Oospodarske stvari. Solnčnica. V maogib ozirih še vse premalo obrajtana ia potem takeai tudi sejaaa rastliaa je solačaica (Heliaathus aaaus). Kakor pravijo je iz Aaieiike doma. V Pera in Meksiki je divja. Oaa je jednoletiiic.a, cvete svitlo zlato-žolto ia se spoialadi koaec marca, začetek aprila tako poseva, da se dve zrai z roko aa dobro pognojeaem polji v malo ljaknjico po 4—5 ceatiaietrov globoko ia po 60 ceatimetrov aarazea polagate. Brž ko so mlade rastliaice pogaale, se močnejša izmed ajih rasti puati, slabeJHa pa ali s škarjami priščipne ali pa izdere ia aa plehali posadi. Ce se od časa do časa z gaoj- aico zaljivajo, tako jim to rast aeobičajao pospeši. — Bolj ko rastlino rastejo, bolj jim tudi vejice pogaajajo. Teh pa ai dobro več ko 3—4 jim puščati, da se aiore glavaa rastliaa tiia krepkejše razviti ia razrasti. Porezaae mladike, ktere se z ostrim aožera aajbolje porežejo, dajejo govedi, ovcam ia tudi sviajam krmo, po kteri živali prav rade segajo. Krave postaaejo po ti krmi tadi prav mlečae. Solačaica cvete od srede julija do oktobra. Bučelice obletavajo cvet od jutra do večera tako priduo, kakor ajdovo pašo. Se celo ob ajdiaem cvetu aabirajo aa aolačaičnem cvetu strd, prah ia lep. Pa tudi šo drugače je kmetu solačaica zelo koristaa. Ker steblo po 2 — 3 rnetre visoko ia v prereza po 2—8 ceatimetrov aaraste, kaže to rastliao ob robeh aa ajivali ia zelaikib zasajati. Fižol ovijač ali rajlčaik se laliko ob ajih ovija ia jim v rasti malo ali aič ae škoduje. Na tak aačia solaoaica aadoaiestaje deloma rajlce, kterih ai vselaj lahko ia za mali deaar dobiti. Brž pa ko se zraje začae zoreti, se morajo solačaice tičev skrbno varovati, kajti tiči zelo radi ajeao zraje zobljejo, ia tako veliko škode aareiaio. is.0 zraje sivkasto crao prihaja, se zacae žetva. Plošče, ki imajo pogosto po tisočih zra, se z aožem ali viaogradskimi škarjami porežejo ia aa kakem suhem kraji hraaujejo. Tudi tu je treba seme tičev, miši ia škarjic varovati, ker tem je aeme solačaice prava sladčico. Zraje daje prešaao izvrstao okuaao olje (35 — 50) odstotkov, ki ai aič slabejše od sredajega provaacalskega olja. Prga ali preša je kot živiaska krma bolja od laneae prge. Perje se pogoato kot tobakov aadomestek porablja, steblovje, plošče pa sožgaae dajejo aajboljši potovi pepel. Tudi kot piča za perutaino ia maoge pohišae ptiče zraje dobro služi. Solačaica pa aima le dozdaj povedaaih koristi, ampak tudi jedao lastaost, ktera zasluži, da se zavoljo aje solačaice bolj pogosto sejejo. S jlačaica poteguje aa se tadi smrad ia okužljive izhlape ia čisti zrak. Zato je dobro solačaice okoli gaojišč ia straaišč aasajati, da smradljive izhlape aa se potezajo pa tudi grd pogled aa gaoj zakrivajo. Solačaica ai občutljiva proti vremeaa. preaese sušo še precej lahko ia če ai dobre zemlje, je zadovoljaa tudi s elabejšo. Kdor si jo le za bučelao paao aeje, temu ai treba postraaske vejice porezovati, ker tako skoraj vsaka postraaska vejica po jedea ali ae po več cvetov nareja. Da se svetilnice ne pokadijo Taht se mora v močueai kisa ali jeailm aamočiti ia potem zopet dobro posašiti. Tako pripravljen tabt gori brez smradu ia se tudi ae kadi. Proti di-iski pri mladili prasotib nasvetnjc dr. Kreft kot maogo skušeno zdravilo magaezijo v jajčevem riimenjakn pomešauo ali pa zmleto kredo aamočeao s 5 — 8 kapljicami omotičae (opium) tiaktare. Sejmi. 25. jaauarja Goiailice, Glciastattea, Stutleaice, Slov. Gradec, 28. jaa. Artič 31. jan. Dobova, 1. febr. Jurkloštcr, Maribo;.