DOLENJSKE NOVICE
Dolenjske Novice izhajajo TSak èeti teli ; ako : : je ta lUu praznik, dan poitiej. : :
Cenu jim je za celo Ícto 5 lí, za i)ol leta S'iV» K. NaroSniua za NeuiCijo, Busuo in druge evropske drïavc znaSn Ij-tjO li, za Ameriko 6"ó0 K. LÍ8t iti oglasi se pinčujejo naprej.
Vse dopise, naročnino in «znaniln sprejemu tiskariin J. Krajec nasi.
Franjo Neubauer:
Odpusti, Marija!
Odpnsti ! — Pozabil sem nate, ko padale rože so vele, A sredi privode bogat« Ř0 misli so spet zacvetelo; žarijo liot nagel rndeř, zasajam si yeis jili i« vefi. In kedar bo polna gredica, vsa milostna nanjo poglej ! Takrat mi odpnsti. Kraljica, da rasle so druge na njej, da nisem zasajal jih Tebi edini, zalival v radosti, gojil v bolečini! Marija, zakaj, ali, zakaj uvene mi tolikrát maj!! In burja zabrijo tuleia in vije nbogi mi vrt. (Hetice izrnje
in kar jili pusti, se jim cvctje osnje in kras je zatrt! Odpusti in sama cvetico si goji, da Tsi bodo cveti le Tvoji, le Tvoji! Saj v rože, ki Ti jih, Marija, sadiš, zastonj se zaganja najbesnejfit piS. Te cvetke na veko «veto in duhtijo za ljubljeno svojo kraljico, Marijo!

Mirovna odredba papeža Benedihta XV.
Sv. Oče je izdal sledečo novo miroviio odredbo;
„Kmalu se bo končalo Četrto leto, odkar smo prevzeli, kmalu potem, ko se je pričela evropska svetovna vojska, v strahu breme papeštva. Ves ta Čas so se množile trajno stialiote vojske, namesto da bi poneliavale. Trpljenja našega očetovskega srca v očigled strašnega zla, ki se ]e pričelo, niso prenehala niti trenutek.
Čutili nismo dejansko v tragičnih posledicah dogodkov ne le bolesti celega sveta, tako da morejno reči s sv. Pavlom: „Quis infirniatur et ego non infirmaiiiur? Quis scandalisatur et ego non nronV", marveč nismo opustili istočasno ničesar, kar je bilo le mogoče storiti in smo tako ubogali, kar zahteva od nas naša apostolska dolžnost, kakor tudi krščanska karitas.
Naš položaj je zdaj popolnoma podoben položaju kralja Jozafata, ko je na-klical v veliki stiski: „Gospod Bog naših očetov, ti si Bog nebes in Gospod vseh kraljestev in vseh narodov. Sila in moč sta v tvojih rokah, niliče se ti ne more ustavljati. V naši stiski povzdignemo naš glas k tebi. Ti nas boš uslišal in nas rešil. O Bog, ti si naše zadnje pribežališče I Izročamo se zato božji roki, ki vodi srca ljudi in potek dogodkov. Le od iqega pričakujemo konca strašne šibe. Povrnil bo svoj uiir razteptani zemlji in ponovil med \judmi gospostvo ljubezni in pravičnosti."
Najprej iii prod vsem pa moramo potolažiti jezo Boga, katerega je razžalila velika popačenost in toliko napak. Ponižna in goreča molitev bo učinkovala v teh okolaostili veliko, če se bo opravljala vstrajno in z zaupanjem, a sveta daritev maše še bolj učinkuje, da si naklonimo božjo milost, ker prinaša nebeškemu očetu tistemu kot žrtev, ki je žrtvoval samega sebe, da odreši vse in ki je živel le za to, da je nastopil za nas.
Cerkvi gre dobra pravica, da predpisuje vsem dušnim pastirjem, naj darujejo mašo v gotovih dneh za potrebščine krščanskega ljudstva. V teb posebnih dneh hoče Cerkev, mati usmiljenja, klicati božje usmiljenje za stiske svojih otrok. Kai je pa zdaj potrebnejŠega, kakor da pričneta narodom zopet vladati niir iti resnično bratstvo? Zelo važno se nam zdi zato, da naprosimo vse duhovnike, naj istočasno z nami prazinijejo mašo na slovesen način. S tem Motu proprijem zato ukazujemo, naj 29. junija, ua praznik sv. Petra in Pavla, zaščitnikov krščanstva, vsi duhovniki darujejo mašo za narod in naj slave sv. Žrtev
z označenim namenom. Vsi duhovniki regularnega in sekularnega klera naj znajo, da store nekaj, kar nam je zelo všeč, če ta dan pri darovanju sv. Žrtve združijo svoje namene z našimi. Katoliško svečeni-štvo celega sveta bo darovalo s papežem na vseh oltarjih celega sveta v slogi žrtev sprave in ljubezni iii bo delalo silo božjemu srcu. Okrepilo se bo s tem naše upanje, da vidim izpolnitev želje Davidove, ki je tudi želja in hrepenenje narodov : lustitîa et pax osculatae sunt."
Shod na Rahovníhu.
Na binkoštni pondeljek se je zbrala pod svetlim majskim solncem, solncem novega pomladnega življenja, tisočglava množica. Prihitela je peš, z vlaki in na okrašenih vozovih, na katerih so plapolale trobojnice.
Shod je otvoril šentjanški žuimik Ludvik Bajec, ki je navdušeno govoril o našem naiodnem idealu, o Jugoslaviji. Predsednikom je bil izvoljen poslanec in župnik Janez Hladnik, podpredsednikom posestnik in gostilničar Zupančič. Na odru in okoli njega in pod njim so cvetele pomladne 1'ože, odete v divni kras narodnih oblek: naše Žene in dekleta.
Nastopili so govorniki : Dr. Korošec, dr. Kibar in urednik Smodej. Dolge ure je množica poslušala in piitrjevala govornikom, ki so vsi izražali eno misel: „Dovolj je suženjstval Mi hočemo biti svoji, svobodni gospodarji v jugoslovanski državi pod slavno vladarsko hišo Habsburško".
Uazun olicijelnih govornikov se je oglasil Še Žiipnik in pisatelj Finžgar. Govoril je tudi zastopnik socijalistov, ki je povdarjal, da za srečo sveta ni potrebna vojska, temveč medsebojna ljubezen.
Po vsakem govoru so zapele pevke ill pevci in godba iz Višnjegore je opetovano zaigrala naše narodne himne.
Po oilcijelnem delu se je razvila zabava, pri kateri so govorili še različni govorniki în so se pele lepe naše pesmi.
Mirno in zrelega in zavedtiega ljudstva dostojno se je vi^šil in končal veličastni shod.
Ogronnia udeležba in živahno pri-tijevanje pa je pričalo: Za poslanci, zbranimi v jugoslovanskem klubu, stoji vse ljudstvo!
Dogodki pretočenega tedna.
Dne 12. t. m. sta se v nemškem glavnem stanu sestala cesar Kai'ol in cesar Viljem. O tej priliki se je obnovila in poglobila zveza z Nemčijo. — Dne 16. maja sta cesar Karol in cesarica Zita odpotovala V Solijo, da obiščeta bolgarskega kralja, odtam pa v Carigi'ad na obisk turškega sultana. — V Pragi so se pretekli tedeu ob priliki 50 letnice Narodnega divadla vršile velike slavnosti. K slavnostim je odpotovalo tudi lepo število Jugoslovanov.— Vlada doslej Se ni izdala naredbe glede razdelitve Češke v okrožna glavarstva. — Hrvatski sabor se je zopet sestal. Frankovci so predlagali Mažarom, naj mažarska vlada razpusti sabor in nastavi komisarja. Ta predlog sla podpisala dr. Frank in dl'. Horvat. Original je pokazal v hrvat-skeiii saboru sam ban. — Binkoštni teden se jo izvedla politična organizacija Slov. Ljnd. Stranke v Ljubljani. — Ministrski predsednik Seidler je povabil načelnika Češkega svaza Staneka in podnačelnika Tusarja na pogovor. Imenovana sta odgovorila z dopisom, v katerem sta izjavila, da se pogovorov nočeta udeležiti. — Nemški „Volkstag" v Mariboru, za katerega so Nemci tako zelo agitirali, je izpadel razmeroma precej klaverno. — Dunajski občinski svet se je izrekel proti jugoslovanskim zahtevam. — Ruski listi so poročali, da nameiava Turčija anektirati Krim. Ukrajinci so vsled tega zelo razburjeni. — Dunajski Jugoslovani so 13. t. m. najslovesnejši proslavili spomin velikega hrvatskega pesnika in glasnika jugoslovanskega edinstva Petra Preradovića. — Radi
Črnomaljski gospodje.
(Donesek k zgodovini Itele Krajine.)
Leopold Podlogar.	(Dalje, 5.)
Sredi IB. stoletja so se proslavili trije Črnomaljski: Jurij, Gašper in Elizabeta.
Jurij je imel okoli Logatca Fužine (1438),biUleželniupravitey (1449 —1451), pozneje je postal glavar v Postojjii in na Krasu (Istra). Njegov brat Gašper je bil pi vi C. oskrbnik v Smlediiiku, ko je po ïîavratni sunti zadnjega Celjana (1456) inipadla bogata Celjska dedščina Habs-liuiški hiši. V bojih s Celjani sta stala oba brata na strani Friderikovi in prejela kot plačilo eden graščino v Postojni, drugi y Smledniku. Zgodilo se je to I. 1460., ko je cesar nagradil zveste plemiče z raznimi privilegiji in jim podelil častne službe.
Oba sta podpirala cesarja v boju zoper tirata Albrehta VI. iii uporne DunajČane 1462. Ko je bil cesar oblegan v upornem I^unaju, sta prihitela na pomoč poleg drugih kranjskih plemičev tudi Juiij in Gašper Črnomaljski. Njih imena so zabeležena na listini z dne 12. januarja 1463. S to
listino je podelil cesar bratoma iz Črnomlja dedno točai-stvo.
Cesar Friderik je šel leta 143G. kot vojvoda na daljno božjo pot v sveto deželo. To romanje ni bilo nič podobno nekdanjim križarskim pohodom. Z malim spremstvom se je miroljubni knez vkrcal v Trstu, da pobožno obišče svete kraje. Preko Benetk se je zopet vrnil v^domovino. Med vitezi nahajamo Jurija Črnomaljskega, Jurija Apfaltrerja in Ivano Sanraua s Kozjeka. Omenjen je^ ta Jurij poleg Petra, Martina in Krištofa Črnomaljskega v bojih Friderika za celjsko dedščiuo. Ravno ti boji so dali Frideriku povod, da je ustanovil ljubljansko škofijo.
Ko se je Friderik 1. 1457. s svojim dvorom mudil v Celju, ga je hotel celjski vojskovodja Vitovec tiapasti in njeti. Toda cesarju se je po noči v sanjah pi'ikazal neki škof (je li bil celjski patron sveti Maksimiljan ali sv. Nikolaj, patron ljubljanskega mesta, tega ni mogel razločiti) in nni je nujno svetoval, naj se ík mesía umakne v Gornji Celjski grad. Proti svoji navadi je Friderik drugi večer pi'enočil v trdnem gradu, dočim je Vitovec zavzel
mesto in zajel ves cesarski dvor. Le Friderik je bil rešen. Iz hvaležnosti, da ga je Bog otel na tak čudovit način, je sklenil ustanoviti ljubljansko škofijo. Ustanovno listino je cesar izdal v Giadcu na praznik sv. Nikolaja, patrona nove škofijske cerkve, G. decembra 1. 1461., podpisano od mnogih Škofov, opatov in svetnih veljakov. Originalna listina ni ohianjena, pač pa pi'epis v ljubljanskem kapiteljskem in školijskem arhivu v potrdilni listini cesaija Maksimilijana in nadvojvoda Ferdinanda L V tej listini je podpisan tudi Jurij Črnomaljski Georgius de Tscherntimell, Capitaneus in Adelsberg et tíarsis = glavar v Postojni in na Krasu.
Zadnjič se omeitja Jtn'ij lela 14(i6. Tega leta so sklenili Jurij in GnŠpei' Čirio-maljski in Andrej Holienwart, glavar Metliški, pri Giadacu, na otoku Lahinje sezidati ťranČiškanom samostan.
Kako so prišli frančiškani v Belo Krajino? Splošno se misli, da so bili ubežali pred Turki iz Bosne najprvo na Hrvaško; ko pa tudi tam niso bili varni, na Kranjsko in sicer najprvo v Belo Krajino. To mnetije bi držalo, ko bi se bili inisolili na Kranjskem
v večji mtiožini in na več ki'ajih. Zgodovinarji nam vedo povedati samo na družini, ki se je naselila v saiimstau na otoku, ki je nosil ime „Samostan Matere božje na otoku pri Metliki — Monasteriutn s. Mariae ad insulam prope Metlicam". Stal je na onem mestu, kjei' stoji sedaj podrnžnica podzemeljske župnije poleg Gradaca „Žalostna Mati božja v kloštru". Je li tudi vulgo priimek, ki ga nosi neka tamošnja hiša od frančiškanskega predstojnika, gvardijana, ni gotovo. Gvardijani so se imenovali tudi načelniki taborske stiaže in pri gradu Gradac je bil taboi'.
Bolj verjetna, kakor trditev, da so bili belokranjski frančiškani bosanski, oziroma hrvaški beguni, je trditev Richterjeva, ki i)ravi, da so imele brambne posadke ob Kulpi svojo lastne vojaške kurate in sicer frančiškane, ki so se dobro obnašali. Ker je bil Metliški glavar vrhovni nadzornik obmejnih, obkulpinih brambovcev, je sklenil zgraditi zanje skupno iztečišče, skupni doui, namreč samostan. Podpii'ala sta ga premožna in veljaviui črnomaljska plemiča Jui'ij in Gašper. Samostan sc je pozidal, za dotacijo so preskrbeli imenovani trije
slabe preliraiic je te dni stavkalo v Gradcu in okolici ] 2,000 delavcev. Tinii v Pnlj» so delavci stavkali. Stavke so koníane. — Na tiojiŠciii 111'etekli teden ni bilo posebno važnih dogodkov. Italijani so na Monte Coinii z iiiočnitii naiJadoni zasedli neko malo postojanko. Sicci so se vršili le j»o-zvedovaliii boji, posebno v ziaku. Nemški cesar je v svojem govorn v Acbeiiu izjavil, da gre na znUodu dobro, vendar pa je treba potrpljenja,
Janez Evangelist Kreh.
K obletnici dehiamcijE 3D. majnilia 1917.
še nedavno smo se ťutili niajbne, nialodušiie, vajene nositi jarem ; čutili smo se brez moÊi, kajti grozna svetovna vojna je bila pokosila cvet in níoČ našega naroda, može in mlaileniie in jih vi'gla v mrtvo, s krvjo napojeno zemljo; obupno smo iztegali 1'oke pi'oM nebn in omagiijoC tarnali, — toda glej! V najhi'idkejšiii nraii, Ui jih je doživel naš bi'idkosti vajeni narod je vstal iz njega samega mož, ga dvignil iz malodušnosti in iz obupa in iiiti iirižgal upanje na rešitev, vsadil trdno vero v novo sreCno bodočnost in mu vcepil poln slovenski narodni ponos.
Prav Dolenjska nam je dala tega nioža, vsi poznamo njegovo odlično ime! Kakor nova zvezda vodnica je zasijala njegova rodoljubna delavnost, oprta na velikega diilia in ognjevito besedo,
V	neizmerno bol vsemu naj'odu se je svetla zvezda iznenadoma utrnila. V prezgodnji grob je legel on, naš voditelji
Ampak ostala je rešilna in vodilna misel, ki jo je dal nanovo ])rerojenemu narodu. Izgovorjena je bila jasno in odkrito na visoki govorniški tribtini na Dunaju, da je zazvenela daleč na okoli po vsej državi in izven nje. V naši ožji domovini pa je šla kakor kresni ogenj od vrha do vrha in mahoma je bila vsa slovenska zemlja prošiiijena novega življenja.
V	spomin in proslavo tega ženijalnega moža se vršijo povsod po Slovenskem slavnostne prireditve, ki se jih navdušeni udeležujejo vsi sloji našega naroda. Tudi ini ga hočemo hvaležno proslaviti,
Janez E v. Krek je bil kakor navadno izredno nadarjeni ljudje neumorno delaven. Njegovih ožjih znancev soglasna sodba zagotavlja, da je prav preobilo delo brez počitka «trlo njegovo krepko postavo, ko je bil komaj dovršil 50, leto svojega življenja.
Njegovo Življensko delo leži sveže pred nami. Bil je umen znanstvenik socijolog, bi! je uspešen organizator,
bil je mnogostransko proizvajajoč pisatelj in ognjevit govornik, bil je pobnjajoČ politik, bil je genij in voditelj slovenskega naroda.
Kot z n a n s t v e n i k - s o c i j o I o g je svoje temeljne nazore uredil po modernih načelih. Še zdaj je dovolj državnikov in učenih juristov, ki se dižijo staroveškili in srednjeveških nazorov o tem, kako nam je pojmiti državo. Njim je država skupina ljudij ali narodov združenih pod gospostvom vladai'ja, ki skrbi potom svojega uradniŠtva za potrebni j'ed. V novejšem času ))a je od velike francoske revolucije sem vzrastlo vse drugačno na-ziranje o bistvu države. Po novodobnih nazoi'ih je država zdi'nžitev ljudij, ki so se sestali, da si skupno ustvarijo in skupno |)0spešiijej0 skupno blaginjo. Naravno je, da se najvišja načela v skrbi za blaginjo države združujejo v umu in srcu močnega in modrega vladai ja. Toda vse, kai' državljanom množi blagostanje, gospodai'sko in kulturno, vse to naj itiiajo državljani v Svojih rokah, oni sami naj odločajo o svoji' usodi. Temelj državi je torej socijalnosi, solidarno združeno delo državljanov.
Teh nazorov je bil tudi Krek. Priznaval jih ni le v besedah, nego izvajal jilt je tudi dejanski. Poleg modi'ega uma je imel plemenit čut, poleg bistre glave toplo srce za svoj ljubljeni narod in vedel je, da kar moč posameznika ne zmore, to se da doseči z združenimi močmi. Zatorej je Krek svoja socijahia načela izvajal z zadružništvom. Hotel je pomagati gospodarsko šibkejšim slojem v konsumnih društvih in po hranilnicah. Združeval je delavce in kmete v sklenjene vrste, da si pomorejo gospodai'sko. Skrbel je pa tudi za lyih duševno izobrazbo, ker je vedel, da duševna moč daje človeku veljavo in mu odpira vii'e za lilagostanje. "Vse to njegovo gospodarsko in izobraževalno delo je bilo prožeto narodnega duha. Gibalo seje vseskozi vdetiiokJ'atski smeri in odvračalo od kapitalizma. Na tem polju svoje delavnosti je storil Krek mnogo dobrega, marsikomu je pomagal Z lapi-darnimi besedami ga slavi Oton Zupančič: „Mož preprost in dober kakor vsakdanji kruh; genij, ne za luksus nego za potrebo, genij širokih mas".
Kot katoliški duhovnik je Krek dal svojemu socijalnemu delu versko podlago. Stal je sicer po svojem močnem umu v marsičem nad stranko, kateri se je prišteval, vendar se ni mogel njenemu vplivu povsem odtegniti. Svojo individualnost pa si je ohranil celo v tem, da Je smatral za primerno, če se delokroga cerkve in di'Žave ločita.
u-stanovniki, katerih vsak je dal 400 gol-dinaijev, Žal, da je bila samostanu odmerjena le kratka doba obstoja.
Od leta 1408, oziroma 1411. Turka menda do 1, 14G9. ni bilo v Belo Krajino in bi jih skoraj gotovo tudi to leto ne Lilo, da bi se ne bil vnel malo pi-ej bratomoren boj med dvema hrvaškima pleme-nitašema, med Krupom in knezom Franko-panom. Ti slednji so bili močnejši in si s pi'Cmočjo delali pravico na škodo Krupskih, Krupi so poklicali na pomoč Turke. Cesar je uvidel, da pi'eti nevainost sosednji Kranjski. Naročal je, naj se nastavijo ob meji ogledubi in pošiljajo po Hrvaškem, na mejo pa naj se spravi kolikor mogoče orožja. Po deželi se je pobiral turški davek in papež Pavel IL (14(14.—1471.) je na cesarjevo pimnjo i'azpisal 2. majnika 1468. odpustke za vse one, ki se na slovenski meji bojujejo zoper Turka v obi'ambo metliške grofije.
Česai- se je vse balo, se je zgodilo. Koncem meseca maja leta 1409. je vdrl tui'ški paša Ezeiieg z armado 20.000 itiož I)reko Kuipe v Belo Krajino. Požgali so po svoji navadi vse, kai' so mogli, titdi
frančiškanski satiiostan. Ravno dobro ustanovljena frančiškanska družina je uvidela, da ji v Beli Ki ajini ne bo obstanka. Poskusili so, poiskati si varen kiaj onstran Gorjancev. Izbrali so si močno utrjeno Novo Mesto. NovomeŠČani so jih sprejeli z odpitimi rokami. Dasi je mesto uživalo že od leta 1365. mestne pravice, ni imelo še svojega duhovnika, ne svoje duhovnije.. Spadali so pod mirnopeško župnijo. Službo hožjo so opiavljali v ski'omni kapelici sv. Lenarta, ki je stala na kraju sedanje frančiškanske cerkve. Stanovati so morali v zasebni hiši, kar je bilo zanje mučno. Metliški glavai' Andrej pl, Hobenwart se je obrnil s prošnjo na cesarja Fjlderika, naj Jim izi)osIuje, da dobe svojo cerkev in samostan. Cesar je naroČil feientitiskenni škofu Andreju, ki je bil geneialni vikarij očaka Marka Barbo (1407.—1490.), naj ugodi prošnji glavarja in poski bi za frančiškane. Škof se Je zanje urno pobrigal. L. 1469. 31. oktobra je naročil Kostanjeviškemuopatu Tilnu (Egidij, Gilgen 1467.—1475,), naj jim da v last staro cerkev sv. Lenarta in jih na vse načine podpiia, rta si brž ko mogoče zgradijo samostan.
Poleg tega, da je dr. Krek vršil ogromno dela kot socijalni organizator, je bit v piostih urah kakor za razvediilo delaven kot pesnik, in sicer lirski, prijTO-vedni in diamatski pesnik in tudi kot veščak v bogoslovju in v modroslovju in spreten Časnikar. Vse, kar je napisal. Je jasno zasnovano, iiiia jedrnato vsebino, poltio izvirnih misli in je povedano v samorasli slovenski obliki. Objektivna sodba vse to rada prizna, Četudi se napredno mišljenje ne strinja povsem s cerkveno ideološko podlago.
Spričo svojih izrednih narodno-gospo-darskih sposobnosti je bil Krek od svoje stranke izvoljen za državnega poslanca. Iskrena ljubezen do svojega nadarjenega, pa zapostavljenega in zatiranega naroda je napotila Kreka, da je sprejel tudi politično delo. V te.m Častnem poslu se je pokazala vsa veličina njegovega duha. S svojim čistim zjiačajem, obširnim znanjem, oijaško voljo in iieutrudljivim delom se je v državnem zboru kmalu toliko uveljavil, da je strnil svoje tovariše v mogočrto skupino, v jugoslovanski klub. Globok čustven vpogled v zgodovino Slovencev in njih politični položaj v sedanji, tako zvani ustavni dobi, Tini je nadalje pokazal cilje in pota, ki jih naj hodi kot slov. državnozborski poslanec. (Konec prihodnjiđ.)
Dopisi.
Iz Cerkelj pri Krškem in iz Čateža ob Savi. Raznoterosti. V 5. številki letošnjih „Dol. Novic" smo čitali potresne razmere pri nas in na ĆateŽu. Povedano Je bilo, kako je izpremenjeno v naši popravljeni cerkvi. Marsikaj srno takrat pogrešali. V tem času pa, kar smo se zadnjič oglasili, je postalo v naši lepi cerkvi še lepše. Na stranskih oltarjih stoje zopet lepo prenovljene sobe svetnikov; podobe svetega križevega pota vise na stenah; nad prižnico stoji zopet angeij s trobento in tudi odri so izginili izpod kora. Na novo pa imamo pri velikem oltarju obešeni dve prelepi podobi presv. Srca Jezusovega in pa pre-sladkega Srca Marijinega.
Na dan sv. Jurija so prevzvišeni g. škof dr. Anton Bonaventura Jeglič pri nas biřmovali. Ta dan, oziroma že dan preje. Je oblekla naša župnija slavnostno oblačilo, da dostojno sprejme visokega gosta. Dne 23. aprila so se "škof pripeljali okoli polu 5. ure popoldne iz Velike Doline. V Krški vás), kjer se začne naša župnija, so pričakovali verniki z g. župnikom knezoškofa. Na slavoloku je bil napis,: „Naš prvo-bojevnik za Časno in večno pravdo, pozdravljen !"
Iz Krške vasi so se odpeljali dalje proti Cerkljam. Povsod so jih pozdravljati slavoloki s primernimi napisi: Na Boi'Štu, v Račji vasi, v Župeči vasi in končno Cerklje. Cerkljani in'so pozabili svoje lepe stare navade izkazati se udane svojemu prevzvišenemu pastirju. Raz nuiogih hiš so vihrale zastave; postavljenih Je bilo tudi več slavolokov. Najprej je škofa pozdravila šolska mladina z učiteljatvom. Šola je bila lepo okrašena, pred šolo slavolok. Di'ug slavolok je bil pri trgovini g. M. Pleterski, tretji pri trgovini g. RačiČa; nato je bilo v primerni razdalji Še par slavolokov in pred cerkvijo eden. Cerkev je bila lepo ozaljšana. Tudi pri župniŠČu Je bil slavolok in vi'ata okrašena z zelenjem.
Da naše ljudstvo ve ceniti našo Jugoslavijo in pa, da je vdano nje Prvobojev-tiiku, priča zopet napis na slavoloku blizu Račičeve trgovine: „Pozdravljen naš vladika, Jugoslavije Vi dika!"
Na Jurijevo je bila ceikev polna vernikov, saj je bil za celo župnijo praznik, velik dan! Po sv, maši so nas premilostni vladika v svojem vzvišenem nadpastirskem govoru potrdili v resnicah sv, vere, nas potolažili v teh težkih časih. Po pridigi so delili zakrament sv, birme.
Popoldne so se naš knezoškof odpeljali zopet od nas, dalje vršiti svoje apostolsko delo v sv. Križ. Ob slovesu so naša srca objemale misli hvaležnosti in udanosti. Kličemo prevzvišenemu nadpastiiju iz dna srca: „Bog Vam poplačaj .stotero ves Vaš trud! On naj Vas vaiuje in blagoslavlja pri vsem Vašem delu, ter Vas naj po Maiijini pi'iprošnji ohrani do skrajnili mej življenja!"
K
Za dekana leskovške dekanije so g, knezoškof imenovali našega pi'eč. g. duh. svetnika in župnika Antona Gabriča, Za našo župnijo prezaslužnemu gospodu želimo obilo blagoslova iz nebes!
Novo Življenje Je zavladalo po birmi v naši župniji. Zopet nam pri službi božji prepevajo naši priljubljeni toliko pogrešani „slai'i" pevci. Tudi orgle so se oglasile, da bi le kaj dolgo donele v Čast božjo, zakaj bojimo se za nje in za prijaznega gospoda, ki nam je začel nadomestovati oiganista.
God farnega patrona sv. Marka smo praznovali z običajno slovesnostjo. Na Markovo nedeljo pa smo imeli pri pozni službi božji slovesno sv, mašo z asistenco, ki jo je opravil na dopustu se nahajajoči vojni kurat Č. gospod Baznik iz Pirošiee, Smrtna kosa je zopet posegla v družino organistovo na Čatežu. Kakoi' so sporočili iz Dunaja g. Kraku v Kranjsko goro, je umrl v Rusiji njegov sin g. Fi'an Mrak, oiganist na Čatežu. Oče je pisal sinahi na Čatež, ki je bila že dolgo v skrbeh za svojega moža, saj se nI že nad leto dni oglasil. Potrta gospa organistova, ki je'O novem letu izgubila dragega očeta, je poglobljena v še hujšo žalost. Sicer je popis za g. Frana Mraka malo pomanjkljiv od ruskega Rdečega križa, zato sosedje dvomijo o smi ti g. Mraka, Dal Bog, da bi bil ta dvom resničen, da bi že skoraj posijal Žarek veselja in sreče v srca težko prizadete družineoiganistove! Bog jih tolažil tTmrl je na Čatežu občinski tajnik g. Stanič in sicer takorekoČ nenadoma, saj Je bolehal le nekaj dni. Večna luč nui naj sveti !
Zadnji čas sta bili na Čatežu dve poroki in sicer se je poročil domačin Grubič z Marijo Zadnik in pa neki Četovodja iz Zaloga z Rezo Potokarjevo. Obilo sreče!
V Postojni se je poročil gosp. -Tosip Uršič, bivši kompanjon tvrdke Ui-šiš & Lipej v Brežicah, sedaj lastnik letovišča „Grič" z gdč. Jožo Jager, bivšo učiteljico na Čatežu. Na mnoga leta!
Čujte, čujte! Na Željo in prošnjo Žejnčanov in pa Sobenjcev, naj bi se zidala nova župna cerkev v hribovski vasici Žejno, ne pa na Čatežu! Na kn.-ak. ordinarijat so poslali tozadevno prošnjo.
Iz dežele odrešencev (Italije). V par
dopigili sem že sporočal o razmerah v kmetijstvu tu iz dežele odrešencev; danes par besedi o gnojiščih in gnojnici. Hleve imajo tu povsod obokane, tla (pod) v kolikor sem Jih še videl, so betonii ana ali pa s kame-nitimi pločami tlakovana. Vsak količkaj posestnik ima gnojnično jamo, ampak gnojišča še nimajo povsod umno urejena, kakor bi mogla biti. Tu polagajo veliko važnost le na gnojnico, umetna gnojila le malo cenijo, češ, da so predraga.
Danes, 9. maja, ko poročam te vrstice, je že na dobro oskrbovanih tiavnikih trava, da jo Že kosijo za sušiti, ker tu kosijo po trikrat na leto, ali samo na takih travnikih, ki so umno oskrbovani in gnojeni. Pripomnim pa, da tukaj, kjer se nahajam jaz, imamo mnogo nižjo temperaturo, kot pri nas na Dolenjskem, ker so krog in krog Črez 2000 metrov visoke gore. Vsak posestnik, ako ima le dve ki'avi, ima svojo sirarno, pridela si vsak za-se domači sii', ki pa ne zaostaja nekateri prav nič za pristnim švicai'skim ali holandskim emendolcem, ki se je v mirnih časih prodajal po naših trgovinah,
,Ja, pa morda kateji poreče; Čemu pa so hodili Italijani v mirnem času k nam
v Avstrijo in v drogç kraje s trebohom za kruhomy— Počakaj prijatelji — Ta dežela je jako obljudena in zaradi lega pa tudi ne more preživeti vseli ljudi doitia vkljub dobri oskrbi in rodovitnosti. Pri našem jeaeiiakeni prodiranju sem prise] v neko hišo, kjer je bilo pri obedu nič manj kot 33 oseb, vefiiiia otioci in ženske, ker nioškib je itak tudi malo doma, ampak vsi od ene in iste liiše; potem je lahko umljivo, lia morajo tudi ven v svet. Dalo bi se še mnogo napisati o teh krajih, posebno o sadjarstvu in vrtnarstvu, ker tudi v tem nad-kriljujejo nas Dolenjce.
Ko sem bil zadnjič na dopiistn na Doleitjskcm, bi bil vad dobil par razglednic s slovenskiîni voščili, ali žal, da v nobeni trgovini jib niso imeli, paČ pa nemške, kakor v pristnem Berlinu. Tako tudi dobivamo jaz, kakor tudi drugi moji tovariši, razglednice z voščili v tujem jeziku, ki so vfSasih take, da ne veš, ali bi se jezil, ali smejal. Zakaj vse to? Zakaj ne zahtevate razglednic s slovenskimi napisi? Premalo zavednosti, premalo izobrazbe.
Zatorej, Dolenjci, glejmo, da se prebudimo v tej svetovni šoli ter da po končani vojski in častnem miru začnemo boljše, zavedno, narodno življenje. Zopet in zopet v vsako gorsko kočo naš domači list Dolenjske Novice. In kdor pa premore, seveda, lahko Še kak di'iig politični in gospodarski list. Ker jaz, po štii'ih letih svetovne vojne, polnih izkušenj in prepričanj, moram danes priznati, da le narod, politično in agrarno izobražen, bo kos vsem težnjam zdaj in po vojski.	Št. Jernejčan.
ZO letnica ijuiiilansli. hnezošhofa.
Prevzvišeni gospod knezoškof dr. Anton Bon, Jeglič je obhajal v si edo dne 22. maja dvajseto obletnico svojega ustoličenja na ljubljansko škofijo. Zjutraj ob 7. uri je opravil v stolnici tiho zahvalno sveto maso. — Ljubljanska duhovščina se je zaiacH tega zbrala 21. maja v knezo-škofijski palači pod vodstvom stolnega Ica-pitelja ter mu častitala k blagoslovljenemu 20 letnemu delovanju v ljubljanski škofiji. Stolni dekan Kolar je našteval velike zasluge in uspehe našega nadpastii'ja za cerkev in ljudstvo ter mu ob tej priliki izrazil udanost, hvaležnost in pokorščino. Presvetli je v ganljivem odgovoiu vse uspehe pripisoval božji milosti; delo ni bilo brez križa, kakor je sploh vsakemu delu v duhu Kristusovem vtisnjen pečat križa. Delal bo s pomočjo božjo Še nadalje v čast božjo, za blagor cerkve in ljudstva. —
Slovenci, bodimo ponosni in Bogu hvaležni, da imamo takega moža za svojega nadpastirja! Da, ponosni smo in hvaležni božji Previdnosti za takega škofa, katerega- dvajsetletno veliko delovanje za cerkev in narod ni zmožno dostojno popisati nobeno pero. Prve besede, ki jih je izpregovoril presvetli vladika, ko je vstopal v Ljubljano, odeto s prvim pomladnim cvetjem in vibrajoČimi zastavami, so bile: „Tukaj sem, mea vami sem, ves vaš! Z vami se hočem veseliti, za vas trpeti, za vas, ako ti eba, tudi luureti. Boga prosim, naj blagoslovi naše skupno delo v probujo k.iščanskega življenja in v blagor našega dragega naroda."
Tak je bil program našega presvetlega kneza, ko je prihajal v Slovenijo med nas. In danes po dvajsetih letih izpričuje ista Slovenija, da niso bile samo besede knežje, ampak da jim je sledilo tndi knežje delo, ki ga more prei'oditi praviííno le Bog sam. Temu dejanju mora dati priznanje prijatelj in neprijatelj. Danes je knezoškof dr. Jeglič v srcu slehernega, ki Ijnbi-svojo domovino, ki hoče dobro svojemu narodu.
Iz naših src sc pa dvigajo k Bogu prisrčne molitve: Vsemogočni naj ohrani in obvaiiije našega velikega apostola, našega ljubljenega presvetlega knezoškofa g. dr. Aniona Bon. Jegliča še mnogo let!
DomaČe in tuje novice.
častnim občanom je imenovala mestna občina Kamnik presvitlega g. kiiezoškofa dr. Antona Bon. Jegliča povodom njegove dvajsetletnice vladikovanja radi zaslug za cerkev in narod.
Ekscelenca grof Attems, deželni predsednik, je došel přetečen teden na Dolenjsko. V četrtek IG. maja si je ogledal kmetijsko Šolo na Grmu, katero je pi'av pohvalil v vsakem oziru. Popoldne pa je obiskal Šolo in zavod čč. gg. šolskih sester d. N. D. v Šmibelu, ter pohvalil njihovo uzorno in za šolsko mladino prekoristno delovanje. Nato se je odpeljal v Prečno, si ogledal tam cerkev in šolo ter pohvalil lepi stavbi cerkve in šole; ob enem je obiskal preč. gosp. diib. svetnika Antona Šmidovnika. V petek 17. liiaja pa je grof Attems obiskal Žužemberk, kjer so ga prav slovesno sprejeli prečastita duhovščina, gosp. župan, gospodje uradniki, Šolska mladina's uči-teljstvom in več drugega občinstva. Pošetil je jeklenega mašnika, veleč. gosp. dekana in kanonika M. Tavčarja. O vsem, kar je videl in slišal v Žužemberku, je prav laskavo izi'azil svojo zadovo^jîiost. V soboto IM. maja pa je počastil s svojim obiskom ces. kr. oki'ajno glavarstvo v Novem mestu in mestno županstvo. Zvečer so se poslovili od visokega gosta na kolodvoru jnil. g. pi'ošt dr. Elheit, vladni svetnik g. baron liechbach in župan g. Rosmaini.
Došel je v Novomesto v sredo dne 22. maja general pehote ekscelenca Franc Kaiiik, nadzornik c. kr. žandarmerije za Avstrijo, da nadzoruje žendarm. postaje tukajšnjega okrožja.
Krekova slavnost v Novem mestu, ki jo je priredila Ženska podružnica di'užbe sv. (Jii'ila in Metoda na binkoštni pondeljek v Narodnem domu s krasnim spoi'edom, se je izvi-šil v vsestransko zadovoljnost, v zabavnem in gmotnem oziru. Dvorana je bila Jiatlačeno polna vdeležeucev iz vseh slojev. Veliko in lepih slavnosti smo že imeli v Novem mesfn, toda ta je daleč nadkriljevala vse prejšnje. Ker se mnogo občinstva ni moglo udeležiti umetniške prireditve, se bo na splošno zahtevo ponovila na Telovo. Natančnejše poročilo izborno uspele slavnosti bomo objavili ter strokovnjaško ocenili posamezne točke še-le po drugi uprizoritvi. Prvi del s patrijotičnim navdušenjem sprejetega govora na tem Krekovem veČeiii priobčujemo že danes na drugem mestu.
Krekova slavnost v Narodnem donut v Novem mestn se na splošno zahtevo ponovi na praznik "presv. Ilešnjega Telesa, dne 30. maja ob 5. uri popoldne kot Ijinlska slavnost, na kar opozaijamo ljudstvo iz okolice. Spored isti in cene vstopnicam iste, kakor pri prvi slavnosti. Sedeži ae bodo prodajali v knjigarni Urb. Horvata in na večer koncerta pri blagajni. Slovenci, počastite spomin našega narodnega velikana Kreka na dan prve obletnice naše prcpomembne jugoslovanske deklaracije !
Umrla je v Novem luestu 18. maja v novomeški ženski bolnici profesorjeva soproga, gospa Antonija Koštiál, stara 38 let. Veliko je trpela v dolgi bolezni ter mirno in Bogu vdano zaspala za večno, pokrepiiana s sv. zakramenti. Uzorna soproga in blaga đobi'a mati zapušča šest nepieskrbljenih otročičev. Bodi jej ■ blag spomin!
Novomeška Slovenka je nabrala i)ri tukajšnjih rodoljubih 310 kron za gladujoče sirote padlih Jugoslovanov. Denar je odposlala „Pivoj hrvatskoj štedionici" v Zagrebu, od kode]' se bodo vsi narodni darovi, zbiani na smrtni dan hrvatskih junakov Zriuskija in Frankopana — razposlali bednim otrokom, ki umii'ajo od gladu po Bosni, Hercegovini, Istri in Dalmaciji. — liodoljubi, spoiin'njajte se teh revežev! Kaj nam pomaga Jugoslavija, če bodo Jugoslovani preje gladu pomrli!
Iz davčne službe. Za davčne upravitelje so imenovani davčni oficijali: Ivan Stare, Tomaž TavČai', Ivan Cirk, Alojzij Mazgon, Maks Ivane, Štefan Praznik, Rudolf Weixlei', Ivan Stnimi', Fianc .Tenko, Rudolf Primée, Franc 1'reselj, Ludovik Kočar, IVan Tomec, Jožef Golob in Rudolf Delliunia; za davč. oflcijaie davč. asistenti: Andrej Udernian, Dominik Dereani, Anton Prudič, Franc Sclnveigei', Ivan Cerkovnik, Ciril Pezdič, Jožef Močan, Jožef Pivk, Jožef Gerschak, Viktor Jeiue, Frane Adamič in Karol Golia.
Na Urbanovo, v soboto 25. maja, bodo na Trški gori tri sv. maše. Prva so prične ob 7. uri. Vinogradniki, udeležite se jih in priporočite svoje vinograde varuhu vinskih goric sv. Urbanu. — V slučaju deževnega vremena bo samo ena sv. maša ob sedmih.
Seja načelstva Slov. Ljud. Stranke.
Ljubljana, ,21. maja. — Pričetkom seje načslnik omenja pomenljivega dne 22. maja, odkar je dr. Anton Bonaventura Jeglič knezoškof ljubljanski. Ob splošnem pritrje--vanju skletiejo člani načelstva, da Pje-svetlemn po dokončani seji korporativno čestitajo. — Nato so bila v razgovoru poročila o organizaciji Slov. Ljud, Stranke v Ljubljani in po deželi. V kratkem času se razpošlje pravilnik stranke v vsako občino, da se čitiipreje sestavijo krajevni odbori, ki so v stranki najvažnejša organizacija, — Razgovoi' o iHtlitičnem položaju je dognal, da se je z vladnim naznanilom o nemškem kurzu v drŽavi le potrdilo to kot nortiia, ki je dejanski nasproti Slovencem že stoletja v veljavi. — Sloven. Lj. Stranka ostane zvesta svojim načelom, stoji neomajno na stališču majniške deklaracije, ki ji tudi najhujši sovražniki ne morejo odrekati zvestobe do cesarske hiše in lojalnosti do Avstrije. — Vi-Šil se je lazgovor o Narodnem svetu in so se dala načelstvu navodila za skupne razgovore. Sprejeli so se tudi jiredlogi glede tesnejših stanovskih organizacij, za kmeta, obrtnika in delavca. — Po soji je načelstvo škofu Čestitalo. Presvetli se je zahvalil in po-ndaijal važnost uveljavljanja ki'ščauskih tiaČel v javnosti, čemur naj služi S. L. S. v dobrobit slovenskega naroda.
Za slepe vojake so darovali: Marija Ulaga, Marg. Oi'ehek in Ana Galavic iz Lohberga skupaj IO K ; NeimenovaJi v Novem mestu 20 K. — Bog plačaj !
Potrebno seno za prihodnje letoi
Vsak, kdor je primoran seno za svoje živali kupovati ali — če ga premalo pridela — dokupovati, uaj se nemudoma obrne na deželno mesto za krmila v Ljubljani, odilelek za seno in slamo, in naj naznani število in vrsto živine, ki jo redi, in nuiožino sena in slame, ki jo potrebuje in jo želi kupiti. To velja za vse posestnike konj, kakor tudi druge živine.
Zgubila se je zlata zapestnica z dvema obeskoma; eden ima podobo sv. Gregorja, srček pa monogram L. M. Ker je zapestnica drag spominek na očeta, se vljudno prosi, naj ga vrne pošten najditelj proti nagradi v prodajalni J. Krajec nasi.
Slavnost v Pragi. Petdesetletnica Narodnega divadla v Pragi se je vršila na praznik Češkega nuičenca sv. Janeza Nepomuka 16. maja nad vse impozantno. Zastopani so bili odposlanci vseh avstrijskih Slovanov. Posebno v velikem številu je bilo navzočih Jugoslovanov pod vodstvom poslanca Pogačnika in župana Tavčarja. Med Jugoslovani je bilo veliko število odličnih dam in Hrvatov. Tudi Italijnni so se udeležili češkega slavlja, 17 dam in gospodov. Ta zgodovinska svečanost naj daje (udi nam Slovencem pogum, da nadaljujemo z železno vztrajnostjo delo za narodni napredek.
Železnica Radgona-Novomesto. Odbor ki'ajne železnice Piillan-Kaindorf je izdal tozadevno posebno spomenico.
50 milijonov kron nas stane vsak dan vojska! Kaj vse bi se dalo napraviti za fe grešm"! denarje v miiiiem Času!
Odpust najstarejših črnovojnlšklh letnikov. Poučeni dunaj.ski krogi napovedujejo, (ia bo izšel odlok o odpustu obeh najstarejših črnovojniških letnikov vsaki čas.
Znana „Johanca iz Vodic" je bila pred kratkim aretiiana v Celju. Delala je tudi lam nekaj časa svoje čudeže, ki so ji pa gotovo [iremalo dobička vrgli, ker se je morala baviti tudi s tatvinatiii. — Čudno, da obla.st ' takšue jiOdle osebe ne spravi za dey časa v luknjo. Zna pač zares delati „čudeže".
Pošljite darove za slepe vojake! Pravljica o Resnici.
V nebesih so imeli velikansko slovesnost, ne vem, kaj je že bilo, a to vem, da je bilo nekaj izvanrednega. Poleg ogromne neštete nniožice svetnikov in svetnic ter angeljev vseh deveterih korov prišle so k tej slavnosti vse čednosti in kreposti. Junaška Vera se je postavila poleg mogočne Ljubezni, ljubeznjiva Krotkost je stopala zraven tako malo poznane Hvaležnosti in tako daye, kdo bi jih vedet vse našteti ! A predno se je })ričela slavnost, je eden nadangeljev še enkrat pregledoval, je li vse v redu. Ali ui bilo. Nekoga je manjkalo. Oudno, v nebesih da kdo zamudi V To se sme primeriti samo na zemlji kje, in Še tam ni lepo, a v nebesih? Ne, kaj tacega se še ni pripetilo! „Kje je hČei'ka božja, Resnica?" slednjič zakliče nadangey. „Ako nje ni, ne smemo in ne moremo pričeti." Vse se spogleduje in gleda krog sebe, kje da je Resnica. Kar se zasliši droben, slab glasek. „Tukaj sem." Gredo za glasom in tam v kotu leži Resnica, pa, za božjo voljo, kakšna je! Umazana, raztrgana, raztepena, vsa v ranah in oteklinah. „Kaj se ti je zgodilo?'^ povprašujejo sočutno. „Peljite me k Gospodu Bogu", poprosi revica. — Skoro bi se je bil ustrašil Bog, ko jo privedejo prednj, smilila se mu je. — „Kaj vidim? Hčerka moja. Resnica, pa taka? Kaj nisem ukazal yudem tam doli: „Ljubite Resnico, hčerko Božjo „Vem, kako se ti je godilo, a povej, da tudi slišijo drugi." In Resnica uboga ter začne pripovedovati :
„Slabo se mi je godilo na zemyi, prav slabo. Kamorkoli sem prišla, povsod so me zapodili. Veliki gospodje in mogočnjaki sveta so se me grozovito bali, nihče jim ni smel govoriti, kakor sem ga jaz naučila, Če ne je izgubil glavo ali pa vsaj službo. In čxí sem stopila pred-nje v še tako lepi obleki, rekli so, da sem gi'da, suiova, neolikana, žayiva, in zapodili so me, poklicali pa v svojo službo Laž. A tudi priprosti, nizki me niso marali ; dejali so, da je prehuda sužnost, ako uiene ubogajo, oni da hočejo biti prosti, in Laž jim je obetala prostost, in morala sem iti. A branila sem se, zato pa se «li je tako hudo godilo. Tisti, ki so se prilizovali mogotcem in oni, ki so iiri yudstvH iskali hvale in priznanja, so me zatajili, mojo lepo obleko so mi vzeli po sili, v njo oblekli Laž, njeno oblačilo pa meni nadeli. In marsikdo ni vedel, pri čem je. Zaradi mene so ljudi moi ili na vse načine in jih vklepali v verige, in ktiialu me nihče več ni hotel poznati in sprejeti. Tudi v postavah nisem imela dosti prostora, ker so tudi tu zlasti po nekaterih dežolah mi zavijali vrat nekaterim izvoljenim na yubo. Knjige in časopisi, ki so mene bi'anili, leže v prahu pozabljenosti, nihče jih ni maral. Umetnost tudi ne mara več za-me. Kadili' so me zagovarjali piidigaiji in me prii>oročnli, so si yudje ušesa tiščali in bežali pred menoj. Samo otroci so me še nekoliko cenili zaradi nedolžnega srca. Da, prišlo je tako daleč, da sem smela biti le Še v družbi pijancev, tam me niso preganjali. A tu vendar za-me ni dostojen prostor, in zato sem pi išla v nebesa nazaj, a tam pri vratih v kotu sem omagala. To je moja povest."
, In od tedaj pride Resnica le po i'edko iz nebes na svelli dan. Redka je in skoio
nepoznana. Šopirijo se pa Laž, Zmota, Zapeljivost in HiíiavšĚiiia, Slepaistvo, Odeiuštvo, liopai'stvo in Sovraštvo. Ikijno poganja njih pogubno seme iii njili vetei' je iulušil že vso sreËo narodov, Poštenost iti Blagostanje. Dal Bog, tla bi kinaiu nastopila zopet Resnica s sv, Diilioiii, zdražena s Srčnostjo In s krščansko Previtliiostjo in Modrostjo!
Kalio si uarujemo dragocenc oči?
1.	Ne piši in ne čitaj nikdar v mraku! Ne opravljaj tndi drobnih ročnih del na večer ob dvojni luči, umetni in navadni. To utruja oči in škoduje vidu.
2.	Če pišeš, naj ti priliaja luč od leve strani. Solnčni žarki pa nikdar ne smejo padati na pisalno mizo in tvoje delo,
3.	Ne zagrinjaj svetilke s temnim senCnikom. Postavi i'aje luč pol metra pred sebe na levo stran, Žkodljivo za oči je brati, če luč trepeče, ali med vožnjo in pri ležanju.
4.	Pri branju nasloni hrbet in drži kiqígo na mizi, da znaša razdalja med teboj in pisavo najmanj 35 centimetrov. Oe držiš knjigo preblizu, škoduje očem ravnotako, kakor Če jo predaleč.
5.	Pri pisatiju ne naslanjaj prsi ob iniKO in nagni glavo le malo napi'ej.
6.	Če čutiš, da so oči utrujene, prekini nekoliko in glej medtem v daljavo, najbolje v modro nebo ali Jia zeleno trato, gozd ali zeleno polje. Čutil boš, da to oĚem dobro dene.
7.	Po hudi bolezni prizanašaj očem vsaj več tednov. Premnogi, ki si hočejo po hudi bolezni preganjati dolgi čas, si pokvarijo oči.
8.	Če ti pride prah ali kaj drugega v oko, ne drgaj si oči, k veSjemu potegtii s prstom rahlo jjreko očesa od senc proti nosu,
9.	Če te vid zapušča ali očesa obolé, pojdi k zdravniku za očesne bolezni. iSamo zdravnik naj odloČi, ali potrebuješ naočnike in ali trajno, ali pa samo pri branju in pisanju in kako številko da naj imajo.
10.	Kdor veliko piše, naj piše s črnilom, kolikor mogoče.	(Mir.)
Ob Soči.
(Fanlaiija.)
Bisti a Soča I Kadar se spomnim na-te, jne prevzamejo lepi spomini iz minulih dni. „Krasna si, brhka hči planin", ti kličem s pesnikom, ki je ljubil tvoje modre valove, tvoje zelene bregove, ki se je tolikrát hrepeneče oziral po sinjih, v nebo kipečih gorah, kjer se začenja tvoje življenje. Prevzamejo me spomini, srce zahrepeni močneje in splul bi črez hribe in doline tja med ljudstvo, ki prebiva ob tebi, ki se koplje v tvojih srebrnih valovih, da mu je Čisto in jasno obličje, da mu je čisto in lepo srce, kakor so čiste in lepe tvoje vode, peTieČe se ob sivih skalah.
Krasna si hči planin! Pozdravljam te od daleč, gledam te v duhu in lepe so moje misli, ki hité do tebe po gladki, beli cesti, kjer se ne more spudtakniti noga, kjer ne ovira prah mojih korakov. Dospel sem na vrh zelenega griča. Okuli in okoli mene drhti pomlad, lepa južna pomlad; vse se giblje in živi, iz zemlje sili Življenje, Življenje sili iz vzduha, zdi se, da je oživelo celo kamenje in se ziblje in sveti. Od vseh strani se mi priklanja cvetje, ovija se mojih nog in se mi sladká, od vseh strani čujem glasove, ki pozdravljajo moj prihod.
Vzradostilo se je moje oko in splul je pogled tja doli po lepi planjavi, tja do veličastnih straž našega sveta, ki čuvajo slovenski rod in mu kličejo: Ostani trden, kakor so trdni naši sivi vrbuni, ki jih niso omajala stoletja! Lep je ta naš slovenski svet, lepa so srca slovenska, ki utripljejo tod za narod svoj in za njegovo čast! Soltice sveti črez planjavo, od daleč bleščé zvoniki iznad belib vasi, po vzduliu pri-
liaja od nekod zvonenje, iz gajev se slišijo znani glasovi, ki so slavili izgubljeno mladost, v solnčnih žarkih trepečejo valovi tvojih vodil, o Soča! Pokleknil bi vib griča in sklonil bi se še nižje k tloin, da bi po-yubil sveto zemljo, ki so jo ljubili naši pradedje, ki jim je bila prirasla k si'cu, da so darovali za-njo svojo srČno kri. Poljubil bi jO in zaklical bi ji: „Ves sem tvoj, o mati moja, daj, da ostanem pri tebi ves čas, ki mi je še odmenjen, da živim in umrjem v tebi!"
Pesem o Sibiriji.
Zložil J, Žuro, iotovodja v ruskem vjetniStvu.
(Ne priobSujemo iicer radi lakih in i^tiakih pesmic, katerih je vojna rodila v izobilju. Naslednjo pesmico priobčimo izjemoma in iz spoštovanja do domat^ina, kj seje vrnil iz vjetniStva, kjer je protrpěl mnogo bridkosti, j
1,
O Sibiriji smo sc uiili, ko Se otroci v Solo .^mo hodili. Tam »alojje smo ])Í8ali in o Sibir^i tako brali; To dc^,cla niska jc velika, kjer se pfidcltijc imiogo žita. Tu 80 jezera obĚinia in zemlja ta je bo^j moEvirna.
2.
Tako v šoli smo Citali, ko smo b'li Se deEki mali. Ko v mladeii'ue smo dorasli in nismo več govedi pasli, smo na âolo pozabili in kar v njej smo se učili. Smo si mislili tako: Sibirija uaj kjcv Že bo.
H.
Leta hitro pa bcïijo nazaj nikdar ne prihitijo. 1'rtSlo Že dvajseto je leto, ki je za fantiče presrečno. Mladcn'čem listki so podani od cesarja jim poslani, vsakdo se je veselil, da cesarja bo služil.
i.
Lepó vojakom je sliižiti v niirn v kavarni biti, kjer gre brez skrbi življenje za kruh in za oblačenje. Za vse te stvari cesar sam skrbi.
5.
Vojaški stan jc Častni stan, državi za obrambo dan ko približajo se vragi k našemil doniač'mii pragi. Takrat vojak je vsak juuak naj bo star ali mlad.
G.
Prišlo jc Stir'uiysto leto ki se piše za nesrečno. StraĚna vojska se je vnela zgodovina še ni take doživela, vse države so sc zbudile za orožje so zgrabile nastal povsod jc prestraScu boj vsem državam za obstoj.
7.
Strašm') topovi so grmeli in eksplodirale granate in šrapaeli. -Krvava zemlja, zrak teman, vojak ječi od težkib ran „Marija", „Jezus" sc vojaku v smrtni borbi, s prs izvije. — Vsakdo mislil je na to, kdaj mu kon'c Življenja bo.
8.
V	Galiciji so bile liiide bitve, a priti moglo ni do odločitve, Na tisoče je Rusov dan na dan prišlo na nago, na galiSko stran, kjer so se Slovenci hrabro borili, mnogi za cesarja drago kri prelili. Ali vsakemu paČ dano ni,
da za domovino smrt stori,
9.
Rusi so nas obkolili, mnogo, mnogo nas vlovili.
■ Morali orožje odložiti smo in vse okope zapustiti. A na meji so nas skupaj zbrali in v Rusijo mrzlo odpeljali.
10.
V	Kijev so nas pripeljali
in po narodnostib nas odbrali: Oe si Čeh, Slovenec, sjdoh Slovan pojdeš na toplejšo stran. Cc si Madžar al' German v mrzle kraje boš poslan.
11,
Spet smo Kijev zapustili, dolgo pot smo nastopili proť Sibiriji smo sc voziti. V vagonih bilo jc tesnú, a nam je bilo vsem težkó.
12.
V	vlakih toplo se je kurilo, nSi nniogo zaredilo. Sedemnajst dni smo se vozili, pridno smo uši lovili. Vsakdo prosil je Boga,
da kmalu vožnja se konča.
1.3.
V	Išim smo se pripeljali
To je sibirski gorod (mesto) mali. T« se vožiya je končala uo, nas pa je baraka že čakala. Po barakah so nas razdelili, kjer smo pridno spet žival'ce bili. Pa Bog usmilil se jc nas: poslali 80 nas viin na vas.
li.
Tako v sibirske prišli smo vasi, na svetu nemogoče ni stvari. Po bišab so na» razj)oslali. Smo eden drugega obiskovali in prosili smo Boga, da knialit vojska se konča,
15.
Kadar vojska bo končana in prostost nam bo podana, od Hibirye sc bomo poslovili, veselo se domov vozili, liodemo Boga hvalili, da težke čase smo prebiti.
Raaenotero.
Dunajski zamorec. Na Dunaju je živel zamorec, ki se je nosil elegantno in je bil znana osebnost; pred kratkim je umrl. Ime um je bilo Mohamed; pred 40. leti ga je bil kupil dunajski fabrikant Weidmann, ko je potoval po jutrovih deželah, na suženjskem sejmu v Port Saidu kot dečka. Vzel ga je s seboj na Dunaj in ga dal skrbno vzgojiti in izobraziti, tako da je imel zamorec dostop v najboljše dunajske kroge. Po smrti fabrikantovi je podedoval lepo premoženje in je lepo mirno Živel od obresti. Več podjetij s trgovino se mu ni posrečilo in tvornica parfumov, ki jo je imel nazadnje, se je morala tekom vojne vsted pomanjkanja materijala zapreti. Ko je bil pri tridesetih letih nm je nasvetoval neki zdravnik, da naj prebije zimo v Afriki, zakaj naše podnebje da je za \judi iz afriških dežel nevarno, Mohamed se je res podat nekoč v Afriko, kmalu pa se je vrnil s sklepom, da ne gre tjakaj nikdar Teč, „Tam sem," je rekel, „zamorec med tisočerimi zamorci in evropska družba me niti ne pogleda. Tukaj pa imam svoje mnogoštevilno prijateljsko okrožje, torej ostanem tukaj za zmerom." Sedaj je bil Mohamed komaj 45 let star, ko je podlegel pljučnici.
TurSkl ženski delavski balaljon. Kot znamerge nove dobe na Turškem moramo smatrati otomansko družbo za žensko delo, ki vabi ženske, stare od 18 do 30 let, da se naj vpišejo v ženski delavski bata\jon. Ta odpira Turkinjam vstop v armado; da smejo delovati pri trgovini, uradih, Rdečem križu in diugod, je turška vlada dovolila že prej. Častništvo in nadzorstvo bo sestavljeno najprej iz moških, potem pa se bodo polagoma ženskam pode^evale te službe. Ženske bodo delale za fronto osem ur na dan.
Kako je na Angleškem. Da na Angleškem ni vse tako izvrstno, kakor se meni, pokaže sledeči dogodek. V ujetniškem taboru Hellstorf v provinci Hannover dobivajo angleški ujetniki krasne, iz najboljše pšenične moke pečene štruklje in torte. Neki angleški ujetnik je dobil zaboj od doma, notri je bil tudi lep, velik štrukelj. „Ne vem, zakaj mi je žena to poslala," je rekel Anglež nekemu nemškemu vojaku. „Meni so štruklji zoperni," in ga je ponudil Nemcu. Ko je ta štrukey načel, je zapazil v njem nekaj papirnatega, bilo je pismo. Žena je svojemu možu pisala: „-Taz in druge žene, ki Imajo svoje može v
nemškem ujetništvu, dobimo vsak teden od naše vlade najfinejše pšenične moke pod pogojem, da napravimo štruklje in torte in jih pošljemo svojim možem. In sieer zato, da bi se v Nemčiji mislilo, da je pri nas vsega v izobilju." Žena priponuil potem; „Lloyd George drži ljudstvo samo s prevarami pri dobri volji." Potem opisuje vso gospodarsko stisko na Angleškem,
Razvedrilo.
Najbo(j na varnem, Blagajnik, ki hoče z denaijem popihati, piijatelju; „Denar imam, toda kam Čem pobegniti, da bi me ne dobili?" — Prijatelj: „Odpelji se s kamniško železnico, tam te nihče ne bo slutil!"
Srečen čas. A: „Dragi moj, ti si zmeraj „suh" — kdaj pa imaš sploh kaj denarja?" — B: „To ti lahko prav natančno povem; Prvi dan slehvnega meseca od opoldne do pol ene!"
Dosledno. liopar: „Denar sem, ali pa Življenjel" — Profesor: „Ker denar najprvo zahtevate, vidim, da vam je le za denar--tu ga imate I"
Pri vojakih. Korporal enoletniku: „Nikar zmeraj na uro ne glejte — vaše leto še ni minilo I"
Samogovor pijančka, „Jaz tie vem, kako je to, kadar vidim, da kdo šnops pije, mi postane slabo, in če mi je slabo, moram Šnops piti !"
K^ je zakon? Zdravnik imenuje zakon mrzlico, ampak z razločkom, da prične z vročino in neha z mrzloto; lekarnar ima zakon za malovreden prašek ; odvetnik za dragoceno pogodbo; trgovec za Špekulacijo, ki ne izide vedno srečno in z dobičkom ; pisatelj imenuje zakon roman, ki je v začetku silno mičen, potem pa postaja vedno bolj dolgočasen in konča s smrtjo; gledališčni igralec ima zakon v prvem dejaitju za veseloigro, v vseh naslednjih dejanjih pa za žaloigro; umetniku mozike zdi se pa zakon kakor koncert, pri katerem daje tašča takt, ljubezen poje prvi solo na piščalko, žena mogočno trobi na trompeto, otroci vmes žvižgajo in kričijo, potrpežljiv mož pa končno udarja na boben; vojak imenuje zakon vojni ples in najmanj tridesetletno vojsko.
V naglosti. Sodnik : „Torej vi niste dali svojemu sosedu zaušnice?" — Obtoženec: „Jaz mu nisem dal nobene zaušnice!" —
- Obtoženec :
Tožitelj: „Sosed laže!" ■ „Boš molčal... Če ne, dobiš še eno!"
Neškodljivo, Zdravnik: „Sedaj vam lahko dovolim zopet pivo piti!" — Bolnik veselo: „Torej je moje zdravstveno stanje vedno bo^še?" — Zdravnik: „To lavrm ne... ampak pivo je vedno slabše!"
Zadovoljnost. A: „Vi pač niste imeli sreče v \iubeztu?" — B: „K sreči net" Urednikov predalček. Urednik je dobil pisemce, v katerem ni bilo niČ drugega brati, kot neprijazen priimek: „Tepec!" — Na to je moder urednik odgovoril v svojem predalčku: „Dosedaj smo dobivali sicer veliko dopisov brez podpisa; a sedaj se je pa prvič zgodilo, da smo dobili samo podpis brez dopisa."
Zakaj imamo rumen kruh? Avstrijski in ogrski kruh sta se srečala. Ogrski kruh je postal od stiahu bel, avstrijski pa od nevoš^jivosti rumen!
Loterijske številke.
Trst, 16. maja 47 48 65 32 80
Zamenjam :
modro galico za belo moko, količino galice za dvojno količino moke. — Ponudbe: Albin Kosec v Ti-stu, Ilojano 314.
Hišo sredi trga V Črnomlju
pripravno za vsako obrt — proda dr. IGNAC MALNERIČ, odvetnik, Črnomelj.