grf.cunfui|j. 3nr Itnmcu Sriiur #]njcpt Jtes flnlfcrs.! Scv f. f. Łd)nmviietidjtc-f)oi Sitli fjat uad) tcr fjctite bcn 6. Sngiifi 1884 bm-djflcfii^ttcii Sdjiuitvgcridjtf^ovljanbluiig ^u 8icd)t cifanut: St fiop. Ohcnotcc, ^.oH-ffov bcr K^eofonic in SDZarbnrct fct fdjnlfcijj, ct fjobc fcabnvd), biifi cr bie in btv 'jiiiiiimcr 38 uciii 20. vSfjptcmbcr 183:.! x>n iit ffliavinvn erjdjcinonbcii pciiobifdjen 58nictic{)riit ,,@lou. C?o|pobov" imtcv bcr 9iu(iiif: BK:i/.ne stvart" abgcbniifte 'Jioti; lantciib babiii: V Prcvaiji jc všcl taiuošnji užit('!j in lutora.ii Ilenker liajvečji rofjoviicž za šulveicin. Duljjdvi so jja napodili" — Des.icfjiuuif-ivoifc bas bctveffcnbc 5Dfnniiicvipt fipvciil)anbiii {iei<lrrwt«ii, fot)in felbeS jiiin SBcfjiifc feiiifv SjnicflfgiiHfl iit bic Šnicfcvei boiHvbcrt imb aui fold)c Sjcife biefe i)irvti', jnr SScitcruerbrcituini gobradjt tfcit, — bcn <Vi ict»i-icEj ^tiifcr, friifjov i'«l)vcv in ^riivali, ba-,cit ifeljrcr iit Ł>oUiifd)ODi(5 iii ciner ®i-iirtfdjvift bmrt) SJJiillifiimig »oii c.UftcUtcti SSjcitfodjennameiitlid) cincv bcfriimiucii iiiic[)Vi'ii!)a;tni ^onbliing fiiljdjlid) bfjdjulMiiet, HH'ld)e bicjcn in bcv Bffeut;id|eii ^etiiiuig Ijcvabjii' fc^cn gcciguet i(l — nnb utcrbc lucgcu beij [jit-bmd) begriinbftfii 58ev((cl)oiiS flcgcn bic ©idjcrljoit ber @l)vc im vSiime bcr §§ 488 mib 49u €ti. (Sff. in ©cmiijjijeit tcr lct-torni fflfff(5Cf(lffle imtet. Slmiicnbiiug brS § 200 b) jur ©trafe bc8 ShrcftcS in bcv ©nnet uoii 0 SfiSodjni oei-fd)Srft bmd) lnialigc* JVaftcu jcbe 2Bod;c mib lueitcvS flcilinfj § i5:W §t. ty. O. jiiiii (Svfafse bcv .ftofliMi be8 ©tvafBcpfafjreiiis tn'vmtf)ci(t. (.»!cid)',cilig uuubc iit C^cnmjjfieit bt? § 3o <|Jr. C^f). »oii bcv fiiv bic poviobifd)>' ®ntifjd)riit ,,Sloy. ®oip." e;lifi|rnbcn Saiition tcr Sjetvog »on IT.O f(. \n ©uiiflen bcS 8niieiifoiibc« bcv ©taMgcnmnbe 3)iiub:irg ais ucifaffcn er= flBvt. Silfi, oiii (!. VCiUiiift 1S84. 2)fc S5oift(jcnbc f. Ł. Cofiatlj: ©cv Siijviftiiitjvfr: flcinr.djtr, m. p. Clr. (Sclingsljcim, m. p. Dnhovščiiiii pa politika. Še zrairaj ne morejo pomiriti se naši liberalci, da so pri zadnjih volitvah saj na deželi povsod bili tepeni. Svoj propad pvipisujejo najprvlje duhovščini ter ae grozno hudiijejo nad njo, ('eš: ,,mcaniki nimajoapolitikoničesar opraviti, naj ostanejo pri avojih opravilih v cerkvi, v politične, zgoli avetne reči se pa naj ne umešavajo!" Marsikoga tako zmotijo, da ne vidi, ne ^luti krivega preroka. Poglejmo torej liberalceiirtukaj bistreje v oči! Kdopaje, ki tako govori? To ao možje, ki aicer zmiraj pridgajo: avobodo, napredek popolno jednakonravnost ter v volilnih redih pri uas tudi dvihovnikom pušcajo volilno pravico. So možje, ki vfeakega duLovnika v zvezde kovajo, oe z njinji vleče in liberalce voli. Liberalua duhovščiiia ae jim nikoli preveč ne umešava v politiko, te nikder ne zavračajo mej cerkvene stene, tej privoščijo s politiko ukvarjati se, čem več tem bolje. Toda takšna liberalcem všeča dubovščina je spridena aol, ki je še na smetišee prealaba iu je nihče ne apoštuje, najmanje — liberalci. Ko bi politične reči bile zgoli svetne reči, duhovniki bi se ne trgali za nje, ne nmeaavali v nje. Toda politika v libcralnem smislu zadeva tiidi cerkvene, verske reči. In tukaj ne more in ne ame rok križetn držati dnhovnik, od Boga vernikom postavljeni pastir. Več kakor 20 lct razsajal in deloma še razsaja libe ralizem pri nas, ki ae krčevito drži politike svetej veri, katoliškej cerkvi, krščanskej odgoji mladine, aploli krščanstvu sovražne. Povsod merijo na to, da bi krši^ansko mišljenje in živIjeuje spodriiioli z novošegnim pagaustvom. Zato se liberalci povsod umešavajo v cerkvene reči, to pa a aovražuim nameuom, vse spriditi in uničiti ali podvreči jarnvn brezverskih liberalnili mogotcev. Zvezali so se z Judi, jib vodje so v freimaurerakih društvih, kojim glavni sinoter je: boj zoper Kristusa iu njegovo Cerkvo. Vrliu tega se držijo liberalci gospodarskih načel in narodnostnili teženj, ki merijo na izsesavanje Ijudatva, ua gmotno uničenje ogromne večine ljudij pa na narodno amrt jim nevšecih narodov. In v takšnih okoliščinab bi naj katoliški duliovnik oči in ušesa ai zatiskaval, roke križem držal, ali celo volkovom tuliti pomagal ? Ne, tega ne more storiti zvest pastir, dober služabuik. K veojemu dela tako najemnik. Duhovnik je vernim paatir. Kot pastir je dolžea avoje ovuice varovati vseh volkov, jih svariti pred vsemi krivimi preroki, jim svetovati ia jih voditi v borbi zoper vse hudo. Duhovnik je alužabaik božji. Ia kot tak je dolžea sveto Cerkvo bi*aaiti, za čast Jczusa Kristusa vojskovati ae, aploh za oliraaitev ia prospeh krščanske vere na tera svetu vae storiti ia žrtvovati. Sledaje je zlaati tedaj potrebno, kedar razsaja boj zoper Kristusa, kakor sedaj. Ia ker se neverstvo poalužuje politike v oškodovaaje kristijaaskih narodov, zato ae more duhovaik politiko v aemar puščati, saj tako dolgo ae, dokler doticai aarod ae dobi dovoljao število blagib svetnih mož, ki poprimejo borbo aa meato njega. Blagor aarodu, ki ima takšao vestno ia požrtvovalao duhovščiao. To kaže, da je ljudstvo v jedru še zdravo. Gorje pa aarodu, kder pastirji spijo ali z volkovi tulijo! Kmalu ga raztrgajo. Kedar tedaj liberalci duhovaiku ajegovo delovaaje v političaih rečeli zamerijo, je to dobro zaameaje, daje atoril svojo dolžaost in volkovenaganjal od hleva Kristusovega!