St; 50. V G-orici, 13. decetiabra 1878. „Soga" izbtja vsak jatek in relja • poito prejemana a!» v Gorici na dom poiiljana: Vat ltto.....f. 4.50 Pol let* ..... n K.30 6etrrt let* ....», 1.20 Pri oznanilih in pratr tako pri „jao-iltnicah" se placuje za navadno iristop-¦§ watt: t kr. It it tiska 1 krat f » » ,» » »,» 6 » »> ,* » 3 »» ZattSt irkt po prostoru. TedajTfll* Posamezne Stevilke ¦« doblrajo fj»-10 soldbv v Gorici v tobakarnici V^gO'" spnski ul'ci blizo „treh • kfon'S . in.1) na starem trgu.— r Trstu v tobakarn^;' ci „Via ilclla casenna 60". Dopisi in naroCnica naj at blagovo-Ijft'o po&liajo umlnidtvii ,,8bSe" vG$r>' ci Via del Oiardino V Zoratti-jewi fail { II. nodatr, KokopJBi it ne vraCaJD; dopUl naj at blagovoljno frankujejo. — Delalptntt in drugini. nepr««no*»inr it naroCntat 1 Rnila, ako it ogltit pri uredniftttu. filastlo sltveiiskega poUiitoega draitva gorttkcga za brambo narodnih pravic, Na* dezelni zbor. IV. Ako bi hoteli preresetati, bodisi tudi le na de-belem situ, vse posamezne predraete, s katerimi se je bavil naS dezeloi zbor v letosnji sesiji, morali bi razpravo zategniti do po novem letu; toga pa nikakor ne maraiuo. Za to naj omenimo le §e vafcnejSih stvari; raogoce da homo imrii se v prihodujem lctu priliko, o drugih p.voriti, katm\ akopram morda ne zadevajo naj imenitiiuj&ih deielmh interesov, so pa vendar fie zadosta zaniraivp, da .se domace casnikarstvo I njiini p«ca.— Izmed nairtov postav, ki jih je sprejcl letob de-ielui zbor, vtegne biti najpomenljivcjSi oni, po kate-rem se imajo vvfoti nekatere Kprrmembe v dvz>lne pottave zastran razvrtfcnja ljudskih ucitrljev in nji-hovib pla«\ Po flnsedanji postavi so razvr&fene Solske ohftne glfdtf ufiteljckih plat* v ^tiri vrst»» in to z ozirom na popre&u; ceiu» r\ i\\\\*\\y\ najpotrebni'jsih rtu'i in mi druge krajne f/^lnohti. V obiinah prve vrete dolii-vnjo uutcljt po 600 gld. letne plate in po tuni od vrst*' do vrste po 100 gld. manj.™Po novi postavi pa, kaU?ra bo skoro gotovo potrjena, ker se merodajni krogi«—kolikor je znano, vjetnajo z doticnimi naceli ne bodo veL ob*ine, ampak bodo ufitelji razvrSSeni v tri plafne razrede, t plafami po 600, 500 in 400 gl. kakoHne se bile poprej odrocrjeoe uCitrijem prvih tieb pl&Cnih vrst, a z vtesnjenimi opravilskimi pri-kladami za naduCitelje alt vodje. — Moder namen te naredbe m?ri na to, da se dob re uLitelj»ke mod ko-likor mogoife dolgo obramjo na istem mestu, kar je ioli gotovo v vi'liko korist. Po sedanji postavi so se utitelji, kar je uaravno, potezali, da so iz obCine ni-*c vrste bri ko bri prestopali v oWinc viSe vrste; iz tega so nastajnle vedne spremembe in ne bamo to, ampak manjge obCine, kder ima ljudstvo naj vefio po-trebo izdatnega poduka. so dobivale vedno zaietnike alt pa ravnejle utiteljbke mod, mej tern ko so se v obeinah, kder so dva-ali vefrazredne Sole in je te-daj s*t uiiteljer, imele tudi sposobnejSe moii. V enem Sn drugem oziru ne more biti taka uratnava v pro-speh ljudskema Solstvu. Zato smemo zadovoljno po-zdravljati naielo, na katero se naslanjajo letos sklenje-ne naredb?. Le kar se prikraj^anja uCiteljskik dohod-kov tife^ ne moremo, akopram morda v nasprotji z obtnim menjenjem nasib davkoplaCevalcev, pritrjevati deielnozborskema sklepu. — Dr^avni uradnik najui^e US1EK Fra^opiiii© opastki. (dalje) V pomenu m beremo k * d a r pred b i n. pr«! Dalm. Jan. 19, A: ?Ti bi neimei obene oblasti c^z mene, kadar bi taista tebi nebila dana od ozgoraj doll*. Zdaj: »k* bi ti ne bila dana itd.tt Pri Schda-lebnu se glasi to mesto: BTi bi neimM obene oblasti Cez mcne, kadar bi tebi nebilu danaodzgoraj doli". — Matija Kastelec pi§e leta 1684. v knjiiici 8Kebe-Iki cilj* n. pr. str. 261: 8Kadar tbustvu inn bol&ni inu drnge riCi, katere ti hude imenujei, bi.mogle se stabo z1 besedarai pogovarjati. bi na tebe drelnjale inu bi djale.8 Ziaj bi rekli: »L* bi se mogle ubo-Stvo in bolezni in druge reel, k'tere ti hude imenu-je§, z besedami pogovarjati s tabo, bi godrnjale na-te in bi djale*. — Tako: kadar bi piSeta tudi Se p. Janez od sv. Kri^a in p. Rogerij iz Ljubljane. Ali besedica k'dar, k'd'r se je ule ? 17* ia ztiabiti celo uie y Z stoletju sem ter tje za tela krCiti v k'r. Tako pi§e Kastelec v „Bra-tovskih bukvicah sv. ro^enkranca" str. 311: „gorj$ inu y6 bi bilu nam, kadar bi nas botil pravifinu pla^ne vrUe dobiva veCo plaLo od ljudskega uCitelja najviSe plagne vrste. Pa ne samo to, ampak posebno razlog, |a so v drugih delelah, kakor v Trstu iuoko-tici, na Stajerskem in drugod uCiteljem povsod vefiji dohodkt odkazani, kakor pri nas, privaja nag do ikle-pa, da prevelika varCnost pri doloCevanji uditeljskih plad je pri nas tern manj na pravem mestu, ker gilno potrebujemo lepega §tevila dobrih uditeljskih moti, ako nefemo, da bo kulturno stanje nafie de^ele daleC zaostajalo za ouim drugih dciel, Uciteljski stan je tc^aven; to so u2e stari Iliraljani gpoznavali. NQuem dti odfrc, poedagogum fecere" je bil njih rek, ki tudi dan dancs ni zgubil veljave. Gotovo je veliko tci5e otroke poduCevati, nego v uradih opravljatl navadna nielianir-iia dela, kakor§na so odkazana niiim dr2av. uraduikom s 750 gl. in viio place. In dokler oitane tako var&io priskrbljeno za ljudske ufiitelje, bodo le odpadki srodnjia §ol v u6iteljiica cepali in kar ho bo od teh boljSega izgojiio, jo pobriie v tiiasko okolico, ali na juitii stajar ali tudi raje med Nomce h trebu-hom za boljlim kruhom-*nili de^ali pa ostanejo »mo-ti. Reg jo Kicor, da ge naie delelne finance ne mo-rejo pona^ati z obilnostjo; enako res je tudi, da nase poncfitvo in obrtnija nc prenaSata liihko velikili do-klad,—a enako rcsnidio je pa tudi narodno • gospo-darstveno natelo, da so davki tedaj opraviCeni, kedar se nalagajo za take stroftke, kateri so v svojih nasled-kih ploJonosni.—In od katerih davkov si moremo pac* pricakovati gotovejSegA in obilaejsega sadu, nego od onili, ki so nalagajo za namenc ljudskega podukaV—*) Z naCrtom postave, ki je obvcljal v pietek. sesi-ji zastran vpeljave Solske davsfiine od zapuSCin, ustva-ril je zbor izdaten vir dohodkov penzijskemu zalogu, iz katercga bodo dobivali ljudski u<5itelji ali njih za* puS&ene druline postavne pokojuioe in preskrbnine. Postavi zastran varstvadivjattne in o Cebelarstvu niste posebno pomenljivi; zadnji bi se dal lahko na-slov: postava, s katero se daje 2upanom oblast, 6e-b el ore jo z at i rati. Kakor sligimo, nameravajo nasi gorski Cebelorejci in tudi nekateri v Goriski okolici vlado prositi, naj nikar ne predlozl nadrta postave cesarski sankciji. Slednjift je sprejel zbor 16 nafirtov postav zastran razdelitve obtinskih zemljiSc v posameznih obeinah Goriske grohje; vecinoma so jih podale Kraske obCine. Glede teh bi bilo pac ieleti, da ne zbrusijo *) Ker no vento, ali se a temi aaaori o ufiitelJBkih do* bodkih vjoma polit. druitvo ,,Sloga", kojemu je na5 list gla-•ilo, objavljamo jih kot zasebno menjenje piiateljero. Op. ured. soditi po naSim djanju, inu ker bi nam okratil nje* gove neizgruntane milosti." Tukaj Btoii gotovo ker bi namestu kadar bi za sadanje k* bi. Mogofie, daje uie pri Dalmatinu besedica kervnekterih redkih primerih tako razlagati, postavim V. Moz. 4, B: „na ta dan, ker je Gospud iz ognja na tej gorri Horeb z' vami govuril". Vrjetneje pa se mi vendar le zdi, da je ker tudi tukaj *- kir t. j. naS sadanji ki. Japelj ima na tern mestu: ana ta dan, kadar"—, naaa nova prestava pa: „ta dan, ko" —. Popolnoma okrseno, kakor je dan danaSnjt v naVadi, pa nahajamo besedico k*dar Se le v zaietku prejSnjega stoletja pri p. Hipolitu, in sicer le pred bi v pogojnih stav-kih. P. Hipolit namre5 piSe, kar je nam znano, prvi leta 1719. vsvojej prostavi Tomaia Eempcana n. pr. str. 56: „Mi bi mogli veliku veC mird imeti, kebt se mi z' drugih ludi besejd inu djanja nekumdli"; str. 193: „Jezus birad hotel per tebi stanuvati, ke-b i se ti mogel od vsih stvari odloCiti". — V knji^ici „Kratki zapopadek kristianskiga navuka od Roberta Bellarmina", ki je bila tiskana v Ljubljani ob Lasu papeia Benedikta XIII., tedaj mej leti 1724 in 1730, beremo ke (*-»k') ravno tako le pred bi^ n. pr. Btr. str. 78: ,Kebe eden ne vedal gviSnu Stivenje svojih grehov, koku se ima od taistih obtoiit ?* — Tako se rabi v TomaSu Kempfonu Bdveh maSnikov petrinar-jev ia fajmoStrov i gorenske Kranjske Btrani" tiska- vladni referenti nad njimi evoje birokratlCne biBtro-umnoBti~ter jih morda, to staknejo v njih kako fnr-malno, raalenkoutno pomanjkIjivost--v novo obravnavo povrnejo,— Naj bodo preverjeni, da se obcine pri dejangkem razdeljevanji svojih paSnikov sicer naslanjajo na na-6ela, ki go ustanovljena no dotifini postavi,—dftgapa, ni zemljemerea, kateri bi vse nadrobne dolofibs taklh poBtav do pttice izvfidel.—Razdelitev oWimkih palni-kov je pa pogebno ns Krasu prekoristna in potrebna ter bo stokrat vefi izdala In veliko hitrejo ozeleneW, goIaKraSka rebra, kakor vsi v teorljt muogo obetajoftt —a v praksl neMmurni eksperimcntl, s katerimi is vladni organi z mlkroskopifinim uspehom trudljo po* gozditi sivi Kras.— Ostaja nam fie govoriti o preuravnavi naie define kmetijgke Sole — kakorlina je obveljala v pred* zadnji gejl letoSnjoga zborovanja. 8 tern predmetom HonCamo prihodnjifi svoj kritidni preglod deielnozbot'-skega delovanja,— _________ Dopisi. V GoriCl 13. decembra. (Slabl ca«i in emigra-cija; — Gorica i.Ce denarja; — patrijotiCen boncert; — in kozmopolitlzem.) Vetykl in mall p6sestniki, lastnlki in zakupniki, rokodelcj In delavci vai'toWo, da se jim trda godi, kakor u2e davno ne.' In kaj W ne? saj je skoro videti, kakor bi se biU narava in postava znrotili zoper naie kmetijstvo, — obrtnlka pa vedno tudi doseza Siba, katera kmeta, tepe. — Trtaa bolezen se je v nekaterih vinorejskih, krajih popolno* ma vdomacila, letos se je pa, tudi v takih legah po* kazala, kder je do zdaj Se ni bilo. Razumen v}no-, rejec se jej je sicer z iveplom v bran: postaviU ane-ugodne vremenske in druge razmere so vendar do-bremu uspehu mnogo ukratile, Zivalske bole?ni, ne* uBpeSna gviloreja so se zraven tega pridruftle — ele» mentarnim nezgodam, ki so bile posebno letos od zgodnje pomladi do pozne jeseni na dnevnem. redlU najprej zmrzal, potem rija ali pale2, kasneje toSa — ki je se tvojo pokoncevalno silo ikoro vse deielne o* kraje obiskala in ogromno Skodo napravila in slednjiC plohe in povodnji bres konca in kraja, Nasledkovi teh nezgod nam ni treba slikati, kmet jih hudo ob-cnti in za njim vsi drugi, ki od kmeta kaj potretra* jemo. V bolezeih in elementarnih nezgodab tiCi zarota narave. V davkih pa, ki so ule samt na sebi .veliki, nem v Ljubljani 1745. in na datys tudi v pOBtnih prl^ digah leta 1757. v Meknahi pridiganth ke h pred1 bi; sicer pa stoji v tern rokopisu, ki je interesanten< tudi zarad nekega posebnega, kar vem, v nobenej ti-skanej knjigi ne rabljenega pravopisa, prav pogosto-kir, t. j, raenda k'r, namestu k'dar, k*d *r, n. pr. II. prid. str. 2: »ta preuzetni meni, dejekej sam od sebe, kir vender mi ni", str. 3: „al kir sim si nar mejn domiSIuvou, mi je ta smert na enkrat vse; oduzela". — Proti koncu prejSnjega stoletja, zlasti o p. Markovem casu, pa se tudi uie v pomenu quum navadno pise k* ali ke za staro k'dar, in ne le tof temuc tudi kir quod, qui, quae, quod je zgubil svoj r in se pile k' ali ke. Prva knjiiica, ki nam kafe to zdaj navadno izreko je, ako letno Stevilo 1740 r6 zlagano, koroSka „Dubouna branua". Tu beremo na str. 24: „K' so tu stUrli, ni obeden veil na kugi u-merou" — tu stoji k' za k'dar— „Skofi inu drugi kuoSterSd: ta viSi, kv so rat der2alia — tu stoji k *w za k i r. Tako pise sploh tudi p. Marka, n. pr. vCupikovih pridigah str. 217: .Jezusje tehlebe uzel, inu, ke je bil zahvalo dal, njeh je tern okrogsedecem delil — tu stoji ke za k'dar quum— str. 74: HTok se tedej tudi ne6 vee Cuditi nasmemo, ke tudi Buh teiste, katire otSe ns.visoke Stable v nebesah pouzdig-netU- zdej iz kriiami, kvami inu nadlug&wi.aruvati \m vojskavftti pus^ — tu etoji k« w kir %wdt pa se Sc veliko vise kopidjo po vojnih, dezelnih, §ol-skih, cestnih in obcraskih dokladah in dav§dnah, dalje v dacuih eksekutorjih, ki ae ne smejo mnogo brigati za slabe letine in drugs kmetijske mizerije, v nered-nih hipotekarnih razmerah, v svobodnem oderustvu i. t. d. pa tiCi zarota postave. Uboga para— bodi ve-lik posestnik ali reven kinetic" — je obema na nitost is nemilost izrofena. In ker milosti ni, ali je vsaj le izvanredna, lotile so se mnogih kmetovalcev skoro obupne raisli, ki so v mnogih uie do sklepa in y ne-katerih tudi do izvrsitve dozorele: Mnogo druiin se je odpravilo v juzno Ameriko; nekatere so ole tarn — in sicer v Argentioski piovinciji, — druge so na potu in tretje se ie odpravljajo. Posebno iz nase FurUurije se je izselilo mnogo koloncv hi sicer do konca oktobra 72 druiin brojecih nad 400 oaeb, mej tend je 342 oteb stopilo iz driavne zvexc, 59 pa jib jo Se ohranilo avstrijsko drzavljanaUo. Pa tudi i* naSih Erd se je izselila katera druiina in na Kanal-ikem se tudi lazodeva eiaka namera. Pomenljivo je, dasi ni teSko ugamti nagibov, da se posebno koloni all gosposki kmetje naglo vneraajo sa emigracyo. Nasi goapodje veliki posestniki v Furlaniji in nekateri tudi T slovenskem dclu deiele se ponaSajo sicer veciaoraa a inteligencyo in s kapitalom; — ali se smejo pa tudi se srcem za svoje podlozuc kraete ponaSati, to je drugo vprasanje, na katero rezultati dosedanje emigracye na Gonskem kaj neugodno odgovarjajo. V to awjo sodbo pa ne pritezamo izkljucivno vseh go-spodarjev, ker vemo, da je vec takih, kateri ne samo cjovekojjubno, ampak prav ljubeznjivo ravnajo se svoji-mi kmeti. A tem takim ne pobegajo njihovi koloni t Ameriko, ampak se jib zvesto drze in ravno za to sklepamo, da je trdosrcnost mnogih drugih zelo kriva, da se njihovi koloni izselujejo. Kako sleparski agenti nevedno ljudstvo za crai-gracijo segrevajo, koliko tezav in nadlog caka izse-jjjence na dolgem potu in koliko ve5 Se unstran morja Y obljubljeni deieli; koliko ogoljufanib druzin se je uie domov vrnilo v najvecji rcvSdni in koliko jib je tarn poginilo, ker se niso mogle vrniti, — o vsem tem smo uie o svojem casu obSirno pisali; (lanes polagamo Ie Se Cast. duhovScini in vsera uplivnim osebam na srce, naj s?oje ljudi — ki se mord* s kakimi agenti v Italiji zarad izselitve pogajajo — po-duCujejo in svarijo, da ne zabredejo v veliko nesreco.*) NaS mestni zastop skrbi, kako bi unificiral svojo dolgove; v ta namen se je podal te dni gospod iupan dr. Deperis na Dunaj, da bi se s kako banko pogaj&l zaradi posojila 300.000 gold. V enakem namenu je bil uie enkrat iupan v glavnem mestu — a takrat mu je namera izpodletela, ker ni bilo banki, kakor pravijo, novo pokopali&e in kar je §e za hipoteko po- *) Pits agents, pri katerih so se nasi dezelani zaradi inelitre oglkiali, 3ta bila: Modesti Jakob r Vidmu in Alojzij Talotti t Campoformio; k zadnjemu, ki je bil kofc skrirni a-gent uie Yeckrst kaznovan, so posebno na§i Brici hodili. — Sedanja agenta pa sta neki Denardo, zemljemerec v Claujano (psnjejo ga tndi „notarja"> in u&telj ˇ Jalmico. Oba staskriT-aa agenta in ker nemata nobene pravice za sroje poslovanje, je praT lahko mogoce, da opeharita one neredneze, kateri jim hroiojejo denar za potne stroike. TJze mo6no znizana taksa od ISO !ir, kolikor se je s poSetka plaSeralo, do 15 ali celo 10 lir, kolikor zdaj tirjajo od trsake osebe, rtrjuje ta opran-een warn. Op. ured. Kavno tako, dasi v ostalem nikakor ne po Markovo, je pisano tudi v molitevni knjiiici „Hitra inu glatka gt pruti nebesam, Mahrburg 1770*. Natisnjena pa je a ta knjizica uie prej nekoliko krat v Ljubljani. v nasem stoletju je tako pisal p. PaSkal v svojih pridigah leta 1814 izdanih. Drugi pa so se te pisave ogibali, zlasti uie Japeij in njegovi pomofiniki pri prestavljanjn svetega pisma. Oni pisejo za quum menda U kadar, pred bi pa le aku. Tako se je besedice k\ mislim, nateSc* ogibal tudi Gorjup v knjigi „Cir-kounu leitu, Labaci 1770." On pise vedno aku b i le uie skoraj na koncu str. 423. mu je u§!o enkrat k e bi. Tudi Kopitar ima v svojej slovnici mej tezniki na str. 382. pod naslovom „Bedingende, Con-ditionales" le: akp bi, Ce bi, ne pa ko bi ali ke bi, dasiravno navaja na str. 120. iz Basarjevih pridig Btavek: flke be se dva pravdalatf. Kopitarja se drii Vodnik v svojej ^Pismenosti", in tudi drugod ne pise menda nikjer k* bi ali ke bi, tudi ne ko bi. Sicer pa piSe k'ali ki za k'dar; n. pr. „Ze mofiea na morju Ilirjan je bil, K' se ladie tesat Je Kmic uCil". (Diria oiivlena.) „Vn dan lib opolnofii, Na neb' ki Burovi kermi Ob voje malga Voza, Ei vse glaseCe stvari So trudne pozaspale, Ljubezen butat pride Zapahe mojih duri." (Anakr. III.) M. Eavnik&f je prvi, kar je meu$ znano, ki je Meet pisati napatac k,o bj ngmestu ^ bi (ke bj); nnjal, zadostna gr.rarcija. Krab yt zmodrii duuajske borzijance, da jim ne gre ve6 dcnar izpod rok, fe niso od vseh strani dobro zavarovani. Ali pa hodijo nasi mestni ocetje, tako previdno po denar ua posodo, kakor ga denarni zavodi previdno poaojujejo, tega ne vemo — a toliko vendar labko reiemo, da letosnje reve in tezave, ki se jasno razodevajo v vseh vr&tah tukajSujih davkoplacevalcev, ne opravicujejo nikakor izvanrednih stroSkov za take javne stavbe in naprave, ki niso prav potrebne, in da, le je v go.spodar.-kera oziru razumno, da se mestni dolgovi v ene roke zdra-iijo, ni pa nikakor previdno, da se ob taeni tudi mnoi^. Kakor smo zgorej nizlozili. jziviino v presla-bih Lasih, nego bi imeli za luksus skrbeti. Tukajsnjo pevsko druAtvo .Gesangsverei»* j« na-pravilo preteklo saboto t veliki dvoraui tiruStva „('on-cordia" velik koncert na koriat ubogim druiuu:u re-aervihtov in ranjencem. Patrijolicni namen jt* prtvabil prav mnogo obiskovalocv, ae\t*da tudi odltfnr p^pyd**: dohodka ji» nad SMO gold. Program se j»- po porodi-Iih tukaj^ujih italijau>kih I^tov prav i/vr.itu>i wvr-»!. Drustvo H(*eaaugs\ereittK &*• jc do /daj Vi-dt.u poiia* Salo se svojim koztitopohti/moin, ....... v i-tiui -<> pri vajah in produkcijah veduo boihiuvali \»'\%\ v- it ti»-h v Gorici iivettk narodnosti, viasi je bti r»l«"» pevo-vodja Slovenec in pri v»aki javui prfi>luki-iji ali /ab.ivt je bil mej nemSke in italijai^ke ziwir tudi kak slo-venski vvr§Len. Sevcda je ostal pri vs«'iu tern i».t-rodni zna^aj dru>tva neiu>ki. Pn zadujetu koiuettu pa sta kolikor vabiio, toliko program pcp«»hju;n.t pn-zivala Slovence, dasi so tudi pri t*-j priliki iii*kta*Mi nasib najbolj^ih pevcev zarad patrijuttthi^a uhiwua sodelovali. Mi ne razumtiiio prav, u-i kod tn i/viia: ali iz gole breztaktnosti, ali iz pt«aii>Ijtkru? bre/ob-zirnosti proti nam Slovenceiu; »akakor hi h'M'Awj ta din nemskega kozmopoliti/ma zapomititi. IZ Goriske okolice 11. dec. elzv. dop.; (S'lo-vensko bakbaistvo.) KMoniteur11 (ioriskih ItalijanCicev, ttL' Ison/o". pripovedujevmej svojimi razninti vesti v tit. 2l;». pol naslovomv„Standreiki Uo»ojakiu piav pikantnu ve.it, kako so StandreSki moije grozovito ravuali sc svojim rojakom Joiefom Brajuikom, kateri ji», i/piiMVn u Goriskega mestuega staporu pretekli teden domov pri-scl. Mej drugim pravi, da mu je neki pmkupau ho svojimi pajda.si obleko z zivota strgat irt da &> ua t<> nageiau, kakor je bil Adam, prudno je jabelko za-griznil, roki na hrbet privezali in ga v mrzlo nuC zagnali. V Gorici, kamor je Br. v takem btauji pri-tekel, ga je nek iinanCni straznik se svojim pfa^'em ogrnil in ker ga niso hoteli usmiijeni bratje pod svojo streho vzeti, izroiil ga je mestni policiji, katera jepo tem za-nj priskrbela. Zdaj naj povemo mi, kar smo o tej stvari iz zanesljivega vira pozvedeli. J. Brajrnk je zuan kla-tez, kateri se, dasi ne prostovoljno, veudur pogostoma zastonj vozi — kot-potiranec ali po domace „sii-bar.a Y zadnjem fesu si je tudi novo avstrijsko de-zelo ogledaval; a najbrze mu ni Bosenski zrak dobro teknil, kmalu se je hot6 ali nehote vrnil in preteklo sredo ali eetrtek jc wZe zastonj sedel na Guriskem magistratu. Ko je bila njegova pri.srojnost uradno po-trjena, odpovedali so mu na magibaatu prosto stano- n. pr. BKako bi bilo ialostno, k o b i bil do sam kdo na svetul" (Zgodbe sv. pisraa, I. str. 9.) —.Kaj ko bi vsi ljudjS take vse bozje, lepe inu dobrotne navnke prav spoStvalil Kaj ko bi jih deriali!- (II str. 145.) — „Ko ga zamdklo butiti slisijo, je vse po zberalsu strda preletda\ (IV. str. 2U.) — Metelko imaj slovnici str. 163. id. zraven ko b' ie tudi k'. b'; v basnih na koncu slovnice pa piSe ie ko b '' Te pisave se drie tudi njegovi nasledovavci m na dalje vsi slovenski pisatelji do danaSnjega due Celo Podgorski v spisu no dentin* v Novicah leta 1S6'> str. 415. besedice k' ne jasno in uatanCno locil od ko in ki. Od poslednje se po sadanjej navadnej iz-reki res ne lod vec, Se zmirom pa sc od prve • v pi-sanjusejepa nasproti razloCek mej ki in k' onranii zgubii pa, kakor smo videli, mej k' in ko. ' Besedica ko je skreena iz kakor, ali prav za prav kak'r alikok'r, in se izgovarja ali z razlofi-nimo, alipa(poDolenskem) z u: ku.Trubarpise na-vadno koker, Dalmatin navadno kakor (t. j. kak' rV ko all ku pa je ob nj^junem casu Se popolnoma ne-znana besedica. Prvic mislim da ^e here ku v Ka-stelCevih sBratovskih bukvicah sv. roienkranca* v pesmit „Jezus sladak je tvoj spomin*. Kitica 21 te peemt (str. 404.) se namrec glasi: »Jest od lubezri ne neham, Ku Hh do smerti se upeham. V leti lubezni k u umerjem, Sai jest u' Jezusa verujem* In 27. kiUca (str. 405.): sKar gam Jezus mi go?ory, S' tem mi serce mocnu gory Yiner ne postanem pepd, ' Ko vecgorymveCsiw vesdr vanje in v petek popolndne je uie naklonil east svo-jega polioda svoji rojstui vasi. Ker so mu novci poSli, je zastavil uro za dva goldinarja, katera je do sedmih soldov z iK'kim brateem v dmnad kti-mi pri M. Na-I nutu zapil. T'ze pozno v uoci hofie domov v svojo | rojstno hiSo; toda ta je v zakup dana reservist!^ kateri je od Boseuske okupacije domov priSel in zdaj hoIan b'zi. Ker mu ta ne mara odpreti. zacne Br, v svoji vinskl itavdusciiosti strasno ra/^ajati in groziti, da zazure ocetovo hi«5o in fa kati-ro drugo. *-Vr tem ga obstopijo 4 inoije ter poklitfejo nje^ove^'a brata, kt je v St. Andrezu v sluibi, da bi ga poniiril. Brat pride — a namesto di bi kaj opravil, jih mora Se priji'iuati ill slfdojirr gn cl« zdivjaOeiii brat v ln/o /avali. Nastopi ubriii^u za-top^ik B. in veli divj.ika k zupattu gnati. Ta pa vi- ra/kai'c:t zanu- s a m o-bleko raz &vb« ti^ati. I'nluii pridfjo do /upanf*vt hi4e, je Br. u/>- \.-, n,^, di i ua iti u i k d o tak-i. il. Ku ji« \'n, :»iiM/;i. di h c •¦ it''.'»-,v.» in ,.pi'kt>vti" hi>j N'/^tti, nk-.tZ" zuptti, i.aj ->»• l:;:: r ski /v./»-ti i;t naj .-:* |»-?I-i» iifih«a..i wA'i.vii: h t. d.i >•• M jti'j/j-j j«-f:.il..i v ni*. »iu-k<» h'. u i'./.tt'., ¦••• jim /?!>'=!/:.<¦, t-t )* :,-<_' in yv»*-/an puHj.-c pLdii 'itjtiu. Ku ^.' j>- ».j,",.-j- ,-,'«/uil-», to }<-. yuM'tUi ,.1/I-ui/'i* ali rr-ui'vi, >s:l r.<*. k vi v.ukU) mart. !.¦* l«» .-tii'» f.-*t'.-Ii iiuj:ui'i. da >* k .it"/ v d'ima* i v.iu tn i4.i-»'K k;tr y . ¦,:„, : ' ;;, h ;•- |.« /.l {«» v t.ijpvK.-t:.r;.( Ada.:..*'.! f-N.- h, \ ih-mmi p.'jh;!*-!, kfi* ga j*' v ^- .Vi'ii-. m sj(! ¦h;»-St».i'l!.-:-;-i h »l«VfU ^u.ila, di j" >*;:si-k » ihltnii ;-.uia ta.* ,¦.'"».*• ^rr,'il. ,.1/1 :>iw > • i '¦ \'..l.raf. !..i;».'!. k*-dar :«",¦•• u y>lu<* H-Sxi ra/.-ij,;ri i- #L• r :;»¦¦'¦ *i{-.-?». d i -ram ;!i >I'»vcitJ'»-; /a .liVj-i -<.r,., f. L.tr. i..« t,,,^^ «i-*rs-K t pt.;iUc.,i ,j u:.-: ¦ d<.ft-r* t..id t.:t-i::;t i*(»;rr.: .¦;; utu-'ti, k«'darku, kt . t p::!:i,j.di \r. zivit.-k'v'i 'i'/.;i if* iix.i.-* ¦ » v-a*« ja ¦ ¦ - '"¦* t.f -.*:•¦»¦> h Irdittit ucp.iS'it, auij tk V.ih ¦¦ s .'I.iu'. -:,vfy u:\Vii k;tpi uit-ipali. KsH'-fj** r>t r :;. v.djr.'j u'r, a!i f*T ;U i!iit?;-> .-vtijti.t p'»!.'j:i ¦ tn I'.'t'.sUwi .->» ra.ji i i:l>t r!.:r,;'», ni iako,;ar umU'ui j;s:t:;.!;- i'jui :-;u;" (Hv>,t,;i> ••i.t*:iti/»-?i liadalj-'t.di. lo -.'¦ y '^ii;;.f t..i r;i4'j..jr;j j»i< i ^b-rlom v Pr«'.:ta*»: pi tsj.l. na !*«¦¦. t.ji ><» :¦»' iw-Un ji.uvnt ^ I.i-|>:irijt't--i J.a.'tb kin bi\ \l.\\ vt -*<\ t /.*« f,r>»tr., \l >.:i pulliaji la-iu iji» »>,'| /:; ntf.,'^1 in >. ' , k iK|ta-!»? dokle okoh \nbjik*v :tM<-.i?i. I;; k-hk >* f-i ¦¦»• da!«i :-.(' 0 tuk'dl Hi t'liakih \U-\;\:\\i \> ¦ -\it - ¦% t» \n .ve ptavdo ma^i.-trat !-iamon!i. K / :;r*, ku j« vt-adar piilezui'j.M; prcl Ui$nu pra^uni pomi-Ulfr' Iz Trsta it. dff._i-TH. il-v, dop.) ;.r.)w pa. trijotu'tsi dt'Ui'.mstravtjL) Sopt.i Vam i:pa:n o jako vaz-nih do^olkih spomfatj. Tr.-t je pu.-.tal zadcji* u^e uajzanimivej^e mesto v Avstiijk; dtir.in-.fractja hleli demui^tra'-tji. izbiva m* tnkaj klia s kituota; a iu\ koncu >e itij-mo. j.o unijem i:!.ieuji j»? f» ?•.• !»• zat'-e-tek; glavni prizori ^-' m-.»raj-j k; le god.lt. -- Ziwuo jt», da nai mu'istrat nij ilyvubi 5t;o gld. za spr«jem dontacoga bataljoua; ku jo ce.-ar rjzpu>ttd mestni zb.>r, so se pa gorpodje tako prrj-tra-silt, da so v dt-lo^actji sklenili, padariti onih 5ou gld. ubogim vojakom L ba-taljona; neael jih je zupau nameatiiiku; a ta jih jo odbii rckoe: ^nnbeden vyjak nij reve jr."— Tor-lej j«j zupau pasld eaega mt.^tju'^a uradntka k poveljuiku omenjein'a'a bataijotia, da^prgme in iaz-deli dtuar m*-j vojako: a poveljnik ga j*: po>lal, od koder je pri^el; vili r-e iz toga, da ga^-jdje zdaj saint vidijo, da s-o sh predalcc.— Najveca demouatractja proti liihutiakomu btare>in-stvu se je pa i^visrU se ie ">. t. m.. ko je namrcc doSel domac bataljou. Uie predvecer zbralo be je ua glavnem trgu pred magistratoiu lju-li ua tisiiOe. ki bo upili: vabba^»o il Muuiuipio fuoii gU Itahaut, 2ivio Austria. Zivio Slovouu!1* itd.— 5. t. m. pa se je na vse jutro sopet zbralo ljudstvo na velikem trgu in cakalo, da doj-le. bataljon. Tocno ob b uri primarsirajo vojaki m se razproatrejo tako, da je ves bataijon gledal proti magiatratu, ki je bil ves okincau in tako tudi druge hise na vehkem trgu.— Predseduik koraiteja za .«preje:u nagovorii je po-veljutka iu mu rzroed lavorjev venoc; po tem se je svirala ces. himna. vojaki so j>rezentirali, ljudstvo pa je zacelo klicati gromovito BZivio4 in REvviva Austria".—Z vehkega trga so se podali vojaki po glav-uih ulicah v veliko kasarno, kder jih je patrijotieni ko-mite dobro pogostil s pivom in raznimi jedili. — Ker so \judstvu dovolili vhod na dvorisLe kasarne, se je tarn v kratkem casu zbrala taka mnozica da je bilo veliko dvonsce, vece nego vas ffTravnik" (ne zameri-te, gosp. Isonzo) skoro polno; tarn je bilo objemanja polubavanje in obeno radovanje, godba pa je vmes veselo svirala. Popoludne ob 2. uri odmar§iralje bataijon v„Bo-scbetto5*, tarn je bila, nalaSc" napravljena leseua lopa, v kateri je cakal vojake obed; nad 70 hektolitrov pi* va, 25 do 30 hektolitrov vina, vec telet, itd. podarili so patrijotje za to gostljo.—Svirala je godba in po-zdravili so tarn vojake tudi nasi okoliear.i.—Po obedu zaCele so napituice na ces-rja, na vojake, ki so Bosno oavobodilt itd., poaebuq ranimivo sta govorila en Slo- veneer in en Hrvat, povdarjaje, da so slovanski polki | najvee k zmagi pripomogli. Ob 6. uri zveeer vmili so se vojaki sopet v ka-sarno; spremljala jih jo mnozlca kakih 10000 ljudi vsake vrste; mej godbo slisalo se je ogromno vpitje „Evviva Austria" ,,Zivio Filipovic*. Zivio BNabergoj, fuori gli Italian!, abbasso con quei ea..... del Munici- pio itd." To Vara je bilo kricanje, kakor v zacetku | kake revolucije in iz bojazni poskrili so se bili vsi | 2idje in Italijantici; kaj tacega v Tr.stu nij bilo uze i do!go.—Fosebno zaniuiivojepa to, da so mali fantuM, tabice in tezaki vdno 1e „Zivk>w kricali; ta klic jo le-tos v Trstu prav domac postal, slKis ga vedn.) na vsakem oglu.— Ko ho bili vojaki doma, po torn m> If je zaiVl pravl gdiuiidaj". — l,jud»lvo jo vrclo na wliki tig iu tarn pououlo v Ao vereui >tihidotm>u>tra»ijo od pn«d-vetora: n»kat*'ri *•> bili tik« ra/kareni. da bi bili kar wumttpij na>k«M'ili ako «e Id bilo polirije pri rokah; .-«e !•• kt'Muj v liiiuji- l".b» m.^w'.' w/kiopsti vm» to ogruHuiM m:;»/U'»». UjAa-VsiH-r na lah»ne j>> v \.«eh krygth Ul» vehka. da >n i-«i mojtom 'jhh'Uji \knU n;<'»-raJ*V»M*m u^obu »\i*. da ra/piM* iiia»« vulitvt*. Ljud- j *tvo y ra/k.u'iMi«» nx sn« '!:;** *h*"'u\ pOM-btw jm /atad ! tv**. k»r •¦•* ii-iv iIavv'k ».,1 ^ui.*a»!j -kl.'itiii in sap.-t %o*inU -••^i'* ; i \Vi-uy. Kakf* 1-i -e v«»d.i Kek.i p«i-pr*\iU \ I'M. »*• ^f-iUj- !-ti!^i uv i« Iim.imm gl. in *» 'sim- i-'-b' i^»--:asiji». To w Ij-.id^o \o in l%«r«--tpr«j«'j.ju \«»j-ky tedj" 1 .::|. ,v;- t v I'e •••; l» ¦ w .¦• > pm-br.. i..:n , \:i-dn\i- H-.:tT- |-j- '»'«.¦•».¦¦. ' > *!- *-' * !i;* p-i-Un^v Tr*t. \,a ,!iti-» >' ».«¦•.• * I* ii'*¦»;:»/.».!"j'i>:ki ••*»-totfc.j f-.^'s ^:.i.^. L \"^F «'•* i' .tt^.^Lt :r ^.4 K«* luif¦-;* : , i.-t..i -¦,¦* va !J-,'»t' N.i :-''.urji j.t ;»¦ uajpr.; , i.in. «..'"' 1 " !.¦¦»! "**¦¦»: «" «"« •'¦» »ai ».,.» i-v- 1 ¦'.:•-: • -^ !•/'•» -^"wns ^.t ;>• imJ,. vi»;*-:.i t a. .;:•-. ^ :•' '••>• ", •"¦'"-'!,/ • »' '*¦>}'*}} F k:U" hi& d.* ]¦• f4 -.'t» '.'^ -.1 !¦•„««'¦ }'!-jr :.'-;.». k /::.;>'i. ¦ IV t^u'-V'.^tiE. ss t.'t:-.v;«tj r-.»'- ¦- .;¦' l»J!p»»:» /. \.'!tii.-.'.: vj,-,'«^Sr»j» j '" '• *^-»!*' 1** l-.ri-*«-" (j.i v.-ij-k.-rii fr.v:! I'/jltw. i-.». ¦ % y v.,;-itx.\;.it.* -. ./;«¦• iu Uv;v,i l;t:i .'.: ' M».' ;*•«<> r« ¦•-.¦¦.:.* i;« i iul jr ;-'.- .fi,. ^-.-.. J:..'.... . .».¦.».:• Wi i-i.|H..I !M m- Jt Mi'fc i * rc :¦ ' ' -- •; ' ¦ f ¦, j :•» >v< ?i:-j :i» tri \rtti .!.:.•¦ ..:¦¦¦;. '. ' ¦ ' *'1 V !'!* •' -''^ I ¦* .''' "• ''* N'4 1,. :.. : t: ..*. ; -pi ¦ Aw'-- Ijti i -**si* d< ;t»»i:-tunj l»r- 'i i/i.J'.t:... »>.; ¦¦• i-*;'»" '-i~l !»»-:¦•)•»» ¦' i*«-:.i^s.«m ltd.; /. .'..-«• j»a ::*;•*• «.»K»-r....... - ¦•¦ /)»«? J« f'4'- ••'* Ht1 L.*;*}*» ir/fmt, ti-i- Huiiani e. li^'i iu ••• 1*« »g da-lf, uv !¦-.I.H j i-t-.ti i-Lii;kt*: lu via-h pa ^* .-pa/jia-nje iu d •.?';•:itw la^tani*'* Politieni pregled. l)e 1 vf: .u'ij^ke •«bia\na\*1 mj pnncbaU', a k«T ni'tt? *!*-!* K:ioij: uv-trij-ka in «.»^r?ka slozui gl.-ilr bad^-tu. i-«^st!i'j k*dik«r za«u;va vja^ke potr^K'itje. !¦•¦.» tnl-.u ill m» ubt* ^kupaj ssiulvti in pKiMijeti, k;ir se zgydi Hint ia brt/ ra/pravi'. Grof Andras\v jf moral p«>c»bm> v avstrij^ki ilf-le^iriji crenkV pwwrat: iu jaku ttsko um je bilo. zaRnvarjati se. ku — >^ %tilit-m-j>i matad.-rji u-uvwrui' >tra!ik«> z Hi-i-b.-toin ua ecla. Por«n:ilo btsd^tut'i'a odseku uh^A najliujo Mt«.zl«.» in ob-i'xlbo. kak=jr>na nit'iv zadt-ti mi-ni^ra z\unanjih oprav;L L'>tavu\vrnMli*lcgati s« govorili v t?t*m zmi*lu: obduiztvali so grvfa Andra!t«y-ja. da je parUuit-nta zapt-Ijal ia drzavo zaplvtel v nevania in draga zapucctja; s kratka, poka/alo se jt ja>no, da so \iu niti mej An-dra^y-jem in ustavyvfrci pretrgane. Vstavoverna strauka ne mara biti vt-c vladna stranka, dokler je Audras'vna vladnom krmilu. ,,Zakaj je ne puste. ko hooe iti. prasa , xfliknu^ke priprave. UoM-n^ka deputarija. kater.i je prisla pokioiiit m' ct^arju v I'eAt, obsega rvet imruila fa/lii'-nib v«t • 1 ^tojanstvenike katuli>ke in pra-vo-!a\iif. naj atncJM" bogove molianu'dauske. o « r i mi dnbiii novo ministcrstvo, katere-!ar. je pn il^'ilnik Tisza; a ni skoto verjelnu, da bi so niof'ol doli^o olirauiti ua kt'iuilii, ker se :j«".s»«vi na/o:j /arailt IbiM-n^ki1 okupaoijo ne u-j«"in.ijo / i^t'iNku di/avno/bor.slvo veoino. Novo juini»t«ii.-t\o Jteje saiun dva nova uda, grola S/apary-ja (tinanct*) iu barona Kemeny-ja /a trgoviiio. oba sta bojj konsorvativna. \a Peter burg a se poroea 10. t. m. Vcc-r;^ ,)•• ear pri obeilu na east vitezom Jurijevega nu* napil neinskemu oesarju Wiljemu, kot naj--taivj'irniu vitezn tega reda; imcuoval ga je svojtga prijatelja, ki najbolje pozua in cislaju-| nait\o ru>ke arcade. V Peterbur-gn je napravil slavjanski komitet slavnost na east srbskeiuu ministru narodne pro-! j.vete, Ahmpiju Vasilijevicu. Xavzocna sta bila tudi slavno znani general Cernjajev in ber-I eegovski u&tajki vodja Ljubobratic, Cernjajev je pri tej priliki v dulgem govoru naglaial, opi-rajue se na izkuStva minolih vojnih let, tee no sorodstvo in celokupnost velike slo-vanske naroduostne druiine; dalje je govoril o napredku slovanske ideje, ki na-preduje vkljub vsemu nasprotnema delo?anju. Tudi ^rb»ki minister narodne prosvete je raz-vijal idejo zdruzenja svobodnih slovanskib na-rodov. Najproj pa, je dejal, inorajo biti duievno edini in da se to doseze, morajo imeti skupni vednostni jezik. X e m s k i c e s a r se je 7, t. m. vrnil v svujc glavno mesto, kder ga je Jjudstvo z nav- duienim veseljem sprejelo. Ko je odgovarjal na pozdrg v deputacije mestnega zastopa, rekel je mej drugim, da treba v postavah izdatnih spre- I memb. rDo dobrcga je dokazano, da je ir Ev- I ropi na siroko raztegnjena z a r o t a z name* nom: s sveta spraviti vse vladajofie glave. To je znamcnje, da m a n j k a v e r e, in tega je kriva odgojamladine. Ta odgoja mora slo* niti na vehko bolj trdni in globoid verski pod- I lagi in v tern obziru je se Solami pri nas slabo, treba jib bo preuravnati v bolj verske Sole.* Tedaj je odklenkalo strastnemu »Kulturkampfutt. j VGarigradu vohajo zopet nove zarote I zoper zivljenje sultanovo. Vsled tega je izpojen I Mahmud Damad, kot dozdevni naCelnik zarote, I in mnogo dostojanstvenikov je zaprtih — mej I njimi tudi Seeik-uWsiam. 0 afgansko*angle§kl vojski ni prav I zanesljivih poroCil, VendfJP je verjetuo, da An-[ gleii do zdaj h usjpeSao ttapredujejo. Test, ka- tero so nekateri casniki priobfiili, da je emir ubezal v Turkestan, se ni obistinila. Razne vesti. Bela Gorica. Vie pretekli petek ponofii so se bile strehe naSega mesta z belim pajfiolauom ogrnile, a odeja je bila za zimo preslaba; — nebo nam je v noLi od srede do Cetrtka debelejgo priskrbelo iu da-nes je avstrijska Nizza u2e taka, da bi skoro lahko beli Ljubljani konkurencijo delala. Sino6i se je nebo zvedrilo; po noLi je sneg znnznilin zdaj, v petek ju-tro, ko to piSemo, se pri temperaturi 40 R, ZOpet si-vi oblaki nabirajo ter nam obetajo drugo poranozeuo izdajo svojih „FUegende Blatter." Iz Nabrezine se nam pi§e 12 t. in. Poveljnik FilipoviC pripeljal se jo a brzovlakom iz fersta na Nabratinsko pontajo dancs jatro ob 7, uri 15 minut, kjer je bil od naSega 2upanntva, stara-fiinstva in verlih pevcev s ccBsrakoi narodno zastavo v roci mej grotnovitim pokanjem mo?>narjev navduSeno nazdravljen. Ubrauo pelje cesarske in druglh narodnih pi'snij je popotnike. kar osupnilo. Za vsakim poneva-nim konmdom sledili ho trikratni 2ivio-klioi. Blagi goHpod jo bil tako ginjen, da se jo zahva-lil v naScm milem jeziku. Po netlh mlnutah zapustll nas jo prevzvlScni poveljnik mej 2ivioklici i pokanjem Umicev, Mili darovi: (). gosp. B. Gr«a vikar v (5epo-vauu :i gold,, nabraue za vboge dru?a»e roservistov. i Matija Mosic, prvi rektor hrvatskega vseu-nlisra, hluviu poveotutfai', znaeajni rodoljub, umerl jo v Zugrcbu 5:i let star 5. due tok. meseca po dolgi bolo/ni. Togreb je bil vclikansk. Na grobu je govoril pronator dr. Vojnovit! krasen govor in vclika mnott-v\ pr^ujoCih klicula je bbtgemu rajnkemu v grob nKlaval" Rusko dolstvo. Francos lea vlada jo podolila riiskeuui ministru narodne prosvete (poduka) gt'ofu Tol- stemil OuHtni tmsluv nOI'licier de 1' Instruction Pu- 1 bliipie do Franco" in ear mu jo dovolil, nositi ana- nu'iija tega imslova. To odlikovanje si je pridobil za rusko Solstvo neumorno delujoci minister na PariSki razstavl, na ka-terej je bil oddel njegovega mhdstcrstva izvrstuo za-stopan. Kakor se SI. N. iz Rusije pito, je posebno opozorovala gledalce kartu ucnih zavodov v Ilu-kj i do let a 1806, v katerem je gro! D. A. Tolstoj postal minister narodne prosvete, in ustanovnlh uCiliSc potcm do teko6ega leta. Zapadna^v-ropa si nij mogla misliti, da bi bilo mogoce osnovati v 10 letih ne desetiae, ampak stotine tacih ucnih zavodov, kakorfini ao gimnazije, progimnazije in realke, ter dati jim osobni sostav nacelnikov, profe-sorjev in uciteljev, kateri bi zadostovali zahtevam ea-sa, da bi na ta nacm ta mnozma raznih Sol zacela ziveti avoje, trvdo Zivljenje. A da je to vendar le mo-gode, dokazale so ocito naloge, reSene v raznih krajih Kusije, naloge raznih uiencev, razne starosti, razne stroke. Budget naSega ministerstva narodne prosvete za letoSnje leto bil je 15.971,289 r. sr. Po spravkah stor-jenih do pariSke razstave, imeli smo V zadetku leto* Snje spomladi: 8 univerz, brez finlandske 8 finskim in Sved8kim ucnim jezikom, s 5.629 dijakov — 583 iilologov in historikov, 622 matematikov, 550 fizikov; 1.629 juristov; 2.130 medicinarjev in 30 orijentall-stov. Univerz s duhovenskimi fakultetami pri nas nij, a zato imamo Se 4 duhovenske akademije posebej, to seve, dasovso pravoslavnega, drLavnega ve-roispovedanja. Gimnazij in progimnazij bilo je 195 s 50.701 ucenci, razen 53 sestoklasnih duhoveu-skih seminarij & 12.227 ufcncev. V teh seminarijih je uk skoraj ravno tak, kakor v gimnazijah, samo stare jezilce nekoliko slabSe uce, iu grsko izgovarjajo po rejhlinski. Iz VI. razreda ucenci gredo ali v semeni-§ce ali, ce hocejo na univerzo, prA.stopijo v gimnazijo, ali, privatirajo do VIII. kl. gimnazije, a potem de-lajo maturo v gimnaziji. Realnih uLiteli§5 bilo je 56 i 10.888 ucencev, razen 19 vojaSkih gimnazij. Zenskih giranazij in progimnazij 223 s. 34.878 ucenk, razen onih, ki spadajo k> IV. oddelu ministerstva dvora. Iz-glednih sol in uclteljskih seminarij 68 s. 4.968 ucencev, razen 10 podobnih uciliSc, katera pa ne spadajo pod ministerstvo narodne prosvete. NaposlednjiC Ste-vilo narodnih Sol, katere rastejo kakor gobe, bilo je 25.496 s 1,074.459 Solarjev. Gimnazijski ravnateij isaprt. V Rzeszovu so preteklo saboto vzaprli ravnatelja tamkajSnega c. k, gimnazija, Karola Sobieskija, ker si je po nezve-stobi prisvojil znamenito svoto 12000 gl; ki se je na Solninah in drugih za solske uamene prijetih denarjih v ravnateljski denarnici nabrala. U2e dalje casa po-prej so sumeli po mestu, da Sobieski ne vtegne imeti Cistih rok; vendar ni hotel teganihee prav ver-jeti, ker je bil ravnatejj v obCe jako cislana oseba. A ko je hotel okrajni glavar Badeni pred 14 duevi Solsko deoarnico pregledati, obstal je Sobieski, da je celi zaesek za 89 »9rabU, Okrajni glavar je poroeal o tern deielnemu §olskemu sveta, vendar pa ni nikdo podal ovadbe kuzenski sodniji, kerse je bilo nadejati, da bodo prijatelji in znanci porabljen znesek nabrali in zaloiili. V resnici se je po tern nafiinu nie na-bralo 6000 gl. Toda po goti nakljaSbi je kazenska oblast zvedela zlofin, vsled Cesar je moral v Rzeszovu bivajoti zastopnik diitovnega pravdoiStva svojo doli-nost spolniti. V ta uainen je povabil Sobieski-ja v 8Y0J urad in ko je ta ves zgrevan svojo krivdo raz-fail, denil ga je v zapor. Obravnava pred porotniM. Dne 5. in 6. decembra se je vrSila obravnava proti Antonu Vogric-r. ssatraa nwsirjenja ponarejenih bankovcev.—Predsedo-val je ob ravnavi c, k. okrozne sodnije prcds P. Sbisa; sod-nika: c k. dei. svetovalec Brossich, c. k. pristav To-minz, ToJitelj: driavnega pravdnika namestnik Cane-fari in zagovornik: dr. Bizzaro. Anton Vogrifi r. Ivana, imenovan Blazev, rojen in blvtjoc v KlaStri, v slovenski Beneflji, 48 lcten, olenjea, uze kaznovan, je toien: a. da je dogovorno s katerim ponarejevalcein, sokri-vim ali deleJnikom v javno oWcvanje spravil baoko-vec aa 10 gl, katerega je Josip Podreka iz Skrutega T porazumu z Vogricem dne 18. februarija 1871 iz-rocll t Vidmu Antonn Martinuzzi-ju, b. da je dogovorno s katerim ponarejalcem, sokrivim ali deleznikom sknSal dne 10. marcija 1871 po Mar-tinuzziju v Vidmu t javni promet spraviti 10 bankov-cev po 10 gl., pri katen nameri je bil pa zasacen in v zapor djan, e. da je v dobi od druzega poluletja 1875 do konec 1. 1876 veckrat pregovarjal Valentina Veli§cik-a is Podreke, naj bi sprejel 100 bankovcev po 1 gld. za vrednost 400/0 in si take jzplaCai neki dolg; in cf, da je due 14. julija 1877 skusal pregovoriti Joiefa Kodermac-a iz Starega mesta (Cividale), da bi nosil vaak mesec nekemu neznanemn judu v Trst po 2000 gld. ponarejenih avstrijskih bankovcev. Porotniki so soglasno potrdili vsa Stiri glavna vpraSanja, ki jira jih je sodnija predloflla, vsled tega je bil Vogric krivega spoznan, da se je delezil, sku-&al deleziti in drnge k vdelezbi ponarejanja bankovcev zapcljaval. Sodnija ga je obsodila na oscm let te&ke, poostrene jeCe. Vabilo k veselici, katero napravi „Dru5tvo Edi-nost" y AjdovSeini dne 15. dec. 1878 v svojih prostorlh. Program: Petje. Deklamacija. Igra: BStara mestomla-de*. Tombola. ZaCetek tocno ob 7. uri zvecer. Vstop-nina k igri 20 kr; sedezlO kr.Vstopnice se dobivajo le proti izkazn tega vabila. Odbor. Vojska na Tnrgkem od leta 1875. To easu priaerno knjigo je za priprosto ljudstvo v prav do-maCem jezikn po najbolj&h virih in poro&lih spisal snant slovenski pisatelj Jakob Alesovec. Knjizica obsega: 1. Popis Bosne in Hercegovine, njinib prebival-cev in razmeie pred ustajo 1. 1875; 2. ustajo turskih krlstjanov; 3. vcjsko Srbov in Crnogorcev s Turki; 4. vojsko Rusov s Turki; 5. zasedbo Bosne in Hercegovine po avstrijski armadi. Knji2ica 8 5 podobami vred velja le 50 krM po poSti poslana 55 kr., trdo vezaoa 60 kr.; kdor po§lje pa skupno za 10 iztisov denar, dobi eno knjizico po vrhu. „Slavjanski almanah". Redakcijski odbor za slavjanskt almanah, ki ga bodo izdali uze bodocega janaarja dunajski slavjanski visokosolci, daje na zna-nje, da je obrok za doposiljavanje spisov i za naro-cevanje le do konca decembra tega leta trajajod. Almanah bode obsiren. Obsegal bode nad 20 tiskanih pol i sicer spise i poezije v sedein slavjanskih narefi-jih. Poljaci so se, kar je Skoda, koj skraja poduzetju odtegniti opravicevaje se, da za nje nij oportuni Cas, & pristopili so Bolgari. Tvarine poslali so pi-satelji raznih slav. narodnostij, posebno Cehi, Rusi, Siovaci, Slovenci, mej katerimi odiikojejo se mejdru-zimi najspretnejsa peresa. Kedor se §e nij naroCil. naj se podviza. Kajti narocniki i podporniki naiisnili bodo se v almanahu. Almanah velja za na-tocnike 8 predplato 1 gl. 20 nov., pozneje 1 gl. 60 kr. Naroca se pod naslovom: Todor vitez StefanoviC—Vi-lovski, Wien Neubaa, Burggasse N.o 24. Plevna pala. Iz Bovca smo prijeli 10. t. m. sledefii telegram: Danes leto je Plevna pala, padecje Bovec pretresel, turkofile je bozjast zlomila; mlada citalnica se je kot jutema zarja zasvetila. Bov§ki narodnjakf. Milodarnost. BroStvn goriskih gospa za pri-skrbljevanje gorke hrane tukajsnjim revezem so daro-vale: gospa Marija baronovka Steinioger 10 gold. — gospa Amalija pi. Naef 10 gold. -- gospa baronovka Bonar 40 gld. Fogozdna deklica. Iz TrenCina se poroca 4. t. m., da so v jedno uro oddaljenem gozdu delavci raSli neko stvar in njeli, o katerej se nij takoj ve-delo, je-li to clovck ali 2ival. Pokazalo se je, da je mlada zenska osoba, popolnem divja. Govoriti ne zna mt Do zdaj se nij moglo izvedeti, kdo da je, a u- giba se, da je kakova zloLinka, ki je od strahu pred kaznijo zblaznela in ubeglavgozd, kjer je morula uie vec let iiveti. Odpeljali so jo v deielno boluico. Velik tat RotSild je bil poslal pred kratkim zlata za 1 V2 milijona v Borderji7 da bi se tain v drzavnej denarnici cekini naredili. Vodja denarnice, Delebecqu^ pak je veliko zlata za sebe porabil. Zanul tega so ga zaprli. Place amerikanskih novinarjev. Uixdnik ,N. J. Sunatf iraa 12.000, urednik .Tribune* isto to-liko tolarjev na leto. Charles Xordhoff piSe samo sem in tja kak politicen spis v .Heraldu^, za to dobiva 10.000 tolarjev. Hascal, urednik gBo&ton Heralda1* dobiva 10.000 tolarjev. Henry Waterson dobiva za so-urednistvo Casopisa BSonisville Courier Journaia" 7500, a ureduik ,Chig. Timesa** 6000 tolarjev. George \V. Curtis za uredovanje „Haptrs Weeketya-a* dobiva 10.000 tolarjev. — Pri nas je to pa<^ drugate. Miroslav Hubmajer. Iz hercegovskega in bosenskega vstanka zuar.i Muo^Uv II u h m aj e r je odpovedal pretekli teden nvojo i>tav.>ko >]\uu» „N*a-rodnj tiMkarni" v Ljuhljani, m odsel zopet v boj na jug, v Macedonijc k bolgarskim vstaSem, ki so ga klicali. mmmmmmmKmmmmmmmm. Javna zahvala. Iskreno se zahvaljujem vsem prijateljem in znan-cem, ki so k grenki yjjubi moje nepo/ubijive nwter«» skazali z udelozcttjm pri sprevodu uteni fevojo bo-cutje, rajnki pa zadnjo rast. V Tolminu dne ' decembra 1878. MARIJA FItAXKO. Dunajska borza. Enotni dri. dol^ v bankovcih . . . • Enotni dr?. dolg v srebru . . . . • «»"gi v* » WW „ ru n tw „ H* n 100 „ » » 6 n lec. (it; SMI SO m 5t» kr. 1800 Avi. poaojilo ...•,... « Kreditne akcijo......... » n » • |i --------------- ¦-----------;----------------------;~:------- II siKkV^r-f."'rr^\Vir*empffhIcii*' waOUM.: || ^T^!i-'"7aTt Beiteinind PreiswBrdigatet || 1 Die RegenmanteL || J "Wagcndecken (Fladtni). Bfllfin!3g»BT Wistoffe || =rrr.--.-- " 'rS^zdet k. k. pr F»brik 1 - —~-; - - - -' II ill von M. J. Elsinger & Sohne gi II ^2 in Wien, Neubau, Zoilerpasse 2,' fj=p. II 1 Lieferanten des k. und k. Knerntniniste i.im», Sr. MaJ. II 1 Kriegsmarine, vleler Hum«nlt«tt«nst»lten etc. etc. LJ Naznanjam, da sem svojo pisarnico prelozil v I. nad-stropje Tominz-ove hiie na trga prestolne cer-kve §tev. 29. Anton Ersettig, inzenijer. Javna ixjava. Ker je sklenjeno, da bode prva Dunajska med-narodna eksportacija blaga likvidirala. razprodAjo se sledeCe kraane sUari za samih 5 gld. 40 kr. in nicer: 1 dobra PariSka brontena' " lira z belo, emailiraao ci-J frenico; da pojde toSno, garantira ne eno leto. . 1 kristalna, sladkornica! ali posoda za surovo maslo 8 potrebno fino pripravo. , 2 li5ni salonski cvetlidni vazi, s6 zlato-okinJanimij podobami. 1 bronteno - nlita pisna! ' priprava, predgtavljajo«5a! ikrata s pereanikom. 1 fiedna petrolna lampa'i kroglo in zararnikom, l lop albnm za fotograft- je, zlato obrezan za 50 fo- tografij. T I Gentlemen — zavoj za T sraodke. jako praktilen. A I samovar za taj, najbolj- X Se konstrukcije. T :1 orijenf.kTa8nakaseta,Icp T j dar za dame. A 10 finih jeklorisov, kopij X [ slavnib. sliksrjev. T [6 koaer aromat. zdravstve* T nega mjila od dr. Dupont. ^ Vse te stvari se praT sposobijo za darila in atanejo ' , skupaj samo 5 gl. 40 kr. Wiener Export-Gesch&ft I. Elisabethstrasse N. 6 i Poiil/a se proti poStni predplaci ali da so denar dopoSlje. UUftYauaj in odguvorai ojedjuk; ANTON FABWANI. — Tiskit; MAIUNa T Gmm, Zmleta kava raznih sort iz mwu strto in zmleto U\ t tsiia Qto&faikssii Dobiva se v prodajalnif ? za disavino I (drwghmji)Rosp.AXTOXAMAKZOU-Ja v «osjn)ski uliei v Goriei, kot zastop- ' ; nika in gluvnega zaluznika za mesto in i dezelo. Blago in cona sta taka, da je lahko | razunieti obiluo in naglo ra«prodajo teh , { jako ckouoiiticnih i/delkov, ki sc iisti in , hrez dviiiiv jirimesi rabijo; i ujimi ' prihranijo ^osiMnlinje mnogo, prvic, ktT i jini ni treba o^nja, da zrnjc npekajo in drugic, ker jlm nc gre nic blaga v zgubo, | kakor pri zrnji, katoroga se blizo tre-tjina zgubi z opckaiijfiii. ' Moka fin v Akutluh po s'a.K.* 1 gl. 4 kr. Kilo j „ b»ez>kalli» m „ , — ',ii n „ PortorikovSkatlahpo V^i"'/4K.-- '*u „ „ 1 bre/. Skatle „" „ ,- IK . n ^L'Iodovakavai'istapol/.|inl|'NK.- 'J2 , B I iNGELJr WW f . .ff.Wtf d± |KI AlkU (XSmU) D'ORO) v Gorici prevzol je podpisani ter zagotav!jay da bode njegova najvec'a skerb, imeti my boljso doniaco, dubro nulunjo in sploh \'>o natancno postrezbo v vsakem obziru. Tudi vozniki bodo vselej skrbno postr«-iem. Voditeljica go^tilnc ostane ROZA ft HAPPACIIER. Priporofa sc uijudno Mihael Bras. Vazno oznanilo. S pomocjo slavnoznanega prahu Iwells zamore si vsakdo v nekaterih minutih, in ne da bi 3c mo til z umetno zlozenimi stroji, napravyati PIVO, odlifcno po svojem okusu in po zdravstvenih lastnostih in nid niie od onih piv? ki se narejajo v Caveni, na Dunaji, na Bavarskem, in sicer prav po ceni, kajti liter stane, te se vsi stroiki vraSanijo, samo 14 centeiimov. Navadna cena zaboja za 125 litrov 6 gld. • . 60 „ 3 , • » 30 „ 2 „ (Prosto poitnine v vsej Italiji in Avstriji.) V vsakem zaboja je prav razumljiv podnk, kako se ima ravnati, kar je tako lahko, da se ni mogoce zmotiti. Karofcuje se pri G. Ferino in Ooggiola (Italia). fiS flZilO DEltlll