida, je pao začasno ustavilo padan.o čen v mehkem lesu, ugodnejga pa to ni moglc vplivati, ker. so ravno v zaci njem <5a; i prodali Cehi v Novemsaia okoli 40,000 kubifiuib metrov po oena'i, s kojimi je sloveaskim lesotržcem z>h težko tekmovati. Edino na ta način bi tto »>ri n?.s izholjsal položaj vsaj deioma, 6e bi prigla naga vlada po vzglcau Cebcslovagke do spoznanja, da ie treba železniSke tarife zni/ati. U Lesni produoeati in trgovci v okraju Gornjigrad so na zborovanju dne 16. maja 1921 v Nazarju sprejeli sledečo resolucijo: Lesni trgovci in producenti iz Zg. SavinJ3ke doline, zbrani na zelo številno obiskanem protestnem shodu, ki ga je sklicala lesna* zadruga za okr. Gornjigrad, odločno in ogorčeno ugovarjajo proti uvozu Čehoslovaškega lesa v Jugoslavijo, ker grozi s tem njim gospodarski polom in zahtevajo, da se takoj uredi izvoz lesa v Italijo, kajti naša trgovska bilanca, ki je pasivna, se more edino z izvozoro t; lesa podpreti in oživiti.« To protestno^ resolucijo so podpisale ob^ine, gospo . darske korporacije, in okrog 1000 interesentov iz celega okraja. Resolucija se je poslala poslancu VI. Pušenjak, ki bo v finančnem odboru ter v zbornici. celo akcijo odločno zastopal. g Vrtdnost denarja. Ameriški dolar stane 1663/4 naših kron. Za 100 avstrijskih kron je plačati 19l/t, za 100 nemških mark 218—219, za 100 čehoslovaških kron 220—222 in za 10O laških lir 740—742 jugoslovanskih kron.