Vrv okoSi vratu! Namen vsakega razsodišča je poravnati osebne spore in prepire. stanovska nesporazumljenja doma. Vsa sporna vprašanja. ki se tičejo dostikrat nekolegijalnih odnošajev med učiteljstvom. naj razsoja učiteljsko razsodišče. Nikjer ni nobenega zakona, kateri bi prisilil nasprotni si stranki priznati vrhovno sodno oblast stanovskemu razsodišču; stranki eni ali drugi je vedno odprta pot na javno sodišče. Pravila o razsodišču morajo vsled tega stremiti za tern, da uživaio njih za.ipanje vsi v neprijateljskih, stanovsko različnih mnenjih ali osebnih prepirih se nahajajoči člani našega stanu. Take objektivne garancije ne nudi razsociišče, kakršnega je izdelal pooblaščen odbor ter ga enostavno aktiviral za okrajna učitefjska društva, katera so ve- črnoma pravila razsodišča sprejela ter že volila predsednika in odbornike. Že prej sem omenil, da je naloga razsodišča poravnati spore med učitelistvom. Ali uživa predsednik razsodišča nioje zaupanje? Smem li verovati v njegovo objektivnost, zlasti če je izvoljen mož mojega nezaupanja? Razsodišče, ki ga }• objavil ,,Učiteljski Tovariš" z dne 10. iunija 1920, štev. 23 doseže nasprotea učinel:. Obe nasprotujoči si stranki nista zadovoljni (ali samo ena) n. pr. z odborom, ki tvori razsodišče; obe boUeta tedai obravnavali zadevo. ako ie žaljenjc časti. ali kaj enakega, pred javnim foruinom. Tukaj se pokaže posledica omenjenega razsodišča ravno nasprotna namenu, ki so ga imeli sestavljalci pravfl razsodišča. Ustanovitev razsodišča je naznaniti višji šolski oblasti! Zdi se, da naj pride za skrpucalo ,,javne kvalifikacije" na pomoč proti že dovolj zatiranemu učiteljstvu v stanovskih in osebnih zadevah še šolska oblast. V naše stanovske zadeve naj se vtika še vlada in naj postane na predlog nas samih vladni inkvizitor. opravljajoč posle nekdanjega c. kr; dež. šol. sveta? S takim razsodiščem mora napraviti učiteljstvo liiter konec. Ne oziraje se na to, da ga ni sprejela deiegacija, niti se niso o njem izjavila okrajna učiteljska društva. bi razsodišfe ood kontrolo vlade in na pripcročilo odbora v razsodišču spravilo učitelje ob državljansko svobodo: sai se moram ukloniti šol. pblastl. ako priznam razsodišče. Kakor hitro s» uprem ali oponiram na društvenih zborovanjih predlogom in nasvetom, ki mojemu prepričanju ne ugajajo. pridem v konflikt s šolsko oblastjo, ki je vsled pravil v aktroiranem razsodišču upravičena vplivati s svojo uradno močjo na izid razsodbe. V ..Učiteljskem Tovarišu" priobčeno razsodišče tvori permanenten odbor. Kaj takega ima samo še rimski klerus. Smešno! Pooblaščeni odbor. ki je napravil pravila. naj si ]ih ogleda drugod. Takega razsodišča. kot bi ga imelo učiteljstvo, ne najdete nikjcr,; je nesmisel in povod, da bode iskala prizadeta stranka vsled gotovih dejani zadoščenja zopet pred javnim t. j. pravno priznanim odgovornim sodiščem; s tem bi razsodišče zgubilo namen. Marsikateri učiteli bode dobro premisHl, preden bode vstopil v našo organizacijo. kjer bode na milost in nemilost izročen neodgovornim tov. v odboru. Ne raznmem. kako }e mogoče napraviti kruto razsodišče. ki je nestvor; prekosil ie vlado samo. Razsodišču zaupam. ako imenuje vsaka stranka za vsak slučai posebej svoje zastopnike, ki se Dotem z-edin^o na predsednika. Razsodi^če služi svokmu namenu. ako se sklicuje ad hoc: zato bi bilo želeti, da okr. učiteljska društva o tem razmišljaio. Taka razsodišča imajo vsa društAra, kjer se res lalikr, marsikai uredi doma česar ne izve lavnost, §e manj pa Solska oblast. ki le prerada seže v učiteljski dvoboj. Zatorej: Vrv raz vratu! A.