ADVERTISE Ш THE BEST
SLOVENE NEWSPAPER ★
Commeorlcal Prinling of All Kinds
ENAKOPRAVNOST
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
Čitatelji v: CHICAGI. NEW YORKU. DETROrrU,
sploh po in izven Amerike
VOL. XXXIX. — LETO XXXIX.
CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY (SREDA), JANUARY 4, 1956
ŠTEVILKA (NUMBER) 2
Zadnje vesti
Vremenska napoved pravi, da bo danes hladno in oblačno z najvišjo temperaturo 33, najnižjo 18 stopinj.
Severno Califomijo so zajeli novi viliarji z nevihtami. Vendar položaj ni tako slab kot je bil pri zadnjem neurju, ki je povzročilo velike poplave.
V Clevelandu je gorelo na dveh krajih. Ogenj v stanovanjski hiši na 727 E. 125 St. je povzročil $60,000 škode, 30 ljudi pa je moralo bežati iz svojih stanovanj. Drug^ ogenj je nastal na 3414 Scovill Ave. v tro-nadstrop-ni hiši. Ogenj je bil danes zjutraj kmalu po polnoči spravljen pod kontrolo. Verjetno, da je bila cigareta vzrok nastalega ognja.
Clevelandski advokat črnec John Pegg je razburjen in se pritožuje nad diskriminacijo. V njegovo garažo zraven novega doma na 13601 Corby Rd. je bila vržena bomba, ki je garažo pohišila.
Ohio Bell Co. je sporočila, da ^ dala v letu 1956 za zboljšanje svojih obratov 79 milijonov do •arjev na razpolago. Cleveland bo dobil od te vsote 20 milijonov dolarjev.
V	Clevelandu bo v dnevih od 21. do 29. januarja v prostorih Public Hali avtomobilska razstava. Pričakujejo, da bo znašal obisk 150,000 ljudi.
Danes bo federalni posreuova-lec skušal zbližati družbo Wes-tinghouse z stavkujočimi delavci. V Columbusu, Ohio je bilo pri včerajšnjih nemirih 89 aretiranih, eden je celo umrl, zadet od srčne kapi. Tako družba kakor delavstvo ponavljajo danes očitke kdo je kriv, da je prišlo do teh nemirov.
V	Detroitu je oddelek Forda— Mercury napovedal, da bo zni-fel svojo produkcijo in odpustil 2,400 delavcev. Družba Chrysler jih je odslovila 1,400. Nekatere odslovitve so v zvezi z inventar-j^ni, ki se napravlja. Na splošno
je v avtomobilski industriji v Detroitu z letom 1956 uvedel normatoi 40-urni delavni tPden ^je torej odpadlo nadurno delo.
Moskva je javila, da se me^ Sovjetsko zvezo in Jugoslavijo ^^ijo pogajanja, da Sovjetska Zveza pomaga Jugoslaviji razviti atomsko energijo.
V	Akronu, Ohio, so imeli prvo le^njo žrtev cestnega prometa. Zakonca Romano sta se peljala 8 sinčkom, starim dva meseca ko je prišlo do karambola, v katerem so starši ušli z manjšimi poškodbami, sinček pa je bil ubit.
Od četvorčkov, ki so bili rojeni v Lanchaster, Pa., je ostal živ samo še eden. Ti^e so umrli, zad»-nji od njih je umrl včeraj, dva pa dan popre je, četrti je preživel noč dobro in menda ostane pri ®vljenju. Kakor znano, se oče Norman Hohenwarter četvorč-kov ni bil razveselil.
JEDRO KRIZE FARMARJEV; PREVEČ GRE ZA POSREDOVALCE
WASHINGTON, 3. januarja—Tajnik za kmetijstvo v federalni vladi Ezra Benson je izdal pregled o stanju ameriškega farmarstva. Benson trdi, da se je v njegovem tajništvu dolgo časa študiralo vprašanje, koliko dobijo farmarji za svoje pridelke, koliko pa drugi, predno pridejo pridelki na trgu v roke ameriški gospodinji.'Rezultate tega študija je tajnik Benson predočil tudi Eisenhowerju in bo v svojem poročili kongresu načel važno vprašanje, ali ne gre za prekomerne dobičke raznih posredovalcev in prekupčevalcev, ti dobički pa so eden od glavnih vzrokov današnje krize farmarjev.
Stroški življenskim potrebšči-*
nam, gotovo kmetijskim pridelkom, so se v primeri z letom 1945 dvignili izredno visoko.
Strokovnjaki so pregledali položaj in ugotovili, da denar, ki ga izdamo za živila, gre v nesorazmerno visokem procentu v žepe vsem faktorjem od momenta, ko se ti pridelki sprejmejo pri farmarju, pa preko podjetij, ki jih predelujejo, zavijajo in razpošiljajo, do trgovcev na drobno in na debelo, pa jih končno kupimo na trgu.
Še leta 1945 je dobil farmar od dolarja, ki ga smo izdali za živila 53 centov, v letu 1955 pa le še 41 centov.
V letu 1940 smo potrošili za živila devet milijard dolarjev, v letu 1955 pa 32 milijard dolarjev. Torej za 23 milijard dolarjev več.
Sicer je res, da so se zvišale cene na splošno, da so se zvišali razni stroški, da so se zvičale mezde delavstva, ki je zaposleno v raznih živilskih industrijah, da so se zvišali transportni stroški. Ce bi pripisali vsem tem zvišanjem $13,000,000,000, ostane še vedno $10,000,000,000, ki nimajo prave podlage in prave razlage, razen v tem, da je šlo za previsoke dobičke vmesnih faktorjev med prodajalcem farmarjem in kupovalko ameriško gospodinjo.
Vaje zbora Triglav
Pevce in pevke zbora Triglav se opozarja, da se vršijo pevske vaje nocoj, 4. januarja ob 7.30 uri v Domu zapadnih Slovencev. Prosi se vse, da ste gotovo na i^estu, ker se prične z vajami novih pesmi za prihodnji koncert.
Krožek št. 1 P. S.
V četrtek zvečer se vrši redna seja krožka št. 1 Prog. Slovenk ^ Slcfv. del. domu na Waterloo Hd. Članice so prošene, da se je Sotovo udeleže.
Novi uradniki zbora Triglav
Na letni seji pevskega zbora Triglav so bili izvoljeni sledeči uradniki 2a leto 1956: Predsednik Jacob Jesenko, podpredsednik Eddie Stepic, tajnica Margaret LoUcka, blagajqičarka Annie Fischer, zapisnikarica Ann Zab-nikar, poročevalka Anna Jesenko, nadzorni odbor: Tony Zelez-nik in Eugene Abbott, pevovod-ja Anton Schubel. Pevske vaje se vršijo v Domu zapadnih Slovencev na 6818 Denison Ave.
NA F0RM02I VEe POROK
Taipei je prestolica otoka Por-^oze. Tudi prebivalstvo vladavi-Ćiang Kajšeka kaj hitro na-Samo na novega leta dan J® bilo izvršenih skupno po civil-obredu 49 porok. Dekleta, stopajo na Pormozi v zakon, ^ stara od 16 do 37 let, moški od 22 do 51 let
Med milijonarji
Grki v stari domovini so znani mornarji, imajo razvito ladjedelništvo in nesorazmerno visoko tonažo svojih trgovskih ladij. Če se Grki izseljujejo, prinesejo svoje lastnosti, trgovske in podjetniške sposobnosti tudi v novi kraj.
Pred 49 leti se je izselil iz stare Turčije Grk Aristotel Socrates Onassis, nastanil se v Ameriki, se poročil z Amerikanko in se začel uveljavljati v ladjedelništvu, postal premožen in ima danes svoje palače in posestva tako v New Yorku, kakor v Parizu, Monte Carlu in Montevi-deu. Njegovo premoženje se ceni na $300,000,000. Oassis v svojih sredstvih ni izbirčen. Ko mu je v letu 1951 senatni pododbor dokazal, da je kršil ameriške zakone, je sprejel argentinsko državljanstvo. Šlo je namreč za 23 vojnih ladij, ki jih ameriška mornarica po vojni ni več rabila, pa se je s spletkami Onassis prikopal do teh ladij. Justično tajništvo v Washingtonu je začelo zoper njega s tožbo na odškodnino $20,000,000. Onassis je sprevidel, da se ne splača pravdati, pa se je pojavil v Washingtonu in sklenil poravnavo: Ameriki plača $7,000,000, Washington pa umakne svoje tožbe zoper njega.
V zadnje slovo
člani društva Euclid Pioneer št. 158. S.N.P.J. so prošeni, da pridejo nocoj v Zeletov pogrebni zavod na E. 152 St., da izkažejo zadnjo čast umrli članici There-si Dolnik, jutri pa, da se po možnosti udeleže njenega pogreba.
Redna seja
članice društva Napredne Slovenke št. 137 S.N.P.J. so prošene, da pridejo na redno sejo v četrtek zvečer v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. Pričetek ob 7.30 uri. Seja je važna ker se bo ukrepalo o veselici, ki se vrši v soboto.
Vojak obiskal sorodnike
Pfc. John Nachtigal, sin Mr. in Mrs. John in Jean Nachtigal iz 17906 Windward Rd,, je ob priliki dopusta od vojakov, s katerimi se nahaja v Ascheffen-burgu v Nemčiji, obiskal sorodnike svojih staršev v Cerknici in v Novem mestu. Upamo, da je prebil srečne ure v krogu svojih sorodnikov, katerih ni preje še nikdar videl.
NIČ TAKO SKRITO, DA NE BI POSTALO OĆITO
V	Detroitu se je izvršila pred časom avtomobilska tatvina. Lastnik avtomobila je vedel za tatu, ga poznal po njegovi zunanjosti, posebno po obrazu. Toda tat je izginil in za njim ni bilo nobenega sledu.
Imel pa je drznost, da se je pojavil na nekem televizijskem programu, ki ga j«; oddajala postaja v New Yorku. Iz Detroita v New York je kakih 900 milj, toda televizija daljav ne pozna. Lastnik ukradenega avtomobila je tatu spoznal ko se je pojavil na televiziji, pa je poklical agente FBI, ki so storili svoje. Tat avtomobila je bil v New Yorku nemudoma aretiran.
V	Chicagu so iskali tri leta nekega Allana Scolesa, ki se je moral zagovarjati radi nepravilne avtomobilske vožnje. Ko je bil ob prestopu aretiran, je bil proti varščini puščen na svobodo, ker pa se ni prijavil oblastem na dani poziv, je bilo zoper njega izdanih kar 35 zapornih povelj. Tudi ta zaporna povelja niso zalegla. Končno je Allan Scoles prišel oblastem le v roke, pojasnil pa jim je tudi, da so bila vsa zaporna povelja zoper njega itak odveč, ker je v tem času prestajal kazen v kaznilnici v Pontiac. Olwojen je bil ne samo radi nepravilne vožnje, marveč enako radi vlomov in tatvin.
v bolnišnici
V Euclid-Glenville bolnišnici, soba št. 407, se nahaja že 10 dni poznana Mrs. Rosic Rotar iz 19709 Mohican Ave. in sicer v svrho operacije. Prijatelji jo lahko obiščejo, mi ji pa želimo, da bi se ji po srečno prestani operaciji povrnilo ljubo zdravje, katerega pogreša že toliko let.
Klub Ljubljana
Letna seja kluba Ljubljana se vrši v nedeljo, 8. januarja v Ameriško jugoslovanskem centru na Recher Ave. Pričetek ob 2, uri. Na dnevnem redu bodo volitve odbora in druge važne zadeve. Po seji se razvije domača zabava. Članstvo je vabljeno, da se udeleži.
Zaroka
Mr. in Mrs. Mati; Prelc iz 18620 Chickasaw Ave. naznanjata, da sta se zaročila njuna hčerka Mary Stopar in Mr. Fred J. Krauss ml., sin Mr. in Mrs. Fred J. Krauss st. iz 22301 Lakemont Ave. Poroka se vrši v jeseni nakar si mladi par ustanovi svoj dom v Kirtland, O. Bilo srečno!
FORDOVE DELNICE SE PONUJAJO V NAKUP;
DOBKKI FORDA POMENIJO REKORD
Finančno poročilo North American banke izkazuje napredek
imetja Ima banka ob koncu lan-
V današnji izdaji je priobčeno poročilo finančnega stanja slovenske North American banke, ki ima tri urade—6131 St. Clair Ave., na Б. 15б St. in Waterloo Rd. ter na vogalu E. 93 St. in Union Ave.
Predsednik Mr. Anton Grdina je ob tej priliki povdaril, da je banka napredovala v vseh skla-
skega leta za skoro dva milijona več kot prejšnje leto.
North American banka ima s 1. januarjem imetja $19,129,-675.06, hranilnih vlog je $17,-411,807. 54. Podrobnosti so razvidne iz poročila, katero je priobčeno na drugemu mestu ter ima primerjavo poročilo stanja
dih v minulem l©tu. Skupn^^n iz prejšnjega leta.
Vile rojenice
Vile rojenice so pustile na starega leta večer v Woman's bolnišnici zakoncema Anthony R in Margie Tavzel, čvrstega fan-ta-prvorojenca, kateremu so dali ime Anton, Mati in dete se dobro počutita. Srečni oče je sin Mr. in Mrs, Anton in Fanny Tav-želj iz E, 66 St., mlada mamica je pa hči poznanih Anton in Margie Kehrig iz Broadview Htgs., ki so vsi postali prvič "grandpa" in "grandma." Čestitamo!
Dobički Forda
Če kdo kupi delnice kake industrijske družbe, ali sploh podjetja, ga najprej zanima, koliko bodo te delnice nesle.
Leto 1950 je bilo za Forda, kakor tudi za drugo ameriško industrijo, dobro leto. Ford je bil takrat izkazal tudi po odbitku vseh davkov prav čistega dobička $250,000,000.
Leto 1955 je bilo za avtomobilsko industrijo, tudi za Forda, še boljše. Poskusna bilanca Forda izkazuje, da je Ford v tem letu prodal svojih avtomobilov za pet milijard dolarjev. Dobiček sam na sebi se računa na eno milijardo dolarjev, čisti dobiček po odbitku vseh davkov pa med $350,000,000 in $500,000,000.
Delnice Forda bodo v glavnem porazdeljene med družino Ford, med Fordovo ustanovo in med privatnike, veliko delnic pa ostane v rokah uslužbencev v podjetjih Ford, ki so že delničarji.
Ameriški tisk povdarja, da gre za eno največjih ameriških gospodarskih transakcij in za eden največjih poskusov "demokratizacije kapitala," da pridejo delnice velike kapitalistične družbe v roke najširših ljudskih plasti.
Marshall 75-letnik
Zadnjega decembra leta 1955 je ameriški general George Marshall dopolnil svojih 75 let življenja. Marshall je imel v republiki najvidnejše položaje. V zadnji svetovni vojni je bil šef ameriškega generalnega štaba in pod njim je bilo deset milijonov ameriških vojakov. V federalni vladi v Washingtonu je pod Trumanom Marshall postal državni tajnik in vodil ameriško zunanjo politiko, bil je pa tudi obrambni tajnik. General Marshall je znan po svojem obisku na Kitajskem, kjer je med Čiang Kajšekom in komunisti posredoval, da pride do kompromisa. V zgodovini pa ostane Marshall najbolj znan po svojem gospodarskem načrtu, ki nosi ime po njem "Marshallov plan," kako naj se svet, ki je bil v zadnji svetovni vojni porušen, reši iz razvalin v novo gospodarsko življenje. Marshall je tudi nosilec znane Nobelove nagrade za mir. Predsednik Truman ga je imenoval "največjega živečega Amerikanca."
Taki možje navadno izdajajo svoje spomine. Tudi v generala Marshalla so silila ameriška založništva, da za njih napiše in jim proda svoje spomine. Ena od teh ponudb se je glasila celo na en milijon dolarjev. Marshall je do sedaj vse te ponudbe odklonil, v prvi vrsti iz razloga, ker bi to, kar bi se zapisalo, morda delalo težave še živečim vidnim Ameri-kancem. Ob 75-letnici svojega rojstva se je pritisku vdal in njegovi spomini bodo izšli.
Marshallove 75-letnice se niso spomnili samo Amerikanci, marveč tudi ostali svet, ki se je pod Marshallovim vodstvom boril zoper fašizem in nacizem, pa tudi oni, katerim je Marshall po vojni gospodarsko pomagal.
ŠTEVIILO DELNIČARJEV FORDA ČETRTO V VRSTI GIGANTOV
NEW YORK, 3. januarja—Sredi januarja se bodo dale v javni nakup delnice, sedaj družinske kompanije Ford. Predpisana registracija je že izvršena in je družba Ford plačala samo na federalnih taksah $76,500, ko je prijavila svojo najnovejšo gospodarsko transakcijo.
Delniška družba Ford se bo"*"
tako uvrstila med tiste gigantske ameriške industrijske družbe, ki imajo na sto tisoče lastnikov teh delnic. Ni še gotovo, koliko delnic bo šlo v privatni nakup. Morda deset, morda celo dvajset milijonov.
Največja ameriška delniška družba s številnimi delničarji je General Motors Corp,, za njo pride družba Standard Oil New Jersey, nato American Telephone in Telegraph Company,
četrti bi bil Ford.
Kako so porazdeljene delnice ameriških industrijskih družb,
naj navedemo vzgled delnice družbe American Telephone Telegraph Co. Delničarjev je 1,300,000,
Družba Ford z družinskimi in privatnimi delnicami je najavila, da bo do leta 1958 investirala na novo eno milijardo dolarjev. Ne bo postavila samo novih tovarn, marveč bo tehnično spo-polnila notranjost že obstoječih tovarn. Tovarne Forda v Clevelandu so po svoji skoraj avtomatski produkciji najmodernejše, ne samo v Ameriki, marveč tudi na svetu.

MIKE PROSENACK
Nagloma je preminil v ponedeljek zvečer na svojemu domu Mike Prosenack, star 61 let, stanujoč na 1253 E. 17 St. Rojen je bil na Hrvatskem, odkoder je prišel v Ameriko leta 1905. Deal je pri Otis Steel Co., pozneje pa pri Jones McLaughlin Co. Zona Rose je umrla leta 1946.
Tu zapušča sina Steve Debic in vnuka. Pogreb se vrši v četrtek popoldne ob dveh iz pogrebnega zavoda A. Grdina in sinovi, 1053 E. 62 St., na pokopališče Lake View.
*
THERESA DOLNIK
Kakor smo včeraj poročali, je 30 daljšem bolehanju umrla Theresa Dolnik, rojena PaliČ, stara 76 let. Stanovala je na 958 E. 212 St. Doma je bila iz sela Solvarija na Hrvatskem, kjer zapušča več sorodnikov. Bila je članica društva Slovenski dom št. 6 S.D.Z., društva Euclid Pioneer št. 158 S.N.P.J. in društva Jutranja zora št. 337 H.B.Z.
Tukaj zapušča soproga Mike, doma iz sela Prečič na Hrvatskem, sina John Koss in dva vnuka. Pogreb se vrši v četrtek zjutraj ob 10. шп iz pogrebnega zavoda Joseph Žele in sinovi, 458 E. 152 St., na pokopališče Lake View,
*
MIKE PRIHAVEC
Včeraj zjutraj je preminil Mike Prihavec, star 71 let, stanujoč na 9117 Cambridge Ave, Doma je bil iz Škofije vasi, Vremska fara na Primorskem, odkoder je prišel v Ameriko pred 45 leti. Bil je samski in brez sorodnikov tukaj. V starem kraju zapušča eno sestro. Pogreb se vrši v četrtek ob 1. uri popoldne iz Louis Ferfolia pogrebnega zavoda na pokopališče Hill-crest.
Na obisku
Za praznike je bil na obisku pri prijateljih Mr. John Jerman iz Thorold, Ontario, Kanada. Nahajal se je pri Mr. John Mish na 6608 Sohaefer Ave., s katerim sta soseda v stari domovini. Ko je bil tu, je obiskal tudi Slov, nar, dom in druge prijatelje ter se mu je tu zelo dopadlo. Pred odhodom je naročil pozdrave za vse prijatelje in znance.
S+. Clair Savings & Loan Co. zaznamuje porast
Na drugemu mestu današnje izdaje je priobčeno poročilo finančnega stanja St, Clair Savings & Loan Co., ki letos prehaja v svoje 40. leto bančne poslu-ge. Ob tej priliki je predsednik posojilnice, Mr. Paul J. Schneller opozoril na porast v vseh skladih v minulem letu poslovanja. Ob koncu leta 1955 izkazuje poročilo posojilnice skupnega imetja $20,729,121,94, kar zna-či, da je napredovala za okrqg dva in pol milijona dolarjev. Hranilne vloge so dosegle nov
višek in znašajo $17,648,104,48 ali okrog eden in pol milijona^ dolarjev več v zadnjih 12 mesecih.
Ta znaten porast v skupnem imetju je pripomogel, da je posojilnica s 1. januarjem pričela plačevati po tri odstotke obresti na hranilne vloge. Vse vloge, ki bodo napravljene do 16. januarja, pa bodo dobile obresti od 1 januarja naprej.
St, Clair Savings & Loan Co ima dva urada—na 813 E. 185 St. in na 6235 St. Clair Ave,
Ženski odsek farme S.N.P.J.
Nocoj ob 7.30 uri se vrši v Slov. del. domu na Waterloo Rd. letna seja Ženskega odseka farme S.N.P.J. Na dnevnem redu bodo volitve odbora za leto 1956 in za ukrepati bo tudi več drugih važnih stvari, zato se prosi vse članice in zastopnice, da se je gotovo udeleže.
Nesreča pri padcu
Pred prazniki si je pri padcu na ledu zlomila roko poznana Mrs, Valentine Plesec iz Waterloo Rd. Sedaj se nahaja na domu pod zdravniško oskrbo in prijatelji jo lahko obiščejo, mi ji pa želimo skorajšnjega okrevanja.
Mlad. zbor S.D.D.
Starše otrok, ki pohajajo k Mladinskemu pevskemu zboru S,D.D,, se opozarja, da se zopet prične z rednimi pevskimi vajami v petek ob 6.30 uri v navadnih prostorih SDD na Waterloo Rd. Odbor priporoča tudi staršem, katerih otroci niso Se pri zboru, da jih pošljejo k vajam in naj jim dovolijo, da pristopijo k zboru sedaj, da se pripravijo za prihodnji koncert.
STRAN 2
ENAKOPRAVNOST
li
ENAKOPRAVNOST"
Owned and Rubflshed by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3, OHIO
HEnderson 1-5311 — HEnderson 1-5312
Issued £#very Day Except Saturdays, Sundays, Holidays and the First Week in July
SUBSCRIPTION RATES — (CENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town: (Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesrta):
For One Year—(Za eno leto)_______________
For Six Montlis—(Za šest mesecev) __________
For Three Months—(Za tri mesece) ____
UREDNIKOVA POŠTA
Napredne Slovenke vabijo
..$10.00 - 6.00 _ 4.00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države):
For One Year—(Za eno leto)_______
for Six Months—(Za šest mesecev)
For Three Months—(Za tri mesrce)_________
Entered as Second Class Matter April 26th. 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
104
KONGRES ZOPET ZASEDA
V	torek dne 3. januarja se je sestal ameriški kongres k rednemu zasedanju. To zasedanje kongresa bo imelo važen strogo političen pomen. Smo v letu 1956, ko bomo volili. Ne bomo volili samo predsednika in podpredsednika republike, marveč tudi del kongresa ter 30 governerjev. Tako demokratska, kakor republikanska stranka bosta skušali v kongresu samem pokazati, kaj znata, pa s tem delom pridobiti volilce, češ, dela govorijo, na dela se ozirajte. "
Nam se zdi, da bo letošnje zasedanje kongresa zanimivo tudi s tega stališča, kako je eden ali drugi poslanec ali senator orientiran do sodobnih perečih vprašanj. Nas zanima v prvi vrsti različna socialna zakonodaja, poleg te pa zakonodaja, ki se tiče ameriške splošnosti, kot so na primer ceste, šole, ameriško zdravstvo.
Pred zasedanjem kongresa smo bili v delavskem giba-nju priča važnemu dejstvu, da sta se veliki unij ski centrali AFL in CIO zdruzili v eno. Tudi unije ameriških železničarjev premišljujejo, ali bi pristopile k tej skupni centrali AFL-CIO ali ne. Gre za veliko združevanje, ki pa bo imelo tudi politični pomen.
Ce prebiramo unijska glasila, vidimo takoj, da je politični pomen nove centrale več kakor na dlani. Močneje kakor kdajkoli popreje se povdarja politična dolžnost ameriškega državljana delavca kot volilca. Zbirajo se propagandni fondi„ ustanavljajo se odbori, ki naj skrbijo, da bosta delavec in delavka z volilno pravico res vpisana v volilni imenik in da bosta šla v resnici volit, toda koga. Odgovor je enostaven in splošen, da namreč "priiatelia delavstva."	*
2e sedanji kongres, četudi izvoljen v starem duhu, mora računati s sodobnimi ameriškimi zahtevami, ki bi jih na kratko označili s posameznimi zakoni.
Prva zahteva je ta, da se bistveno spremeni, če ne popolnoma odpravi delavski zakon znan pod imenom Taft-Hartley. Na mesto njega naj se obnovi stari Wagner j ev zakon iz leta 1937, pa bo zbornicam posameznih držav nemogoče, da bi izdajale zakone, ki ščitijo "stavkokaze," zakone, ki so naperjeni proti delavskim unijam, ki tem unijam hočejo odvzeti pravico do skupnega zastopstva vseh delavcev.
V	Social Security je pričakovati z gotovostjo, da bo dobil dela-nesposobni delavec ali delavka pravico do pokojnine že s 50 leti, da pa bodo šle ženske v pokoj že z 62 leti. Kakor smo že poročali in obrazložili glavne točke novega zakona Social Security, je ta zakonski načrt spodnja zbornica že sprejela, v senatu pa ima zadostno število prijateljev, le da mora senat o tem še glasovati.
V	kongresu se bo načelo vprašanje znižanja davkov. Davki naj se znižajo pri osebni dohodnini, posebno ko gre za delavske družine, delavstvo na drugi strani pa pripozna-va, da naj federalna vlada pazi na zadostno državno obrambo.
Ameriki je potrebno razširjeno cestno omrežje, z drugimi besedami nove ceste. Tudi tega vprašanja smo se že dotaknili. Ameriki so potrebne nove šole, novi uradi, ki enako potrebujejo poslopja; potrebne so enako nove stanovanjske hiše, vsaj pa bistvena poprava starih in bo od vsote, ki bo določena v federalnem proračunu, odvisno tudi, kako bomo ozdravili zelo skelečo družabno rano ameriških beznic. Teh je po mestih polno.
Ameriški farmar je v krizi. Gleda na federalno vlado, kako mu bo pomagala iz te krize.
Je pa še eno splošno vprašanje in sicer vprašanje obveznega zavarovanja zoper bolezen. Sedanja federalna vlada priznava, da zdravje v Ameriki ni na višini in da jo j skrbi že obstoječa bolezen. Ne gre pa samo za to, da se bolezni zdravijo na ljudsko dostopen način, marveč, da se bolezni, kolikor je v danih prilikah spričo novih iznajdb sploh mogoče, celo preprečijo.
CLEVELAND, Ohio—Članice društva "Napredne Slovenke" št. 137, S.N.P.J., so na dobrem glasu, saj so vedno prve med prvimi, kadarkoli je treba nuditi moralno in tudi gmotno pomoč raznim našim ustanovam. In, da nam je možno vršiti delo, katerega so nam začrtale že naše *^7 00 i P^Gdnice, prirejamo že mnogo 4^50 i vrsto let veselico na prvo sobo to v novem letu, na katero prav vse vljudno vabimo.
Naše pridne članice so odlične gostiteljice in dobre kuharice, pa bodo imele pripravljen okusen prigrizek in seveda bo tudi za utešitev žeje dobro preskrbljeno. Naš godbeni umetnik Johnny Pecon in njegovi fantje, pa poskrbijo z lepimi valčki in poskočnimi polkami za veselje in ples.
Naša redna mesečna seja se bo vršila v četrtek 5. januarja in se prosi članice, da pridejo v polnem številu, ker je treba urediti še več manjših zadev za našo veselico, kot tudi rešiti več važnih društvenih problemov.
Na veselo svidenje pri "Naprednih Slovenkah" v soboto, 7. januarja v Slovenskem narodnem domu na St. Clairju.
Josephine Tratnik, pred.
Bančni raćuni za leto 1955
CLEVELAND, Ohio — Delničarjem in vlagateljem slovenske, The North American Banke: Na drugemu mestu je objavljeno poročilo (celoletni račun) za minulo leto 1955. V oklepaju so številke račune 31. dec. lanskega leta, ali 1954, da je razvidno poslovanje, v katerih razredih je banka napredovala, kar je zaznamovati, da je v letu 1955 dosegla blizu dva milijona napredka. K temu naj dostavim še samo to, da se zahvalim, tako v svojemu imenu, kakor tudi v imenu gospodarskega odbora in direktorija, vsem, ki so nam bili ostali zaupni, ne oziraje se na številne druge reklame in vabila od drugod. Naj povdarim, da je imeti posojila z banko najceneje in najzanesljivejše poslovanje.
Z zadovoljnostjo zremo v bodočnost in z zaupanjem, da bodo naši rojaki vedno ostali svojemu domačemu denarnemu zavodu zvesti. Od strani banke pa tudi lahko pričakujejo vsakoja-ke naklonjenosti v posvetovanjih in načrtih v katerihkoli potrebah. Banka je vaš največji prijatelj, le poslužujte se je. Nam vsem pa bodi v ponos, da gremo naprej.
Naj končno še čestitam vsem. kateri so si potom našega denarnega zavoda nakupili svoje hiše. Prepričan sem, da so vsi splošno zadovoljni. Za vsak slučaj ste vabljeni, da se izrazite tudi o na-?i postrežbi in sodelovanju. V te-!iiu oziru bomo sodelovali tudi v bodoče, v letu 1956 šli roka v roki naprej.
Anton Grdina, predsednik.
Vabilo na letno sejo kluba društev A.J.C.
EUCLID, Ohio—Glavna seja. Kluba društev A.J.C. se vrši dne 9. jan. 1956 ob 7.30 uri zvečer, v navadnih prostorih. Vabljeni ste vsi stari in novoizvoljeni zastopniki, da se te seje udeležite v polnem številu.
Na tej seji se bo volil odbor za leto 1956. Klub dnaštev mora j ostati, ker naše državno dovo-| Ijenjo, to je D 4, se izdaja naj Slovenian Society Home. Toraj! ako bi Klub društev propadlo, bi
Primite tatu!
Ko gre za tolmačenje in uporabo raznih postav, pravimo tudi, da "je najvišji zakon, največja krivica." Z drugimi besedami bi se to reklo, da če ne gledamo na življenje, in se tenkovestno držimo mrtvih črk postave, mora priti do krivice.
V Ottawi v Kanadi se prepii a-jo, kdo je kriv, da je zgorelo poslopje, kjer je bilo nastanjeno sovjetsko poslaništvo. Poslopje je v resnici le še kup razvalin. Ocenjena škoda, znaša $250,000. Ko je poslopje začelo goreti, so kanadske požarne brambe prišle, da začnejo z gašenjem. Njim bi bilo treba dovoliti vstop v notranjost poslopja, pa je po poročilih kanadskih oblasti sovjetski poslanik Kanadčanom branil, da bi vstopili v notranjost. Končno se je vdal. Sedaj dolži poslanik Kanadčane, da niso prišli pravočasno na pomoč, tudi, da niso imeli dovolj sredstev na razpolago. S slučajem se bo moral baviti celo kanadski parlament pa tudi mestna občina Ottawa, ker župan zahteva, da naj se enkrat za vselej pove, karn smejo vstopiti domači gasilci. Vzrok ognja—verjetno kratki električni stik.
Proti Francozom!
Ko so Francozi volili svoje narodne poslance, so jim domači uporniki v Alžiru v Severni Afriki dali hud migljaj, da naj se Francozi sprijaznijo z mislijo, da bodo v svoji kolonijalni politiki morali odnehati in dati domačinom samostojnost. V Alžiru je močna francoska posadka. Nekaj milj od Alžira so domači uporniki ugrabili posadko 13 francoskih vojakov in jo odpeljali. Francozi so domače upornike zasledovali, pa so se morali zadovoljiti le s tem, da so pobrali šest trupel od 13 odpelja-nih vojakov. Računajo, da je tudi sedem ostalih ugrabljenih Francozov mrtvih.
FEDERAL PRORAČUN
Tiskovni tajnik Bele hiše Ha-geity je sporočil ameriškemu tisku, da ima predsednik Eisenhower pripravljen federalni proračun, za proračunsko leto 1956-1957. Ameriški kongres bo dobil ta predlog v pretres okrog 20. januarja. Predlog bo važen, ker se bo iz njega razvidelo, ali je Eisenhower za znižanje davkov, tudi osebne dohodnine, in kako je z ameriško pomočjo tujini.
POMANJKLJIVI NASLOVI!
Centralni poštni urad v Chica-ju ne ve kam z raznimi poštnimi pošiljkami, pismi, kartami in razglednicami, pa tudi zaboji, ker tisti, ki so to pošto oddali, niso bili napisali točnih naslovov. Teh poštnih pošiljk vseh vrst, s katerimi ne vedo ne kam ne kaj. je po čikaških poštnih uradih kar 325,000.
ŽENSKA LOVEC PRVAK
V državo Maine hodijo na lov tudi slovenski lovci iz Clevelan-da. Zanimalo jih bo, da je ženska Marion Lilly iz Dresdena ustrelila na lovu divjega kozla, ki je tehtal 380 funtov in s tem postavila rekord.
KOSTANJEVICA IN NJENIH SEDEM STOLETIJ
v volilnem letu 1956 bo zanimivo -gledati, kako se ! .^a naš Dom potežkoče ka-..........aar je caa za dobiti nova dovoljenja. Ta dom še vedno obratu-
zaupanje	-
je pod imenom Slovenian Society,
Homo. Ime American Jugoslav Center je namenjeno za bodoč-! nost, ko bo mlajša generacija i prevzela in delovala v temu domu.
Veste, mi stari pešamo, in treba nas bo nadomestiti z mlajšo: in bolj aktivno močjo. Nekateri, izgovarjajo, čes, nisem zmo-| žen. Tudi mi smo se morali učiti, ker nobeden ni rojen, da bi že kaj znal. Toraj pridite, in prevzemite delo, katerega boste lahko opravljali, in vodite naš Klub društev naprej.
Vas pričakujoč v velikem številu, Vas vabi
Vas vabi
Andrew O^yin, začasni tajnik.
V	tako tesnem okvirju se kajpak ne moremo dotakniti podrobneje vseh pisanih dogodkov iz dolge, stoletne zgodovine tega najstarejšega mesta na dolenjskih tleh. Ogledali si bomo le najvažnejše, z orisom svoboščin, ki jih je dobilo mesto ob ustanovitvi, in najnovejši čas, ko je tudi Konstanjevica dala svoj močan prispevek za našo osvobodilno borbo in svobodo.
•m
Zgodovinski viri poročajo, da sta bila potok Studena in reka Krka meja med nemškim cesarstvom, ki mu je pripadala Kranjska dežela s Slovensko krajino, in med Hrvatsko, kasneje Hrvat-sko-Ogrsko državo. Tuja oblast, ki so jo v tem kotu slovenske zemlje predstavljali Spanhei-movci, si j,e zavarovala meje proti vpadom sosedov ter je na otoku zgradila utrjeno postojanko. Dali so ji ime Landestrost, kar naj bi pomenilo pribežališče v primeru vojne za okoliške prebivalstvo. Naši pradedje pa so ohranili stari naziv za naselje in nemški Landestrost ni nikoh mogel izpodriniti lepega imena Kostanjevica. Prvotno utrdba ni bil grad, v katerem je danes župni-sče, temveč je stala ob Krki pri cerkvi Jakoba. O nji danes ni več sledu, le zemlja, na kateri je utrdba stala, je bila še do nedavnega graščinska.
Otok so si lastninsko delili deželni knezi, cerkev in zasebniki. Stari Kostanjevčani so še vedeli povedati, kje je stala nekdanja kovanica denarja in kje je bil tako imenovani "karnar" ali kostnica, kamor so polagali kosti pokojnikov, kadar so prekopa-vali grobove. Lep spomenik stare Kostanjevice je župna cerkev, zgrajena v slogu takratne dobe. V smšri proti sedanji cerkvi na Velikem placu SQ je bila razvila naselbina knezih uradnikov okoliškega plemstva, obrtnikov in trgovcev. Kasneje se je naselbina razširila še na "Mali plac." Zaradi svojega pomena kot obmejna postojanka, je dobila Kostanjevica mestne pravice. Leta 1252 je v virih prvič imenovana kot mesto.
POD ŽEZLOM MESTNEGA SODNIKA
V	čem je bil pomen mestnih pravic in svoboščin, ki niso veljale le za otok, ampak za vse mestno obmir je ? Beseda obmirje pomeni okoliš, ki je spadal pod oblast mestnega sodnika. Spomin na te svoboščine je le še rokopis, ki ga je hranila mestna skupnost in so ga ljudje imenovali Opravične bukve.
Meje kostanjeviškega obmirja ki sovpadajo z današnjim obsegom katastrske občine Kostanjevica, so bile: iz Krakovskega gozda v Krko se izlivajoči potok Sajavček, potem čez karleški otok na pot, ki drži za Slinovca-mi na sv. Mohor, od tod proti Vodenicam nato po gozdni |ioti do Kamnate mlake, čez_ državno cesto na Dobravo in preko Krke do Krakovega na "mestne tale" do Sajovčka. Vsakih sedem let je mestni sodnik z mestnimi svetovalci obšel, ineje opisanega obmirja, da so ugotovili, če ni meja kaj spi-emenjena. Ta obhod so imenovali "pojezda."
Svobodiščine obmii'ja so bile v tem, da je deželni knez izvzel prebivalce vsega okoliša iz svojega sodstva in jih podredil mestnemu sodniku. Spi va je sodnika imenoval sam, kasneje pa so ga meščani volili iz svoje srede. Vendar si je knez pridržal v Kostanjevici krvno sodstvo v 1 primeru ropov, umorov, velikih i tatvin in oboroženega nasilja ali| "mrtvih žlakov." Smrtne kazni je smel izrekati le deželni sod-' nik, ki ga je za take primere deželni knez poslal iz Ljubljane. Za manjše zločine je bil pristo-j jen mestni sodnik; ta je urejal
tudi civilne spore, kar je bilo posebno važno v gospodarskem oziru. Pri izreku sodbe je sodnik držal v roki žezlo ali sodno palico, kot znamenje oblasti. Ekse-kucije so izvrševali tik ob meji pomirja pri Kamnati mlaki. Vislice so morali postavljati ko-stanjeviški tkalci. Gorske pravde, ki so obravnavale pravne zadeve vinogradništva, so bile v kostanjeviški cerkvi.
Prebivalstvu, ki ni uživalo meščanskih pravic, je sodila gospo-ščina. V tem, ko je bil podložni kmet največkrat izročen na milost in nemilost samovolji svojega sodnika-graščaka, pa so pravdoreke mestnega sodnika nadzorovali meščani. Vsekakor so bile sodbe mestnega sodnika pravičnejše kot sodbe graščinskega gospoda. Meščani so se svojega sodnika lahko znebili pri naslednjih volitvah kmet-tlačan se pa svojega graščka ni mogel otresti. Meščan je bil svoboden človek, ki je po svoji volji uravnaval svoje imetje. Tlačan je meščanu seveda zavidal njegove svoboščine in take razmere so rodile znano nasprAtstvo med "purgarjem" in "pavrom." Ce je talčan ušel oblasti svojega gospoda v mestu in tu preživel eno leto, je postal svoboden. Takega begunca mesto ni izročilo njegovemu gospodu, čeprav je ta izpričal, da je begunec njegov tlačan. Zato je bil upravičen takratni izrek: Mestni zrak daje svobodo.
Mestni upravi je načeloval mestni sodnik z dvanajstorico svetovalcev, voljenih iz uglednih meščanskih družin, ostali meščani pa so se zbrali štirikrat na leto in na teh zborih obravnavali zadeve mesta, njegovega gospodarstva ter prebivalstva. Važna oseba v mestni upravi je bil
pravnik. Ker meščani po večffli niso znali nemško, so bile razprave v slovenskem jeziku, zapisnike pa so pisali v nemščini. Nekaj važnih odstavkov je v svoboščinah posvečenih trgovini, saj se je smelo trgovati samo v mestih in trgih.
CEHI IN SEJMI
Kakor povsod, so tudi kostanjeviški obrtniki bili združeni v cehih. Vendar nam viri o njih malo povedo. Svoje cehe, so imeli tkalci, ribiči, mlinarji, stopar-ji in usnjarji. Koliko so bile razvite ostale obrti, ni znano. Mesto je imelo bolnišnico s cerkvijo in posestvom na Straži. Bolnišnica in cerkev sta pogoreli v 17. stoletju in nista bili več pozidani.
Zelo pomenljivi za mestno gospodarstvo so bili sejmi. Kostanjeviški sejmi so še do nedavna bili na iste dneve kot pred stoletji. Osem dni pred sejmom in osem dni po njem je bilo tako imenovano proščenje. Pivih osem dni je lahko vsak nemoteno pripeljal v mesto svoje blago, ki ga je nameraval prodati na ge-manji dan, zadnjih osem dni, po sejmu, pa je spet lahko odpeljal neprodano ali nakupljeno blago. Prodajati pa so smeli samo na
je bila na mostu postavljena roka z mečem.
Mesto je imelo obzidje. V pravicah je poudarjeno, da morajo meščani vdržavati obzidje v dobrem stanju za obrambo. Mestni grb kaže del tega obzidja, o katerem pa danes ni več sledu. Meščani so imeli pravico, da so se z lesom in drvmi oskrbovali iz deželno-knežjih gozdov v Kra-kovem. Kasneje je te pravice graščina odkupila s tem, da je 77 meščanskim hišam dodelila po tri hektare hrastovega gozda. To so "mestni tali."
Proti koncu srednjega veka je bila za obrambo mesta ustanovljena uniformirana meščanska garda, ki se je bila ohranila do najnovejšega časa. Kot smo že omenilij je bila Kostanjevica ustanovljena kot obrambna postojanka. Njeni ustanovitelji, koroški vojvode, so pripeljali s seboj nemške uradnike in obrtnike. Jedro prebivalstva je pa vendar bilo slovensko in tudi prišleki so se kmalu izgubili med domačini.
PROPADANJE MESTA
Nemško obeležje trgov in mest na Dolenjskem se je začelo zgubljati v dobi turških vpadov in kmečkih uporov, nato pa je docela zginilo. V Kostanjevici -so se poleg domačih imen pojavila tudi imena srbskih in hrvatskih rodbin, ki so pribežale v naše kraje pred Turki. Sliko narodnostnih razmer nam lepo razodeva sklep mestne občine leta 1691, da se morajo mestne pravice tolmačiti meščanom v slovenskem jeziku.
Ob nastopu vsakega novega vladarja so si Kostanjevčani dali potrditi svoje mestne pravice in seveda morali zanje precej plačati v zlatu. Vendar so plačevali brez mrmranja, vcdoč, da
. Ф	,	v	K/ X	jlLli XJLXi ciXAl CX ^ V \ ■ '.у ^
mesni pisar, ki je moral biti ^ pravice in svoboščine več nravnik. KPr IDPSnani nn	- f-' -.i i	^
vrediae. Kakšen ugled so uzu'ale kostanjevišUo piavicc in svoboščine priča tudi to, da je biia novo nastala naselbina Metlika zaprosila, naj se ji podeli enake svoboščine, kakor jih ima Kostanjevica. Temeljni ' odstavki kostanjeviških določb so bili sprejeti tudi v mestno pravo Novega mesta, ki je bilo ustanovljeno veliko kasneje. Sploh je bil kostanjeviški mestni obrazec vzor za ureditev mest in meščanskega življenja na Dolenjskem.
Kostanjevica je najbolj cvetela, ko je bila še res obmejna postojanka. Ko pa so mejo nemške oblasti premaknile čez Gorjance do Kolpe, je začela gospodarsko naglo hirati in ob času turških vpadov je skoraj docela propadla. Mestna kronika je poslej opisovala samo še požare, povodnji in uskoške napade, torej povsem lokalne dogodke.
Gospodarski padec Kostanjevice je bil tako globok, da je leta 1757 Ljubljana predlagala Dunaju, naj se siromašna in šibka dolenjska mesta prodajo. S tem bi seveda bile uničene vse prej omenjene pravice in svoboščine. Dunajski dvor je ta predlog zavrnil z naslednjo utemeljitvijo; Ako se Kostanjevica zaradi svo-
semanji dan, ne pa v dnevih pro- j je gospodarske šibkosti ne mo-ščenja. V teh dneh je mestni sod- j re ubraniti posegov stiškega sa-nik urejal tudi tigovske zadeve, j mostana, naj se ustanovi poseb-
[ot znamenje proščenskih dni'
(Dalje na 3. strani)
EISENHOWER ZOPET GENERAL?
Ko se ugiblje o Eisenhower ju, ali bo ponovno kandidiral za predsednika ali ne, ge računa tudi s slučajem, da ne bo kandidiral in kaj sedaj ? Ni verjetno, da bi šel na svojo farmo v Gettysburg in živel kot zasebnik. Bolj verjetno je, da gre nazaj med vojake.
Dne 18. julija leta 1952 je dal Eisenhower ostavko na svoj po-ložg,j kot general. Takrat se je odpovedal tudi plači, ki je znašala na leto $19,542.
Če bi Eisenhower hotel nazaj med vojake, bi vsakokratni predsednik Amerike predložil to imenovanje senatu v odobritev. Kongres sam pa lahko izglasuje nov zakon, da naj se Eisenhower postavi nazaj med vojake kot general s petimi zvezdami. To se pravi, da če bi prihodnji predsednik ne stavil predloga na imenovanje Eisenhowerja za generala, ima to pravico kongres v obliki posebnega zakona. V tem slučaju bi bila Eisenhowerjeva letna plača $22,943.
ISNAEOFRAVNOST
STRAK 3
KOSTANJEVICA IN NJENIH SEDEM STOLETIJ
(Nadaljevanje s 2, strani)
na komisija za poravnavo sporov, mestu pa naj se dodeli državni pravobranitelj, ki bo zastopal njegove pravice.
Tako je naše mesto navzlic vsem križem in težavam dočakalo "pomlad narodov" — leto 1848, ko so v vsej Avstriji odpravili tlako in vse posebne pravice ter so bili pred zakonom vsi sloji izenačeni. Kostanjevica je ohranila naziv mesto, postala je pa le ena izmed dolenjskih občin, s pretežno kmečkim prebivalstvom in ždela v svojem miru dolga desetletja do najnovejših, usodnih dni ljudske vstaje in revolucije.
V TRPLJENJU IN BORBI
Ob klavrnem razpadu stare Jugoslavije so naše mesto zasedli Nemci. Bilo je silno žalostno spričevalo za naše prejšnje oblastnike, da se je v prvih dneh mnogo ljudi razveselilo okupatorja, češ; morda bo pa le bolje kot v bivši skorumpirani in skrahirani državi. Seveda pa je tudi veselje teh ljudi ob prihodu kljukastega križa hitro skopne-lo, saj so spoznali, za kaj gre.
Kostanjevica je bila sporna točka med Nemčijo in Italijo in zato nekaj časa "neokupirano ozemlje." Ko so se odločili, da bo meja severni rokav Krke, so Kostanjevico zasedli Italijani. Stanje, ki je nastalo, je bilo res obupno. Marsikdo je zdvojil nad življenjem našega naroda, ljudje so ždeli v negotovosti in ča-^ali kaj bo. V to resnično temo i" obupanost je pa nenadoma posinila luč, ki bo prinesla svobodo našemu ljudstvu. V Ljubljani je bila 27. aprila 1941 ustanovljena Osvobodilna fronta. Partija je z OF začela organizi-liiti vseljudi ' n vstajo. Kar nenadoma so jiostala xaana imena Kid.rič, Kardoij ia druga.
Tudi v naši Kostanjevici je bila takoj ustanovljena celica OF z odseki za propagando, za zbiranje hrane in orožja in za vojaške formacije. Celica se je hitro razmrežila po mestu in okolici. Po tajnih kanalih je pn. hajal Slovenski poročevalec, ki je člane OF seznanjal z dogodki po zasužnjeni domovini. Padli so prvi streli in prve žrtve, znamenje splošnega upora. Narod je pokazal, da si bo raje s puško v roki pisal svoje pravice, kakor trohnel v brezpravnosti. Vse mesto se je pridružilo Osvobodilni fronti in jo podpiralo, kolikor je največ moglo. Okupator g svojimi hlapci ni mogel preprečiti rojstva nove, ljudske oblasti. Pretepanja, streljanja, zapori, internacije in vsa mogoča nasilja So bila le nova pobuda borbi šega ljudstva za svobodo.
Spomladi 1942 so odšli kosta-iijeviški fantje v partizane. Italijani so začeli internirati nevarne jim ljudi. Odpor je čedalje hujši, čedalje huje pa besni tudi okupator, ki čuti, da posta-
v najem
ja brez moči pred ljudsko vojsko in revolucijo. V nekem izpadu ujame okupator štiri rodoljube in jih postreli kot talce v Prečni za pokopališkim sddom. Podnevi in ponoči se vrstijo manjši partizanski napadi. V Globočicah ustrelijo fašisti šest talcev. Partizanska vojska pa se čedalje bolj množi. Odporniškega gibanja ni mogoče več zatreti. Septembra (1942) je zgorel kostanjeviški grad.
V	šolo se je vselila bela garda, ki pa ne more pridobiti meščanov ne z vabo ne z grožnjami. 8. septembra 1943 je kapitulirala Italija. Laški vojaki so hitro zginili iz Kostanjevice, z njimi pa tudi bela garda.
9. septembra so mesto zasedli partizani, vendar so se morali kmalu umakniti nemški premoči. Mesto so zasedli Nemci, z njimi pa je prišla tudi bela garda—domobranci, ki so se spet naselili v šoli. Nemška letala so bombardirala okolico, kjer so bili partizani, sedaj že oboroženi s težkim orožjem.
V	začetku oktobra se je na Kostanjevico začela velika partizanska ofenziva. Partizani so napadali s topovi in strojnicami. Cilj obstrejevanja je bila šola, kjer so bili domobranci. Nemci in domobranci so se umaknili na otok. 21. oktobra se je začela nemška ofenziva. Med nemške vojake na Malem placu je padla mina in ubila štiri vojake. Nemci so zgrabili sedemdeset domačinov in jih 25 ustrelili na Ma-lencah, ostale pa odpeljali na prisilno delo na Rako. V spomin na ta krvavi dan praznuje Kostanjevica vsako leto svoj mestni praznik.
Leta 1944 so dobili vso oblast v mestu domobranci. Zagospo-darila je črna roka. Ostudni umori sprožijo med ljudmi še hujši odpor. Na trgu pred sv. Miklavžem so se pojavile vislice. Po okolici zasledujejo terence, pa jim ne pridejo do živega.
Tako se je vleklo vse do tistega velikega dne 9. maja 1945, ko so bile poplačane vse žrtve in vsi napori, ko je bil dosežen cilj vse naše borbe—svoboda. Ta dan so se čez Gorjance za bežečim sovražnikom vsule partizanske čete. S kostanjeviških hiš zavihrajo zastave svobode. Odbor OF in prebivalci so z nepopisnim navdušenjem sprejeli osvobodilno vojsko. Takoj je
vzpostavljena nova, ljudska politična oblast. Kostanjevica je trenutno postala sedež okraja.
V SVOBODI—NOVIM NALOGAM NASPROTI
Tako smo si na kratko ogledali stoletno zgodovino našega mesta pod Gorjanci. V tej dolgi dobi se ni bilo zgodilo bogve kaj, kar bi spremenolo zaostalo mesto, priklenjeno na otok sredi Krke. Ko pa se je rodil nov čas in je narod pod vodstvom Partije stri stare obroče, je tudi Kostanjevica začutila in doživela novo pomlad. Osvobojeni narod se je spopadel z zaostalostjo, jo odlaga kot pretežko breme, ki ga je dušilo stoletja in stoletja. Tudi naše mesto, ki je dalo svoj delež svobodi, se je vključilo in se vedno krepkeje vključuje v napredek, želi si razvoja in blaginje, želi si, da iz svojega životarjenja zraste v moderno, napredno dolenjsko mesto, ki bo Dolenjski v ponos, domovini pa v korist.
Kostanjevčani smo ponosni na svoje mesto, ponosni na vlogo, ki jo je odigralo v naši borbi in revoluciji. Zato s ponosom in zavestjo naprednih ljudi slavimo tuji svoj mestni praznik. In ker imamo to svojo starodavno Kostanjevico radi, si prizadevamo, da bi jo dvignili, da bi napredovala vsestransko. To pa seveda lahko storimo le s podporo in razumevanjem naše ljudske oblasti. Vse, kar bo storejenega in narejenega—v komunali, v kulturi in prosveti, v gospodastvu, v napredni prevzgoji—bo sleherno leto najlepši doprinos mestnemu prazniku in najlepša oddolžitev žrtvam in padlim borcem našega mesta.
—Jože Jankovič.
(Dolenjski List)
priletna ženska
dobi prosto stanovanje in hrano ter nekaj plače v zameno za lahka hišna opravila.
Za podrobnosti, pišite na naslov: ROSE STER 108 Station St., Andover, Ohio
VAS MUCI NADUHA?
Pri nas si lahko nabavite najboljšo olajšavo za to mučno bolt-zen. Zdravilo je jamčeno ali pa dobite denar nazaj.
MANDEL DRUG CO.
15702 Waterloo Rd.—KE 1-0034
Lodi Mandel. Ph. G.. Ph. C.
Pošljemo karkoli prodamo kamorkoli.
NAPRODAJ
stanovanje s 5 sobami
SE ODDA V NAJEM. So delno opremljene. Nahaja sc na 779 East 90th St. Pokličite PO 1-9734
delo dobijo ženske
Išče se priletno žensko
ki bi skrbela za moža in bolno Ženo. Dobi lepo sobo in plačo po dogovoru. V lepem kraju.
Pišite na
John Maček, R. D. 2, Chardon, O. ali pokličite CHardon 5-7236
delo dobijo moški
išče se priletnega
MOŠKEGA ZA POMAGATI OKROG HIŠE BOLEHNE VDOVE.
Pokličite ob 6. uri zvečer. KE 1-2608
Hisa naprodaj
v floridi
Proda se dobro narejena hiša, stara tri leta. Stala je $11,000 in se proda radi bolezni za samo $8,500. Lota 75x150 čevljev. Hiša je varna proti tornadu in ^'391, ker je zidana.
Pišite na
peter rostan
824 N. ORANGE ---Smyrna Beach, Fla.
hiša naprodaj
hiše naprodaj v euclidu
Iz E. 185 St.—Lepa hiša s 4У2 sobaroi. Moderna. Lota 40x140. Sarno $14,900
LEPOTIČJE
Trajno kodranje, umivanje in barvanje las ter vsa v lepotičjo stroko spadajoča dela. TIVOLI BEAUTY SHOP 6407 St. Clair Ave.. HE 1-5296
Oglašajte v Enakopravnosti
Potovanja nekdaj In sedaj
Dandanes, ko je potovanje §i-rom Zedinjenih držav v katero koli smer udobno in hitro, si težko predstavljamo, kakšno je bilo potovanje, ko je bila naša dežela še mlada. Leta 1803 je ta-k r a t n i ameriški predsednik Thomas Jefferson kupil od francoskega cesarja Napoleona ozemlje Louisiana. To je bilo ogromno ozemlje, ki predstavlja danes naše države Louisiana, Arkansas, Oklahoma, Kansas, Missouri, Nebraska, Iowa, obe Dakoti, večji del Minnesote ter dele držav Colorado in Wyoming. Vsega skupaj je naša dežela za to ogromno ozemlje plačala $27,267,622.
To ozemlje pa je bilo po večini nenaseljeno po belcih ter zelo malo ali sploh ne raziskano. Zato je predsednik Jefferson odredil, da se posebna raziskovalna ekspedicija poda od reke Missouri do reke Columbia in Pacifič-nega oceana. Vodstvo ekspedici-je sta prevzela Jefersonov osebni tajnik kapitan Meriv/ether Lewis in njegov prijatelj kapitan William Clark. Zato se ta pohod danes imenuje Lewis & Clark Expedition. Skupina je Stela 43 mož ter je odpotovala iz St. Louisa 14. maja 1804. Ofi-cičlno je bila nazvana "Korpus odkritja." Do Fort Mandana blizu sedanjega mesta Bismarka v
3 posamezne sobe
SE ODDA V NAJEM. PRIPRAVNO ZA PEĆLARJE,
Vpraša se na 4504 ST. CLAIR AVENUE
Zakrajsek Funeral Home, Inc.
6016 ST. CLAIR AVENUE Tel: ENdicolt 1-3113
Za zavarovalnino
proti
OGNJU . . . NEVIHTAM AVTO NEZGODAM
pokličite:
JOHN ROŽANCE
15604 WATERLOO RD. KE 1-6681
SLOVENSKI IZSELJENSKI KOlEDAR-1956
(izdala Slovenska izseljenska matica-Ljubljana)
Ceiui $2.50—Pošlnina hi zavijanje 15c skupaj $2.65
se dobi pri
TIVOLI IMPORTS, 6409 St. Clair Avenue CLEVELAND 3. OHIO	Tel.: HE 1-5296
Zastopniki:
BLAZ NOVAK, 869 East 72nd Street, Tel: HE 1-4706 JOHN STEBLEJ, 17902 Nottingham Road, Tel.: IV 1-3360 JOHN RENKO. 1016 East 76th Street. Tel.: UT 1-6956
zavarovalnino
PROTI
Ognju tatvini, avtomobilskim nesrečam, itd preskrbi JOHN CENTA, 13417 KUHLMAN AVE. Pokličite MU 1-0811
Hiša na Ave.—3 sobe, spodaj, 3 sobe zgoraj. Lota .40x140. Samo $13,900
Hiša v okolici Five Points. 6 sob, garaža. Lota 40x140.
Samo $11,900
Za vsa pojasnila in ogled teh hiš se obrnite na
STREKAL realty 405 EAST 200th STREET IV 1-1100
A. GRDIIVA & SONS
pogrebni zavod in trgovina s pohištvom
1053 east G2nd STREET	HEnderson 1-2088
uradi v collinwoodu:
17002-10 LAKE SHORE BLVD.	KEnmore 1-5890
15301 WATERLOO ROAD	KEnmore 1-1235
JOS. ŽELE IN SINOVI
POGREBNI ZAVOD
Б502 ST. CLAIR AVE.	ENdicolt 1-0583
Avtomobili Ш bolniški voz vedno in ob vsaki uri na razpolago. Mi smo vedno pripravljeni z najboljšo postrežbo. COLLINWOODSKI URAD:
452 EAST lS2nd STREET	Tel.: IVanhoe 1-3118
North Dakoti je potovala po reki Missouri, ki je bila zadnja postojanka bele civilizacije. Tam je skupina prezimila in s nabavila razne potrebščine.
Spomladi leta 1805 je nastopila pot proti zahodu in Pacifik je po reki Columbiji dosegla 15. novembra 1805. Lani v novembru jo torej poteklo 150 let od te znamenite ekspedicije. To 150-letnico so svečano proslavili v raznih krajih našega severozahoda.
Ekspedicija je bila sestavljena iz utrjenih pionirjev, lovcev, čolnarjev in vojakov. Pozneje se je skupini pridružila še Indijan-ka, žena francosko-canadskega tolmača. Skupina je potovala po divjini preko sedanjih držav North Dakota, Montana, Idaho, Washingon in Oregon. Tam, kot že omenjeno ,je pri ustju reke Columbia zagledala Pacifični ocean; na oregonski strani si je zgradila taborišče in tam preživela zimo od 1805 do 1806. Spomladi leta 1806 je ekspedicija po delno spremenjeni poti odpotovala nazaj in je dospela v St. Louis 26. septembra 1806.
Voditelja ekspedicije sta beležila značilnosti pokrajin, kot prerije, gore, reke, vodopade, velike črede bivolov ter sestanke z Indijanci, ki so bili včasih ekspediciji naklonjeni, včasih pa
ne. Pri neki priliki so ekspediciji pokradli konje in razne potrebščine; pri drugi prihki so jih preskrbeli s konji in vodniki.
Zdi se, da se je ekspedicija v znatni meri preživljala z divjačino, katere je bilo v nekaterih krajih obilo. Poleg bivolov je bilo marsikje dosti srn, antilop, jelenov, medvedov, gorskih ovac, podzemeljskih veveric, divje perutnine, rib itd. Kljub temu je članom ekspedicije včasih pretila lakota. V zasneženih pustinjah Bitterroot Mountains so morali poklati svoje konje, da so se s konjskim mesom preživeli. Tudi meso psov so baje uživali s slastjo.
Ekspedicija Lewis & Clark je bila v resnici pionirska, ker je vse od Mandana v North Dakoti do Pacifičnega morja potovala po neznanih krajih, brez potov in cest, preko prerij in gora ter v čolnih, ki si jih je sama gradila, po rekah ali preko njih. Naleteli so na sto in sto nevarnosti od. strani sovražnih Indijancev, od divjih zverin in strupenih kač do vodnih brzic, ploh, snežnih žametov, komarjev in tako dalje. Pa je značilno, da je ekspedicija izgubila samo enega moža in tisti je umrl za vnetjem slepiča.
Potovanje v eno smer je trajalo 18 mesecev, banes je možno
tisto razdaljo prepotovati v dveh ali treh dneh z vlakom ali avtomobilom, z letalom pa v nekaj urah. Izprememba je velika, toda tudi doba 150 let je dolga.
—NEW ERA, glasilo ABZ
Zastopniki "Enakopravnosti"
o
Za st. clairsko okrožje:
JOHN RENKO
1016 EAST 76th STREET
UTah 1-6956 o
Za collinwoodsko in euclidsko okrožje:
JOHN STEBLAJ
17902 NOTTINGHAM RD.
IVanhoe 1-3360 o
Za newbursko okrožje:
FRANK RENKO
11101 REVERE AVENUE Diamond 1-8029
FINANČNO POROČILO
ST. CLAIR SAVINGS & LOAN COMPANY
Z DNE 31. DECEMBRA 1955
[МЕТЈЕ
Gotovina na rokah in v vladnih bondih.........$ 2,552.868.37
Posojila na prve vknjižbe..............................17,648,104.48
Posojila za izboljšave posestev............................64,179.01
Bančna poslopja....................................................140,614.35
Pohištvo in oprema ..............................................39,746.73
Delnice Federal Home Loan banke......................283,600.00
Drugo imetje........................................................9.00
Skupno imetje.....................$20,729,121.94
OBVEZNOSTI
Hranilne vloge...........................$16,104,644.58
Posojila v teku in "escrow" sklad............ 1,980,704.63
Predujmi Federal Home Loan banke............930,000.00
Sklad za davke in zavarovalnino............. 13,261.85
Druge obveznosti	............................28,388.79
Glavnica ............................... 244,352.58
Rezerva in nerazdeljeni dobički.............. 1,427,769.51
Skupne obveznosti .................$20,729,121.94
VSE HRANILNE VLOGE SO ZAVAROVANE DO $10,000.00
PO
FEDERAL SAVINGS & LOAN ZAVAROVALNINSKI KORPORACIjl, KI JE AGENCIJA VLADE ZEDINJENIH DRŽAV
5%	OBRESTI NA HRANILNE VLOGE
VLOGE NAPRAVLJENE NA ALI PRED 16. JANUARJEM, DOBIJO OBRESTI OD 1. JANUARJA NAPREJ
St. Clair Savings & Loan Co.
HRANlj^NA INSTITUCIJA Dva urada
813 EAST 185th ST.
6235 ST. CLAIR AVE.
stran 4
ENAKOPRAVNOST

Cirkuški otrok
ROMAN Nemški spisala baronica Brackel
Prevel I. V.
v	A
(Nadaljevanje)
Šele na spomlad so se preselili. Dahnow jim je preskrbel prijazno stanovanje pred mestom, kjer je bilo za ravnatelja dovolj zraka in miru, zanj zdaj najvažnejših življenskih potrebščin. Pameten in praktičen duh mladega moža si je izmislil vse, da bi napravil novi mali dom čim udobnejši. Po vseh sobah so dehtele vijolice m cvele na malem vrtičku, ki je obdajal stanovanje.
Aprilsko solnce je sipalo z neba vse svoje žarke, da bi čim pri-jazneje obsijalo trenutek prihoda in Dahnow, ki je sprejel pri-šlece, si je nehote domislil onega prvega svidenja v Bonnu. Da, kot aprilsko vfeme je bilo njeno življenje: toplo, a le malo časa ji je sijalo solnce sreče, a so ga zato tem češčeje zakrivali obla-
CHICAGO, ILL. FOR BEST RESULTS IN ADVERTISING
CALL DEarborn 2-3179
SEASON'S GREETINGS
SEASON'S GREETINGS TO ALL OUR CUSTOMERS AND FRIENDS
A. J. I Чгап Co.
134 N. L; " LE CEntral 6-9300
HELP WANTED MALE
MEN
Excellent paying jobs available for both day & second shifts. Come work and live in the beautiful Fox River Valley.
IN FEED CENTEHLESS
GRINDERS INTERNAL GRINDERS
DISC GRINDERS AUTOMATIC SCREW MACHINE OPERATORS AND SET UP MEN CONOMATICS AND GREENLEE MACHINES TURRET LATHE OPERATORS GISHOLT AND WARNER-SWASEY LATHES
Contact Personnel Office
BURGESS-NORTON MFG. CO.
GENEVA, ILLINOIS
FEMALE HELP WANTED
N. C. R. 3100 OPERATOR
Some experience necessary. Steady position. 5-day week, 40 hours. Pleasant working conditions.
MORGAN SASH & DOOR CO.
2287 Blue Island Ave. VI 7-6600 Mr. Zettlemoyer
— TYPIST —
EXPERIENCED
For research institute for report, statistical and stenographic work.
Air-Conditioned Office on Illinois Institute of Technology Campus.
MR. COLE
CAlumet 5-9600, Ext. 621
ki, tem hitreje uničU vihar. In kaj ji bo prinesla nova izpre-memba ?
A Nori so zažarele oči, ko je videla novi dom — dom, ki je zdaj povsem njena last, kjer je prvič ne bo mogel motiti nikak vsiljiv element, kjer bo prvič prosta in neodvisna od usode, ki je bila zvezana z očetovim poklicem.
Trgovski posli so se medtem še dosti dobro razvili. Kljub veliki izgubi zadnjih let je bil pokazal izkupiček velikanskega inventarja premoženje, ki je dalo ravnatelju in njegovim otrokom, četudi ne bogastva, vendar pa precejšnje dohodke.
Ravnatelj je preselitev, kot je bilo videti, komaj opazil. Okreval je bil le toliko, da so se mu bile zopet vrnile njegove telesne moči in deloma tudi zavest, vendar pa le kot nejasen, meglen razum. Največ je tiho in sam -vase posedal v hiši ali pa gojil mali vrtič, kar ga je vidno zelo veselilo.
Zadnjih dogodkov se, kot se je zdelo, ni nič spominjal. Z veliko skrbjo je mislila Nora na to, kako bo sprejel vest o razpustu svoje družbe. Vendar jo je poslušal z največjo brezbrižnostjo. "Helena je to vedno želela," je bilo edino, kar je rekel. Njegov duh se je sploh vračal le v one čase; včasih je ogovarjal Noro edino le z materinim imenom in samo kot s tako občeval ž njo.
Imena svoje druge žene ni nikdar izgovoril: za malega dečka se ni brigal. Samo enkrat je jeza užaljenega moža pretrgala vez, katera se je vidno oklepala njegovega duha. Deček se je namreč v naravnem spominu svojih prvih vtisov igral na svojem konjičku cirkuškega jahača in pri tem v očetovi bližini izgovoril Landolfovo ime. V tem trenutku je spačila Karstenov obraz nepopisna jeza: planil je na dečka, da ga mu je Nora komaj še iztrgala iz roki stri igračo s težkimi sunki z nogo in se tako razkačil, da ga skoraj ure in ure ni bilo mogoče potolažiti in pomiriti.
Tedaj je Nora prvič pokleknila poleg njega, pogumno vzela njegove stisnjene pesti v svoje roke in s trepetajočimi ustnicami, vendar mirno in odločno svarila očeta s svetimi opomini ter mu tiho šepetala molitve, dokler se mu niso od utrujenosti zaprle divje se vrteče oči.
Kar se ji je zdelo nekdaj tako važno, namreč pridobiti zopet očetovo dušo ter ga zbuditi iz njegove mlačnosti, v katero ga je zavedlo njegovo, vsaki višji misli odtujeno življenje, ta naloga ji je utonila v njeni lastni sreči in bolesti. Samo zase, samo za svojo srečo je živela, mislila in molila. 2kiaj se je zopet zavedla te svete dolžnosti, resno jo opominjajoče, ko da je pozabila najvažnejše. Srečen, komur postane zopet nekaj važneje nego lastna bol; s tem je našel zanjo najboljši lek.
Kot v prijazno podporo so se pridružile tej resni nalogi tudi še druge stvari. Življenje se ti ne zdi tako hudo, če ti ga skuša dober človek čim bolj olepšati in razvedriti. Ves baronov trud in prizadevanje za Noro je imelo ta namen. Tako je bilo na videz malenkostno, vendar pa se je izkazalo kot trajno okrep-čilo, da je Nora v svoje veliko presenečenje zopet našla svojega ježnega konja. Ona ga je hotela takoj odpraviti, češ, da je to nepotrebna potrata; a Dahnow je spričo varuštva, katero si je bil prilastil pri vodstvu trgovskih poslov, vztrajal pri tem, da ga mora obdržati. Njegovi konji, je rekel, so tako potrebni, da se nekoliko razgiblje-jo in njegovi sluge taki lenuhi, da bi bilo pravo zaslužen je, če bi jih hotela Nora nekaj vzeti za svoje spremstvo.
Da bi se ognila vsaki pozornosti je porabljala, za svoje izlete najzgodnje jutranje ure, ko še ni bilo ljudi in iskala najbolj stranska pota. Če jo je potem kljub temu često srečal samoten jezdec, ki jfe istotako tvegal svoj jutranji mir, se ji je zdel to prijeten slučaj in rada mu je dovolila, da je jezdil ob njeni strani: skromno plačilo, ki si ga je dovoljeval Dahnow za svoje izvrstne uredbe. Tako prisrčna je skupna ježa po tihih potih skozi sveže, zeleneče gaje, ki razvijajo vso svojo pomladno krasoto—to so bile ure, ko so Nori zopet nanovo vzblestele oči in je prišla nova svežost v njena lica. Mar je bilo zameriti Dahnowu, da je z novim, svežim zelenečim upanjem zašlo upanje tudi v njegovo srce, ko je videl, kako krog in krog njega vstaja novo življenje? Zakaj bi bilo to, kar je tako lahko
naravi, nemogoče človeškemu srcu? Zakaj ne bi mogla tudi ljubezen znova oživeti ?
Toda kljub temu, da je toliko mislil in čutil, ni niti z besedo kalil Norinega miru, niti se kdaj dotaknil njene preteklosti. Klemen Dahnow je imel redko lastnost, da se je znal prilagoditi vsakemu razpoloženju ljudi, tako, da je njegova navzočnost ni nikdar motila. Nori je to pri njenem sedanjem občevanju zelo godilo; kakor njegova pisma, tako so bili sedaj njegovi obiski edini dogodki v njenem enoličnem življenju.
A kljub temu, da je Dahnow na tako preprost in neprisiljen način občeval ž njo, kljub temu, da mu je vedno dokazovala, kako dobrodošel ji je bil, vendar je prej prešla pomlad v poletje in ta zopet v jesen, preden se je toliko opogumil, da je uveljavil svoj sklep. Morda so ga le preveč odkrito pozdravljale Norine oči in mu je le prerada podajala roko?
Izgovarjaje se s svojim znanstvenim delom se je bil za stalno naselil v prestolici. Njegovi znanci so se čudili, da je bival tam celo v vročem in prašnem poletju; a on se je izgovarjal, češ, da ga je utrdilo tropično solnce. Znanost je dobila v njem zelo pridnega učenca.
Mar je bila Nora se vedno tako zatopljena sama vase, da ni prav nič slutila, kaj se godi v Dahnowovem srcu. Da, res, kajti ko se je nekega dne opogumil in izrekel odločilno besedo ter ji ponudil vse, kar more moški nuditi ženski, ki jo ljubi, jo je silno iznenadilo. In on je bil pač mož, ki je mogel ganiti žensko srce — zlasti v tem trenutku, ko je tako moško resen in tako globoko ganjen stal pred njo, kakor da je privrelo na dan vse, kar je leta in leta skrival v svojem srcu. A iz njenih oči je sevalo samo iz-nenadenje. Velikanski, vsemogočni pomisleki so vstajali pred njo in ni mu pustila niti časa, da bi jih ovrgel. "Njeno ime je tako onečaščeno pred svetom"—Dahnow se je samo lahno nasmehnil. "Loči ju vera"—kako resno ji je skušal s trdnimi obljubami ovreči ta pomislek, četudi je ona zmajala z glavo', ''Potrebuje je oče in bratec, ki je tako zapuščen"— in govorUa je o prijateljstvu, ki je tako lepo in njej tako drago.
Dahnow jo je mirno poslušal. Videl je, kako boječe upira vanj
Help secure the future of your family. AFU insurance policies will do this for you. See your local lodge officers now about AFU insurance plans!





tik
r
Opomin, da hranite v I. 1956. Vaše božično darilo v gotovini ali bonus bo delal za vas v hranilni vlogi. Odločite se hraniti letos pri nas.
THE FAMILY PLACE TO SAVE
3%
INTEREST PER YEAR
0№

ST. Ш
AND LOAN COMPANY
41S lost 1851k 4tn*l • 629$ Si. Ctoi* Атвм
svoje oči, kot da se boji, da bo izgubila zadnjega prijatelja; videl je pa tudi, da v njegovih očeh ni niti enega žarka, ki ga je pričakoval. Morda pa je bil vendarle prezgoden? Morda se je še ni bil izlečil spomin ? Dahnow je bil potrpežljiv mož in je lahko čakal. Morda se ji je bilo treba šele polagoma privaditi misli na novo ljubezen.
"Pa naj bo, kot da nisva ničesar govorila o tem," je rekel preprosto.
Nora mu je bila pri tem tako hitro in zaupno segla v roko, da je z nekakim bridkim občutkom spoznal, kako lahko bo pozabila, o čemer sta govorila in kako vesela je, da sme to pozabiti.
Kakor prej, tako je prihajal Dahnow tudi sedaj in prebil dolge ure v krogu male dnižinice. Vse zimske večere je zabaval ravnatelja, kateremu je znal spretno zbujati spomine ali pa je igral domino, s čemer si je preganjal dolge ure. Nori pa je prinašal knjig in umetnin, česar se je pač mogel domisliti, da bi ji razvedril srce in zbudil duha. Noro je to v resnici osvežalo in se je z zanimanjem zatapljala vanje.—Nikdar se mu ni zdela tako lepa kot zdaj, ko ji je začela izginjati žalost iz obraza in se je razlival čezenj jasen mir, ki je sledil viharju.
Čutil je to, kadar jo je opazoval, kako ljubko gospodinji mali družini, bodisi, da je stregla svojemu očetu, bodisi, da je varovala svojega bratca ali pa urejevala mali dom; vse je vršila z mirnostjo, ki jo daje človeku
pravo razumevanje, popolna vdanost v svoj položaj — mirnost, ki je tako očarala barona Dahnowa.
Kljub vsemu čaru ali pa ravno vsled tega pa ga je nekega dne nenadoma zapustil njegov lastni mir. "Ne morem več priti," je rekel s skoraj zamolklim glasom ter vstal in odšel brez nadaljnjega pozdrava in slovesa.
Nora je skočila kvišku, kakor da mora pridržati prijatelja, kakor da ga mora poklicati nazaj—a nato je obstala kot pribita in položila roko na razburjeno srce, kot da je hotela poskusiti njegov močni utrip.
Slednjič se je zopet pomirila in sedla; saj vendar ni imela pravice, vezati ga na svojo usodo, njega, ki mu za vso njegovo ljubeznivost ni mogla nuditi ničesar, za katerega ni čutila nika-kega nagnjenja v svojem srcu. Dahnow je odšel.
Po njegovem odhodu je zavladal v Karstenovem stanovanju mir in tihota. Prijatelj je raz-veseljeval in oživljal malo družbo. Nora je uvidela, da mora zdaj bolj ko kdaj stopiti iz za-topljenosti same vase, da bo očetu in bratcu vsaj nekoliko nadomestila to izgubo.
Tiho so potekali dnevi drug za drugim. Ko je zopet minilo poletje in prišla jesen, si je morala Nora priznati, da očetove moči pojemajo. A s po jemanjem telesnega zdravja se mu je vračalo duševno. Njegov razum je postajal bistrejši, spomin mu je oživel in videti je bilo, da se mu
je ogrelo tudi srce. Norinemu vplivu je postajal dostopnejši in njegove misli so dobile višji polet.
Nekega dne je prosil za duhovnika. Ko ga je Nora, silno vz-radoščena nad tem, poljubila na čelo, ji je smehljaje položil roko na glavo.
"Ve ženske vedno zadnje zmagate; iz lahkomišljenega cirkuškega jahača boste napravile še pobožnjaka. Najprej tvoja mati ... in potem ti, otrok moj ... Da, ko bi bil v svetem in duhovnem oziru poslušal Helenin svet . .. drug mož bi bil danes. Otrok, svojo usodo si mož lahko iz-kuje, podleči pa mora njenem vplivu; popolnoma ga prenare-di. Zate, otrok, so bile te posledice najhujše . . . Ne," je nadaljeval, ko mu je hotela z roko zatisniti usta, "pusti me, raj govorim! Od tedaj mi je razjedalo dušo in glodalo srce, četudi nisem mogel nikdar najti besede za to. Uničil sem tvojo življenjsko srečo; brez moje sebične volje bi bilo danes vse drugače. A povej mi, ali sem sanjal ali je bila resnica: ali se ni on kljub temu nekoč vrnil k tebi ?"
"Da, da prišel je, bil je tukaj," je zašepetala Nora žarečih oči in srce ji je prevzelo neko čuvstvo sreče, kot da s tem v zvezi ni bilo nikdar kake bolesti.
"Zakaj pa ni ostal?" je vprašal starec in nagrbančil čelo.
"Nesporazumljenja," je tiho rekla Nora. "Oče, saj bi se itak ne bilo moglo več uresničiti . . . saj je bolje tako."
(Dalje prihodnjič)
IZKAZ FINANČNEGA STANJA
THE
NORTH AMERICAN BANK
COMPANY
Z DNE 31. DECEMBRA 1955
Vodstvo North American banke se želi iskreno zahvaliti vsem bančnim delničarjem, klijentom in prijateljem za njih prizadevanja, da je bilo banki mogoče zaznamovati tako znaten porast tekom ravno minulega leta.
S tako nadaljno podporo lahko z zaupanjem pričakujemo nadaljnega
napredka v letu 1956.
IMETJE	1954	1955
Gotovina na rokah in v bankah......$ 2,041,868.31	$ 2,811,907.01
Vladne obligacije Zedinjenih držav . . 7,368,765.09	7,691,908.75
Drugi bondi i" vrednostni papirji .... 1,299,131.33	1,019,295.65
Posojila in odbitki ............... 6,494,523.20	7,574,881.04
Lastovano bančno poslopje.......... 1.00	1.00
Drugo imetje.................... 25,756.31	31,681.61
$17,230,045.24	$19,129,675.06
OBVEZNOSTI
Glavnica . ...................... $ 300,000.00	$ 300,000.00
Prebitek ........................ 337,500.00	362,500.00
Nerazdeljen dobiček .............. _ 160,838.48	178,776.02
Rezerva za obligacije ............. 66,369.16	71,369.16
Rezerva za davke in obresti ........ 17,404.21
VLOGE ....................... 15,459,352.90	17,411,807.54
Zakladniški davek Zed. držav
in sklad posojil............... 289,638.12	163,093.09
Hipotetične vloge (Sec. 1115.10 G.C.) 493,784.58	534,374.96
Druge obveznosti ................ 105,157.79	107,754.29
$17,230,045.24 $19,129,675.06
Sekuritete v vsoti $502,187.53 so določene za nabavo vladnega davčnega in posojilnega sklada kot predvideno po zakonu.
člani Federal Deposit Insurance Corporation člani Cleveland Clearing House Association
VLOGE ZAVAROVANE DO $10.000.00
direktorji the north american banke:
Anton Grdirva	Anthony Mlakar R. F. Breskvar
Frank M. Jaksic	Michael Telich Edward W. Daniel
Charles J. Lausche	Anthony J. Perko August A. Urankar
frank L	Crdina Frank Mramor
3 URADI NA VZHODNI STRANI ei31 St. Clair Avenue 15619 Waterloo Rd. 3496 East 93rd St., vogal Union Ave.