•У’ 'h' '^ryrik» c. /e fj) irćx~»гл .^■A . *<У ■ *£g!Av4&V lafet Cdk» tek» K IS»*—^ pol leto teW tel« K SO"—k bitu Jugoslavije: teto K 150*—. 1мсгаН «U oznanila s« za. po dofovom ; pri wčkratn«m inserlranja popust Upravništvo sprejema naročnino, i» reklamacije.--------Telefon št 220. sшт üecidwlsan političen fist m slovensko ljudstvo .Straža* izhaja v pondejjek, sredo te Uredništvo ht apravništvo j« v Maribora, cesta št 5. — Z uredništvom se mora vsak dan samo od 11. do 12. ure dopoldne. Rokopisi se ne vračajo. — Nezaprte reklamacij® so poštnine proste.-----------Telefon št BS5, Hfce’sr'IIMss. Mas>ib®x», dne XI« таад&јаа 1921. Letnik XUL J boj protifJugoslaviji“! I Svoboda v verigah. Slovenski demokrat leži na smotrn j.-ostelji. Od volitev za konotituanto do občinskih volitev se je njegovo zdravstveno stanje znatno poslabšalo. In predno izdahne svojo grešno črno dušo in da ključe samostojnemu sinu, ,e treba urediti svoje imetje. Med svojim večinoma ukradenim imetjem je našer tudi svobodo, s katero se je nekdaj ve liko bahal. Svobode svojemu jetičasle-mu sinu ne more izročiti, umoriti pa je ne more, zato se je odločil dati jo v okove in jo poslati po svetu. „ Že dr. Žerjav je vzel Slovencem svobodo tiska, svobodo govorjenja in svobodo shajanja.. Pod njim smo imeli manj svobode v tem oziru, kakor Hrvati v Khuenovi dobi. Sedaj je prišel Še goriški begunec Baltič, ki bi naj zvest ostal svojemu ljudstvu ter mu sslužil doma, a ki rajši služi koruptnim demokratom, kakor svojemu stiskanemu goriSkemu ljudstvu, Zaplenjeno*! V nobeni državi ni toliko politične svobode, kot v naši, pod sedajnim režimom. »Jutro«, od i. majnika 1921. Slovenci imamo že itak eno ob -znano, takozvano komunistično. Sedaj smo še dobili specifično slovensko ob-znano. Zgodovina ne bo nikdar pozabila, da so takrat, ko se je svoboda de vala v verige, v Sloveniji vladali de-mokratje in samostojni. Kaj se je neki zgodilo pri nas, da je trebalo nove ob-znane? Komunisti imajo že itak svoj nagobčnik, proti komu tor.ej nova ob-znana ? Na Slovenskem se sploh nie ni zgodilo, da bi trebalo na novo davdi svobodo, razven da se je vsled izida občinskih volitev povečal pri demokratih in samostojnih strah pred našo --Ljudsko stranko. Zanimivo je, da kazni ne bodo izvrševali sodni, nego politični uradniki, Sodišča še tudi demokratom d ca danes pri nas niso dovolj koruptna, da-siravno se je treba bati, da bo Gras-selijev duh napravil svojo šolo. Vsled tega Baltič ne upa pred sodišča, ne -go ide pred svoje uradnike, ki so odvisni in od katerih se ne more pričakovati objektivne razsodbe. Strašna, črna je reakcija, v katero nas vodijo demokratje in samostoj-neži. In pravijo, da še ni konec rabeljskemu poslu. Kmalu bo prišla tudi občinska svoboda v verige. Občina je sedaj preveč neodvisna od Babičevih postreščkov in radi tega je treba. Kakor je „Jutro“ od zadnjega petka pi salo, ustvariti „velike občine“, pri ko-3'ih’ bodo glavno besedo imeli državni škrici in (Nova vlada še ne funkcionira, G. Ribnikar še ni hotel oddati socialne po iitike dr. Niki Zupaniču, ker še m do-golovil svojega „dela,“ Dr. Zupanič se je užaljen vrnit v Beograd. Tudi drugi poverjeniki še niso vsi na sv,jem mestu, ker jim delo ne diši, ampak ie .samo zabavljanje, V krogih samostej-nežev sc bojijo, da bo Pašič sklenil z Jugoslov., klubom kak pakt, vsled če -•sar bi se samostojnim onemogočila — svoboda izvozov in uvozov v korist privilegiranih posameznikov. 'Akt. bi Slovenska ljudska stranka prišla spet na krmilo, bi zahtevala seveda n \ j poprej kaznovanje uradnikov kak'ji- so: * kar, bržkone pri radikal:!i po dokončanem ustavnem vprašanju ne bo težko doječi. Demokratski politični klub v Ljubljani je „obznano“ odobril in vsled tega prevzel soodgovornost za reakcionarno vladino smer., Včeraj najboljše — danes za nič! ! Po vseh slovenskih avtonomnih me шШ so bili policajdemokrati tako tepe- To je danes na žalost najpopularnejše geslo,' ki veže radikalce z izda-jicami jugoslovanstva — z demokrati. Demokratska firma „ jugoslavenstv a“ ,e obledela v solncu srbstva in danes nima ta firma med „prečam“- nikake privlačne sile, kajti dvorezna politika, katero uganjajo policajdemokrati mod „črno-rumeno zalego“ tostran Drine in med Srbijanci v starih in osvobojenih krajih, je odprla oči tudi tistim, ki so gledali v voditeljih demokracije value oznanjevalce jugoslovanske, misli. Slovenski jedeesarji še sicer sanjajo o jugoslovanstvu, njih glasila — in tool častitljivega „Naroda“ preko bedastega „Tabora“ do sangviničnega „jutra“ — še vedno navdušujejo za jugo slovanstvo, ali vse to je teorija, ki še bc strašila nekaj časa med nami, dokler je centralistična in velikosrbska prak&a ne iztrebi za vedno. Živela Velika Srbija! To je vzklik ki elektiizira danes slehernega Srb-a. demokrata in najsi je že sin Vojvodine, Bosne, Srema ali Srbije. Demokratska stranka je velesrbsko testo . katerega mata količina slovensko-nr -vatskega policajdemokratstva s svo.uu navideznim jugoslovanstvom ne ma*e prekvesiti. To smelo trditev nam do -kazujejo najlepše shodi, ki se vrše po Sremu, Vojvodini, Bosni in Srbiji. Na teli shodih se hujska množice žoge.* Jugoslavijo in njene zagovornike, A značilno je le eno, da vprizarjajo to akcijo velikosrbske misli ne samo radikalci, marveč tudi demokrati. V nebo vpjjoča in strašna je goljufija, ki so jo izvršili slovenski policajdomo-krati nad našim ljudstvom, kateremu so pri'digovali o jugoslovanstvu tukaj v ožji domovini v času, ko širijo njih prijatelji med srbskim ljudstvom mrž-njo zoper nas — „ostanke povampre-ne Avstrije.“ Lajbžurnal velikosrbskega Bašiča poroča o zemunskem shodu sled icej „Nedavno se je vršil v Zemunu shod, na katerem se je razpravljalo o imenu „Kraljevina Srba, Hrvata i Slo ven a -ca." Zborovanju so prisostvovali vsi ni, da so jim spodnešeni po teh zad -njih trdnjavah županski stolči. Pribiti še treba pri pogledu na zaslužen li -ber.alni poraz, 'da je slovenski občinski volilni red policajdemokratom v prid zverižil bivši paša Slovenije dr. žerjav. Slovenska policaj lemokracija pri ljubljanski deželni vladi je še pri-djiala Žerjavovem občinskem volilnem redu razne dostavke, katerih namen m cilj je bil n zasigurati demokratom nadvlado v slovenski občini. .Volitve v občinah Slovenije je izvršil Baltič s pomočjo izkijlično policajdemoknatskih volilnih komisarjev.- Na znotraj in na zunaj so u -činili naši liberalci vse, da iztrga,,e ob čine opoziciji in jih pobašejo v poli ca j-demokratsko malho. Drugim so jamo kopali, samo so v njo padli in Ptuj jie to jamo že zagrmi z izvolitvijo soeijalističnega župana. Za Ptujem čaka ista usoda vsa slovenska avtonomna mesta in tega fakta je sedaj strah demokrate. Ker imajo njihovi rekurzi proti mesla-im volitvam kot cilj le zavlačevalni manever in bo enkrat zagledala mestna javnost demokratsko politično nagoto, se jo gospoda od JDS zatekla v „Narodu“ k novemu izgovoru —■ k reviziji občinskega volilnega reda po srbskem vzorcu. Ta občinski volilni red, za Si.o venijo, katerega so prekuhavali libe -ralni paše v svojih političnih loncih in mu pridjali vse mogoče JDS ocvirke, ta jed se je prismodila za liberalce no sove, zahtevajo zopetno revizijo libe -ralni kuharj'i sami. Ko so bile cazglašene obcinsk#vo litve v Sloveniji, je pisaio celotno napredno časopisje, da so demokrati 0-blagodarili majko Slovenijo z najmodernejšim in najbolj svobodnim volil - zemunski in tudi drugi Srbi, ki, so sku pno protestirali proti imenu Jugosla -vija. Zborovalci so sprejeli tozadevno resolucijo ter korakali nato, iz Grand Hotela v manifestacijski povorki in s srbsko zastavo na čelu, po vseh uiicali zemunskih, „da na ta način dokumentirajo svoja narodno öuvstvovanje,“ — Treba si je zapomniti, da vodijo stran karski bratci slovenskih policajdemo -kratov pod srbsko zastavo borbo proti jugoslovanstvu. Gospoda demokratska! Ali ne boste protestirali proti temu, kar se godi v .Vaši stranki?! Ali] nimate ioiiuo sile in discipline, da zabranite Vašemu glavnemu glasilu zasramovanje in omalovaževanje tiste Jugoslavije, za katero so se izjavili celo Sokoli ijub -Ijaaskega gnezda! ? Tudi skrajni napori in korekture sedanjega kurza ne -bodo Vam več pomagale na konja. Med Slovenci in Hrvati je polic ajdemokra-cija enkrat Za vselej zaigrala, ona nima in ne bo imela Slovencev in Hrvatov nikdar v svojem okrilju, ker. je na sramoten način izdala pravo, iv -kreno in pošteno jugoslovanstvo. Boj za pravo jugoslovanstvo se razvija na celi črti, „Protidržavm“ e-lementi se borijo za moderno, pravno, gospodarsko in socijalno pr avion j o -rejeno državo, v kateri naj bi vladala sloga med plemeni in vsestranska zadovoljnost celokupnega naroda. Pob -cajdemokratska klika „jugoslovanskih državotvorcev“ pa se zbira v taboru reakcije, nasilja in nepoštenosti. V boju proti Jugoslaviji se odlikujejo tudi neštevilni pristaši demo -kratske stranke, ki je padla v očeh hr-vatskega in slovenskega ljudstva, to važno cinjenico si bomo zapomnili « Naš boj, napovedan ciljem policajde -mokracije, bo neizprosen. Mi se ne bo mo uklonili nikdar, čeprav nas plašijo z „obznano“ tudi v Sloveniji, „ML gremo naprej, mi strelci . , ,, V, boj za demokratično (ne policajdemokratsko) Ju goslavijo vsi, da nam zasije zarja neoviranega napredka, socijalne, kulturne in gospodarske enakopravnosti’* najmodernejše, najboljše in najbolj svo hodno, to je sedaj za nič, se mora revidirati in popraviti., ker se je izkazalo kot smrtni strup za politično moč polieajdemokratov. Naj revidirajo in zavijajo do mo -krati občinski volilni red, kakor hočejo, ljudske sodbe in obsodbe nad liberalnimi pašami in koritarji ne bodo mogle zajeziti ali predrugačiti. Naše slovensko ljudstvo je pognalo državne in narodne škodljivce iz politično okuženih demokratskih vrst in slovenskih občin, izpljucnilo pa bo policajde no-kratsko kliko iz Beograda in Ljubljane pri prihodnjih državnozborskih volitvah. Državni izdatki se vedno bolj množijo. Finančni minister Kmnaimdi je ugotovil, da bo proračun prošle-ga leta izkazal primanjkljaja za 2 milijardi,. ker ne plačujejo redno vsi davkoplačevalci predpisanih davkov. .Uver-jeni smo, da pri nas v Sloveniji ni zaostankom Dolžnost delegata za finance v Liubljam bi bila, da uradno gam poda izjavo,, če, tudi Slovenijo za dene ta očije k finančnega ministra. Ker si prizadeva finančni, mini -»ter, da bi napravil red v financah, ga opozorimo za danes le na eden slu čaj izdatkov, ki so ogromni. Takih slučajev je pa gotovo več v državi, zato ni dvorna, da bi se dalo marši -kaj štediti. na tem polju. V. mislih i -mamo zlasti varstvene organe. V državi je mogoče nastopiti le dvojno smer: če srno militaristična država , in to smo, tedaj se ni treba čuditi velikanskim stroškom za vojaštvo.: To likih bremen za vojaštvo davkoplačevalci ne bodo zamogli trajno pr en a -Sati, zlasti ne, ker nas tarejo še neznosna bremena, ki so nastopila ,še 1© sedaj kot posledica vojne. Poslarri kot zastopniki ljudstva bodo morali reči vi-adi: Do tukaj in nič dalje L Država se bo vendar morala gospo darsko konsolidirati; dokler bo pa militarizem tako v cvetu, kakor seda| ne bo mogoč gospodarski razvoj in na predek, ,. t . Ce bi ne imeli toliko vojaštva, bi nam bila umljiva organizacija var e stvenih organov, to je žandarmeriie in državne policije, Na neki način se mora skrbeti v državi za red m mir., To stoji in se ne da spodbijati. Toda kar je preveč, je preveč in presega daleč naše gmotno stnaje. Trdimo z mirnim srcem, ker nam bo, to vsakdo pritrdil, da ne potrebujemo poieg vojaštva tolikega aparata žaudarmerije in državne policije. Ti stanejo državo ogromne stroške. Le primerjajmo samo v Sloveniji. Pred vojsko smo imeli na celem teritoriju Slovenije, torej tudi v okupiranem slovenskem ozemlju, vsega skupaj 7 oficirjev žandar-merije. Dančs jih štejemo čez 5:.), približno 56 oficirjev. Kar je poprej o -pravil stražmojster, to izvršuje sedaj že kak major. Kaj je n. pr. potreba v Slovenj gr adcu enega majorja in še ednega oficirja? To so nepotrebni stroški za državo. Se bolj očividna je ta razlika v mestih, kjer imamo povsod že državno policijo. V. Mariboru je opravljalo pred voj s ko nekaj nad 30 policajev varstveno službo, med vojsko jih je bilo celo s a mo 17., Danes- imamo v Maribora približno 180 stražnikov, policijskih u-radnikov in detektivov* Nočemo staviti primere, med varstvenimi razmerami v Mariboru pred vojsko m sedaj* nočemo naštevati raznih dejstev glede vzdrževanja reda po mestu nekda in sedaj, ker bi s tem mogoče le ne -koijiko razburili šefa policije, toda povdarjali moramo, da je bil poprej vzoren red. Kakor v Mariboru, je tudi v Ptuju in v Celju, kjer. je nad 80 stražnikov. V Ljubljani je cela četa v arstvenih organov. Zakaj taki stroški za državo, ko vendar, ni treba tolikega aparata* Odkrito povemo, tla se že skoro sramujemo zapisati to podatke, ker. nam bo vsak kulturen človek, če to zve, očital, da smo navaden* „Polizeistaat“, ne pa svobodna* Jugoslavija,- Priporočamo toraj to panogo dr -+ žavne uprave v študij finančnem ministru;; našel bo to nezdravo stanje kakor pri nas tako tudi po celi državi.: Politični pregled. KRALJEVINA SHSL Prva seja konštituante, ki se je vršila po velikonočnih počitnicah 6. t. m., je bila dokaj klavrna in bolj formalnega značaja. Zbralo se je zelo malo poslancev in nastopili so trije govorniki kot kritiki svojih poslaniš-kih kolegov, Id so govorili proti vladnemu ustavnemu načrtu pred prazniki, Zelo važna in glasovalna seja kon štituanfe bo v četrtek. Na tej seji se bo odločil ali Pašičev obstanek ali padec* Naš notranji minister. Draš kovič bi rad na vsak način odložil svoje ministrovanje. Vedno prosjači * da ga naj zamenjajo, a vse zaman . Ako bi g, Draškoviič res tako rad zapustil ministrski stolček, bi kar Sol brez prosjačenja za zameno, ki je vse kakor, sumljiva v očeh nedemokratske javnosti, Gospoda krog beograjske via dne mize misli sedaj enkrat obraču 11 ati z Radičem in njegovim štabom Začetek nastopa proti Radiču je prepoved njegovega binkoštnega. zboro s nim reüem. Kar, je bilo pred volitvami vanju, na käterem je baje namenil v [Zagrebu prpklamiralj svojo seljaöko republiko z lastno ustavo. Za prihodnje bodo prepovedani vsi Radičevi shodi. Vlada se bo lotila tud’ Radičevih poslancev, katere bodo najprej pozvali, da pridejo v konštiluanto, a-ko se bodo zoperstavili temu povabilu bodo njihovi mandati izročeni v razil eljavljenje. G I a is o m r a p a 1J s k e mirovne pogodbe bi morala Italija v določenem roku izprazniti Dalmacijo in nam prepustiti BaroS kot edino luko v Kvarnerskem zalivu. Toda Italija se te pogodbe ne drži in hoče izsiliti posebne gospodarske ugodnosti ali pri vilegije, potem bi1 še le izpraznila zasedene kraje. Italija zahteva n. pr. pravico neodpovedljivega ribjega lo -va na celi naši morski obali, zahteva ža Zadar, katerega nam je iztrgala iz našega telesa, popolno svobodno tr govino po naših krajih, kar bi imolo za posledico, da si odpre vrata v Jugoslavijo za svoboden izvoz laških vin in južnega sadja. Vprašanje je, ali bo imela naša sedanja vlada toliko moči, da se bo uprla drznim laš kim zahtevam! NEMČIJA’* Nemčija bo baje sprejela z; л (»/.niško predloge v očigled vojaškim pripravam Francozov za zasedbo Poruhrja. Francosko vojaštvo je zasedlo ob francosko-nemški meji vse vojaško važne točke, kjer kar mrgoli francoskih čet. SLEZIJA’, Kraje, katere so zasedli Poljaki do Korlantyjeve črte, jih tudi dr -že. Iz zasedenih krajev so prepodili francoske ter italijanske vojake .m sedaj se z vso naglico vtrjujejo na Črti. do katere so se polastili Slezije. Nemci ostro protestirajo proti zasedbi pri vseh ententnih državah, ki pa niso doslej še nič ukrenilo napram Poljakom. Poljaki so vporabili za svoj vpad v Slezijo spor med Nemci m en-tentarji in je večinsko ter merodajno mnenje zaveznikov gotovo na strani Poljakov. Radi pri spopadih v Gornji Slezi ji ubitih Francozov in Italijanov so poslali Poljaki obžalovalne note v Pa riz in Run in s tem kesanjem na papirju se že bodo zadovoljili Italijani in Francozi; Poljakom bo ostala zasedena Gornja Slezija. TURČIJA* Turki so začeli v Mali Aziji zopet z ofenzivo in zasedli Bo-gadji, 35 km od B alike hira. Politična poročila. p Naziv države. iV, časopisju cele 'države se polemizira za in proti Jugoslaviji, istočasno pa utemeljujejo srbski listi obstoj sedanjega naziva „Kraljestvo Srba, Hrvata i Slovena-ca.“ Celo „Slovenski Narod“, ki se v svoji žurnaiistični častitljivosti vedno nekoliko pozno loteva aktualnih pro -blemov, je v uvodniku 104, številke posvetil temu vprašanju precejšnjo pozornost. In čeprav se vsi liberalni listi zavzemajo za Jugoslavijo, ne bo Ja okolnost v resnici prav nič spremenila, ker Pašičeva vlada, v kateri sedijo srbski demokrati, ne bo nikdar pripustila, da bi se imenovala država —■ Jugoslavija.; .Ob priliki glasovanja o ustavnem načrtu bo že prvi člen vladnega načrta, ki govori o nazivu, omajal stališča Pašiča» Trmoglavost srbijanskih politikov bo povzročila še marsikaj, kar našim liberalcem ne bo ravno ugajalo. Eno je gotovo: boj za in proti Jugoslaviji bo pokazal, koli -ko moči in odgovornosti poseduje „jugoslovansko“ pobarvana stranka vele srbskih šovinistov* p Oster kurz na Hrvatsken. Kakor že znano, se je vršil v zegreb -škem (mestnem) občinskem svetu ne -ljub incident. tVoditelj hrvatskih Seljakov, Stjepan Radič, ki je bd izvo Jjen tudi v zagrebški občinski odbor, se je pred par dnevi pojavil nenadoma v posvetovalni dvorani ter. z ah te’ val besedo. Kljub temu« 'da Radič predpisane prisege ni položil, mu je župan dr. Heinzel dal besedo. Raz -vila se je burna debata, v kateri so imeli glavno besedo zajedničarji, katerim so nasprotovali v molom številu zastopani demokrati. Govorili so: Radič, dr. Srkulj (zajedničar), dr Poii-teo (neodvisni socialist) ter demokrata dr. Juriša in Siebenschein, Ker se je v tej seji žalilo dinastijo in govo -rilo „proti državi“, bodo vso mestne zastopnike, ki so se toozirno pregrešili, izročili sodišču. V Beogradu bo imunitetni odsek še enkrat pretresel vprašanje mandatov Radiče vin' poslan cev. Občinske volitve. Izid v konjiškem okraju: Vseh odbornikov 434 Slov. ljudska stranka 321 to je 74% Nasprotne 113 to je 26% Izid v ljutomerskem okraju: Slovenska ljudska stranka 35 občin Samostojna kmečka stranka 17 občin Ena občina polovico SLS, polovico SKS. Pnevne vesti. d Kaka Je prošlost sedanjih pred sednikov posameznih pokrajinskih vlad v naši kraljevini, ki ječi pod po licajdemokratsko samostojnim režimom, ugotavlja včerajšnji „Slovenec“ ko piše v uvodniku; S-ef ljubljanske vlade dr. Balfcič je. bil policist na Črni gori v avstrijskih časni, hivat-ski ban Tomljeaovič je divjal s svo -jim avstrijakantstvom v, Liki. bosanski predsednik dr. Gjurgjevič je ostarel v, mažarstvu, a dalmatinski Desnica je kot avstrijakantski avditor so dil na Črni gori čez smrt in življenje svojih srbskih bratov. Res dicna dru žba samih bivših avstroogrskih „.Seharfrichterjev“, ki so danes postali najbolj državotvorni Jugoslovanski 'elementi, seve, v očeh naše poiicaj -demokracije, ki si še ni utegnila vzgo |iti tako preizkušenih policistov kot rajna Avstro-Ogrska. d Kake nove „Obznane“ bodo zopet skovali v beograjski poiicajdemo-ž rats ki kovačnici, ker sta odpotovala v Beograd slovenska obznanaija Ribnikar in dr, Ravnikar. Po povratku naših poverjenikov iz Beograda nam bo zopet zasijala kaka шга zvezda „svobodne“ obznane. da bo lahko potem „Jutro“ zopet pisalo kot za leto -šnji prvi maj: .V; nobeni drža\i ni toliko politične svobode kot v naši kraljevini pod vlado policajdemokratov. d Naš razglas o SLS zmagi pri občinskih volitvah nič kaj ne prija J* DS ušesom. Liberalci so sedaj na videz tolažijo in: pisarijo po svojih lis * tih, Češ, dosedaj so bile do mala vse podeželske občine v klerikalnih rokah, kar je pomenilo 100% , sedaj so pa dobili klerikalci kvečjemu 55% vseh občin — torej nazadovanje, iZa Sloven-* sko Štajersko vemo, da je bilo pred prevratom veliko, osobito mestno okoliških občin v nemških ali nemškutarskih rokah'. Po prevratu se je ocbha -vilo nekaj nemškutarskih županov, a ne vseh in namestilo župane z geren-ti, ki so bili sicer Slovenci, nikakor pa ne klerikalci. iVobče pa so napredne stranke že pri volitvah v konst Uran to ubile klerikalnega zmaja in zdaj se je dvignil ta črni kadaver zopet h> odvzel napredni Sloveniji kar 55 %' občin po priznanju „Naroda.“ Malo ču dna ta JDS tolažba ! d Samostojneži pokorno plešejo po vladni polki v Beogradu in v Umki Jani* Dežja in snega je bilo dovolj zadnje tedne, izvoznice so kar polzele v globoke žepe samostojnih' posla®cer , nebo se je zjasnilo, deževje izvoznic je nehalo, ker j;e že dovolj žepne mokrote za samostojne izvozničarje, finančni minister Kumanudi je zopet dovolil izvoz prehrane iz 'Jugoslavije* Sedaj, ko je po dolgi zaprtij! dovoljeno izvažati iz naše države tudi drugim, no samo samostojnim' poslancem, bo pri -nesel „Kmetijski list“ debelo tiskano obvestilo: ,,Samostojni poslanci zopet izposlovali prosti izvoz prehrane.“ — Samostojni so že kupljeni za centralistično ustavo z večtedenskim dežjem izvoznic, sedaj še moramo nasititi s kako milijardo južnosrbske Turke, da si izprosimo žegen centralizma! d V pomislek. „Srpska Zora“, tro bilo Srpske stranke, piše; „Samo v Srbiji bo zasigurana možnost Hrvatovega in slovenskega preporoda v narodnem, zdravem smislu. Samo v Srbiji se bosta hrvatska in slovenska mentaliteta zamogli rešiti črno-rumene mentalitete, ki ju je dosedaj zastrup - Ijevala. Prvi predpogoj jer edinstveua kraljevina Srbija, v kateri bodo Kr -vati in Slovenci — ako se smatrajo kot poseben narod — zamogli razvijati v popolni svobodi svojo narodno individualnost. Zakoni logike, zgodovme in morale zahtevajo, da se naša država nazove kraljevina Srbija. У te, državi naj plapola srbska rdeča-modro-bela zastava, ker edino ona nam je prinesla svobodo in ujedinjenje.“ To naj si zapomnijo tisti, ki zahtevajo edinstveno državo v Cokorilovem smislu, da pozneje ne bo neljubih razočaranj. Sicer pa se itak bliža barikero.t jugoslovanstva . . * d Za jugoslovanstvo. V beograjskem neodvisnem listu „Novosti“ je priobčil dr. Mfflan Grudic zelo stva ren članek,! v katerem razpravlia o vprašanju naziva, države. Grudič je mnenja, da jje jugoslovanstvo, ozir. „Jugoslavija“ sinteza srbskega, hr -vatskega in slovenskega imena, sin -teza naših naeijonalriih Čuvšfcev, istočasno pa je antiteza „Velike Srbije“ in „Velike Hrvatske“.“ V naši državi se borite cirilica in latinica za prven stvo. Mi Srbi, tako pravi čiankar, od klonimo te borbo najlepše na ta na -čin, cla zavržemo cirilico in spreimemo latinico, kar bo našemu narodu le v korist. Naravno, da tega storiti ne moremo naenkrat, ali treba nam je pogojev, da bomo to idejo z uspehom uresničili. Jugoslovanstvo je najpopolnejša oblika narodnega in držav -nega edinstva.“ — Dozdeva se nam , da je ta članek glas vpijočega v puščavi. Zares, dr. Grudič je med Srbi bela vrana! d Vlada, proti „Jugoslaviji“. „Ob- zor“ poroča: V vladnih krogih so odločili, cla ostane državni naziv „Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev“ kljub vsem protestom in predlogom neizpremenjen. Dr. Koroščev predlog za naziv „Jugoslavija“ je torej' propadel. Od strani demokratske stranke se na splošno ne opaža proti zaključku vlade nikakega odpora. (Lepi „Jugoslovani!“ Op, ur,j. d Novi naziv za Vojvodino. Su-botiški „Neveri“ piše: Dosedaj so nam znane: „bivša“ STbija, Velika Srbija, Nova Srbija, Stara Srbija in Južna Srbija, sedaj smo še pa dobili „Severno Srbijo“, kakor naziva Voi -voclirio novosadski „Dunavv Kmalu bodo prekrstili Bosno, Liko itd., v ..Zapadno Srbijo“ in Velika Srbda bo dovršena stvar. Da, da, tako je, ker jim smrdi — Jugoslavija! d Policajdemokratske obznane za denejo v Sloveniji vedno najprej, brate po jeziku ter rodu. potem šele Nem ce in javno dokazane nemškutarje. Za mariborsko delavnico južne železnice je bil do danes najbolj nevarni kotel protidfžavne brozge Muta, kjer je ha-gromadfeno Nemcev in nemškutarije vseh’ stopinj, Vsa ta mutska nemšku -farija se je doslej skrivala pod plašč Freiwillige Feuerwehr in Hohenmau-ihen.“ Sele sedaj je ljubljanska deteljica BaTlič—Ribnikar — Ravnihar zavohala to germansko gnezdo pod Iirmo nedolžne požarne hrambe in razpustila „Freiwillige Feuer« wehr“ na Muti, Ko bi ljubljanska jc-licajdemokracija iz deželnega dvorca posvečala več obznanske pozornosti ti obmejni nemškutariji, ne pa namišljenim protidržavnim elementom iz slov. vrst, bi bila naša meja napram Avstriji malo bolj trdna y narodnem in v državnem oziru, kot je pa sicer. d Kako držijo policajdemokratske grožnje? Našim čitateljiem je še gotovo v spominu gonja celjskih liberal -cev proti župniku v St, Petra v Sav• dolini. Celjski policajdemokrati so na hujskali nekaj' Sentpeterčanov, da so tožili dr. Jančiča pri mariborskem or-d navijalu in pretili, da prestopi 75%; Sentpeterčanov v pravoslavce. Koliko so bile vredne te demokratsko samo -stojne grožnje, nam daje na to vprašanje odgovor izid občinskih volitev v Sent Petru: SLS 144 glas-v (10 odb.) združeni samostojni in soeijalisti pa 87 glasov (6 odb.). Celjska „Nova doba“ nam naj sedaj pojasni, kje je o -nih 75% Sentpeterčanov, ki so za pre mestitev dr. Jančiča in za prestop k pravoslavju ? t d Volilna sleparstva samostojne-žev Jz Veržeja smo prejeli :i V naši tržki oblini se Se Halje dass pravdamo zaradi občinskih šum in pašnikov* To pravdanje so izrabili samostojneži ter, raztrobili, češ, stari občinski od* bor je zakrivil ta spor. Treba samo , da niti eden ne sme priti v odbor: т vsi spori bodo poravnani. Preslepljeni in zbegani ljudje so Sli samostojne?«» aa lunaaiee in so volili s samostUjue-ži. Sedaj pa bomo videli, kako bodo sa mostojneži držali svojo obljubo. Upamo, da bodo sedaj imeli zaslepljene* vsega dovolj, dovolj pašnikov, steljo, drv, Samostojneži, na delo! d Volitve v, senci bajonetov. iz Brebrovnika se nam poroča: Dne 4* majnika t. 1. so se tudi pri nas vršile občinske volitve. V tem volUnom boju so se proti naši Slovenski liud-ski stranki združili vsi naši nasprotniki, kot samostojneži, demokrate, so cijaiisti, komunisti itd. ter si izmislili novo stranko pod imenom „Jugoslovanska demokratska samostojna de -lavska stranka“. Da bi si zaslgurali zmago, so si naročili dva orožnika‘m tako so se pri nas vršile volitve v. senci bajonetov. Toda pomagalo ni nič, ne laži, ne obljube in tudi ne bajoneti. Od 160 oddanih glasov je dobila naša Slovenska, ljudska stranka 133* nasprotna pa borih 27. glasov*. Po vodi so splavali vsi lepi upi naših nasprotnikov, Našim kot skala trdnim možem pa vsa čast! Hajdina tik Ptuja nima v občinskem odboru nobenega centralista, če ravno so prihajali agitatorji i/. mesta priporočat staro liberalno blago.' Preležano blago gre prehitro v i ranze, to vedo tudi Hajdinčam-odborniki, ki so vsi avtonomisti. d Volitev ptujskega župana raz -veljavijeua? Vlada je razveljavi a izvolitev socijajhista Lozinška pt-jskiui županom. Lislti poročajo, da se bodo vršile nove volitve čez nekaj dni. Nemškutarsko mišljenje novega župana je prišlo demokratom ravno prav, sicer bi ne bili našli povoda za razveljavljenje njegove izvolitve.. Ako pa mislijo policajdemokrati, da bo v Ptuju županoval njihov eksponent, se zelo motijo, ker bo opozicija z gobvest-io prepi'eöila nakano vladne stranke* Rekurzi in razveljavljenja so v teh pasjih dnevih policajdemokratske „svobode“ tista uborna sredstva, ki naj bi političnim mrtvecem pomagala na konja, d Razpustitev zagrebškega občinskega odbora. Dogodki y zadnji seji zagrebškega občinskega sveta so napravili v Beogradu velik vtis. .Vbada hoče na vsak način preprečiti vsako obnovitev takega škandala in ni izključeno, da bo razpustila odbor, iee imenovala vladnega komisarja. u To je gospodarstvo! ,V Fiffisr • czeglaku (Baranja) se nahaja posest * vo bivšega nadvojvode .Friderika, kija prešlo v državno last. Finančno ministrstvo je pred enim mescem poverila vodstvo teh posestev nekemu Sokiču , absolventu nižje poljeprivredne šole ■« M centralnem uradu tega posestva ste nameščeni že dalje časa dve mladi kontoristki iz spoštljive rodbine, kipa nimate staršev in vzdržujeta s svoja plačo že priletno babico. Sokiču je e« na izmed omenjenih že na prvi pogled zmešala pamet in upotrebijaval je vsa sredstva, da bi si jo pridobil, Taico n. pr. jo je pozno v noči pozval polomi sluge v pisarno, kjer naj bi do vrši', a neko delo. Ker je bil namen prozoren-* m prišla in to ga je razljutilo. Dno 26. aprila je dal zatvoriti obe sestri v svoje stanovanje in sicer vsako posebej, nato pa je moral obe zaslišati sod iiik Stoja iz Darde. Po zaslišanju, kf jc trajalo do polnoči, so se odstranili preiskovalni organi, sestri pa ste оз» tali še nadalje v svojih zaporih* Pa polnoči je prišel Sokič y sobo gdčn» R. in zahteval, da naj se mu uda. Eri tem je prišlo medi njima do borbe, kričanja itd. V svoji zdivjanosti je po « grabil Sokič ubogo dekle za lase ten ga vrgel z brutalno silo ob tla. Njena sestra F., ki je slišala ves krik, je skočila, iz I. nadstropja* Težko sl je poškodovala hrbtenico in tudi možgane. Grola Bobrinskega je ta dogodek tako pretresel, da je nevarno zbolel* Sokiča so odvedli v soniborski zapor* ubogi devojki pa v Pečuh* 'Oblast pri* kriva la drastičen slučaj na vse načine. Ako hoče kdo telefonirati, mora vsebino pogovora navesti že v naprej* sicer se ga ukine. Ta Sokič je svoje-časno dal aretirati ravnatelja 'Slettne-ra in Theinerja in ju dolžil, da st» defrauffirala milijonske svote* Istolaka je Sokič interniral par tednov soprogo pobeglega tajnika, obtožil pa je t«* 'Si grofa BobnqsEegaa Eoherczeglak' je bil do preobrata najvzornej&e posest-yo ooto monarhije. Na njem so delo* yah najsposobnejši uradniki, ki so .4a dvignili tako visoko, da so letni dobski znašali milijone* Od preobrata do današnjega dne pa so ga uničevali ne sposobni uradniki prav sistematično, tako da je postalo breme za finančno ujrravo. Najsposobnejše uradnike so odpustili, deloma so гаШ šikaniranja pobegli, delalo se je po receptu Soki cevem in tako je sramota za policaj demokratsko vlado popolna. d Ministrstvo za vojno ia mornarico. Za.namestnika umrlega ministra za, vojno in mornarico Jovanoviča je imenovan minister notranjih dog Dra škavič. To imenovanje je samo začasno. d Sanitetnim šefom Slovenije te i-menovan dr, .Otmar Krajec. d Vzoren, poslanec. KonšUuanti je bila predložena zahteva ministra za zunanja dela, da se izroči kazenskemu sodišču muslimanski poslanec Hasan Milkovič, ker je v pijanosti streljal z revolverjem in ranil več 0-feeb. d Važno za Prlekijo in Prekmurje. Naši zastopniki in avstrijski so konferirali v Celovcu od b do 10. t. :m. radi ureditve železniškega prometa med obema državama. Na .tej konferenci se je rešilo tudi v tu ašanje transitnega prometa za osebe in bia-,go na progi . Ljutomer—Radgona— iSpilje—Maribor. Ako bo izid teh po -gafanj potrjen od naše in avstrijske v lade, sie otvori na zgoraj omenjeni progi I promet 1, junija. d Na naslov poštnega ravnatelj -siva. Iz Obreža pri Središču nam poročajo: Poštne pristojbine je ministrstvo silno zvišalo, temu pa se ne čudimo, ko vidimo, da država vzdržuje nepotrebne poštne odpoložnice. Taki nepotreben poštni urad obstoji izza časa џ pokojne Avstrije v Obrežu, komaj dober četrt ure od pošte v Sre -dišču; vzdržuje se ta urad ne za potrebe Ijudsfva, pač pa za poštarjev —■ „žep. Službo pismonoše opravlja ubogo cestarjevo dekle za beraško plačo v. hudem vremenu po blatnih obrežkih klancih. Sumi še, da poštar za pismonošo dobiva večjo plačo, nego pa jo v resnici izplačuje. Berač, ki od hiše do hiše prosjači, je na boljšem, nego cestarjevo dekle, ki v dveh ali treh le -tih komaj toliko zasluži, da si ene čevlje kupi. Poštno ravnateljstvo naj u-kme poštni urad v Obrežu in naj nastavi pismonošo, ki bo redno in hitreje opravljal službo. Cestar, ki pri mogočnem rihtaru demokratu Ravšlu 0-pravija obenem tudi službo občinskega sluge, sili svoje dekle v poštno službo, ker se boji zameriti se poštam g. Rakušu in njegovemu pokrovitelju rili lani, d Policajdemokratske poštne razmere v Središču. Na znotvjujih vratih. naše pošte je napis s čitljivimi be sedami, da je vstop v uradni prostor, dovoljen samo poštnim uslužbencem * iV tem prepovedanem prostore pa pogosto vidimo in govoriti sl’širno doktor Tavčarja in njegovo gospo. Kaj imata ta dva notri opraviti? Ali jima poštar dovoli, da smeta pošiiie poši ~ 1 j at ve pregledovati ? Ali sta zaprisežena, da. poštnih tajnosti ne raznašata? Govorilo se je že, da v Središču rekom an dir an o oddana pisma niso pri sta v roke naslovljencu. Ali so morebiti ravno v Središču izginila? Napis na vratih naj velja za vsa stran-’ ke, in mora veljati tudi- za dr. Tav -čar ja in gospo, ki sta na pošt; stranka, ne pa uslužbenca. . d Ilazširjenie ljudskih šol. S pri hodnjim šolskim letom se razširijo sle (teče šole na Slov. Štajerskem: 5 raz-rednica pri Vel. Nedelji v 6 razredni eo. 5 razrednica v Slovenjgradeu v 6 razrednico z eno paralelko, deška m dekliška štirirazrednica pa se spojite v mešauo 8 razrednico d „Zelena internacijoiiaJa.“ Celio slovaški narodni poslanec Svehla j.e pozval Stjepana Radiča na konferenco, ki se bo vršila v Pragi. Razpravljalo se bo pred vsem o osnovanju — „Zelene interaacijonale“, v katero bi pristopih kot prvi:i Cehi s, Svehlom na čelu, Hrvati z Radičem, Poljaki z WitoSom in Bolgari s Stambolijskim K 'M čeških .krogih prevladuje nada, da bo v to zvezo vstopil tudi Avramovič z zemljeradniki. Rqdič je pri oblastih že zaprosil za potne listine. d Naši neoUrešeni bratje v Trstu to vložili na generalni civilni komi-sarijat slovensko kandidatsko tisto za 'irst na prvo mesto. Ako no -bodo tržaški Slovenci radi svoje urne narodne zavednosti in dolžnosti izpostavi je ni lašistovskim šikanam, je drugo vpraišanje. d Naši vojni ujetniki, katerih odhod iz Vladivostoka smo že naznanili, so se vrnili v Trst in sicer 2749 po številu. Med temi je 446 Jugoslovanov, ki se popeljejo te dni na svoje homo -ve. d Dečji dan ali praznik ljubezni do naše mladine se bo praznoval . po ceh naši kralj e vini na odredbo Boo -grada dne 5. junija. Praznovanje biga dne ima cilj in namen, zbrati kar največ denarnih' sredstev, potom katerih bi se potem vzdržavali državni zaščitni zavodi, namenjeni oskrbi osirotele mladine. d Gasilno društvo v Laškem obhaja na Biinkoštnji pondeljek dne 16. maja t, 1. 56 letnico ustanovitve. Istega dne se bo vršilo blagosiovljenje društvenega praporja. Udeleženci te slavnosti dobijo za 56 odstotkov zni -Žano vozno ceno 3. razreda po južni železnici.; Vsak udeleženec se mora pri železniški blagajni izkazati z le -gitmacijo, sicer ni deležen znižane vozne cene. d „Čestitka.“, Uredništvo „Srp -rke Zore“ je prejelo ob priliki pravoslavnih velikonočnih praznikov sledečo brzojavko: „Hristos vaskrose! Po tolikih avstrijskih praznikih obhajamo Veliko noč- že tretjič v let Smrdo-siaviji .- . Kedaj napoči naše srpsko .Vstajenje?! .- « (Tudi mali dokaz, ka ko spoštujejo našo državo; Proti srp skim šovinistom še niso izdati obzna-ue, pač pa proti slovensKim „proti -državnim elementom“}. d Avstrijski komunisti so „pura» ki“, ker so vrgli skozi okno na cesto štajerskega deželnega glavarja.- Eri nas na Slov. Štajerskem so do sedaj zborovalci brez pretepa nagnali par-krat samostojna hujskača in laži voh-ljubarja Ureka in Drofenika; nemšti Štajerci pa so se lotili 9, t, m. deželnega glavarja dr. Rintelena. Deželni glavar je hotel govoriti v St. Lorenz,-,n pri Kaplenbergu na zborovanju kršč. socijaicev. Zborovanje pa so preplavili komunistični rudarji tako, da sb imeli večino nad krščanskimi socijai -ci. Začeli so se prerekati obe stranki za predsedniško mesto na zborovanju, in pri tej priliki je nek komunist v govoru ožigosal vladni nastop napram komunistom in njihovim smrtnim žrtvam v juniju 1920 Ta govor je komunistično delavstvo tako podlnpstii, da je navalilo na deželnega glaiarja ia ga po kratkem pretepu vrglo skozi okno iz I. nadstropja na cesto. Kljub večmeterskem padcu se je dr. Rinlo • len še dvignil in nameraval pobegniti prect podivjano druhaljo. Komunisti so ga pa dohiteli in ga zdelali z udarci do nezavesti. Uboj deželnega glavarja Je preprečilo bolj mirno in razsodne delavstvo, ki je pregnalo napadalce . Nato so nezavestnega glavarja prepeljali v avtu v Gradec, kjer so zdravniki kenštatirali več težkih telesnih po škodb, ki bi zamogle postati tudi smrt ne. Razloček je pa le med jugoslovanskimi m avstrijskimi komunisti. Pri nas se jc ubranil minister Draškovič re vol verskega komunističnega atentata z mareio, v Avstriji pa je frčal deželni glavar skozi okno na cesto, kjer so ga batin ili do nezavesti. d V Nemško Avstrijo se zatekajo razni hudodelci iz Jugoslavije. Te dni so v Gradcu spravili pod ključ Matijo Topolovca, ki je v novembru lanskega leta v Gradišču pri Ptuju ustrelil 2 orožnika. Aretirani ja pri -znal svoje dejanje. d Princ Wied, —-albanski regent? „Times“ poročajo, da je albanska via da' pozvala princa Wieda v Albanijo, kjer naj prevzame regentstvo. Arnault so res nehvaležni ljudje, Fred vojno je moral Wied pobegniti iz Albanije, sedaj ga pa zopet vabijo v svojo sredino. Iz Maribora. d Balinar — policajdemokrat dr. Irgolič. Pred kratkem smo poročati, kako je prav po policajdemokratsko prebatinil naš dr. Irgolič inženerja g. Stocka, ki je po rodu Cehoslovak. Seve, radi preveč demokratsko izvajanega prügelpatenta je g. Stock tožil brata Sokola dr. Irgoliča, ki se je pod očesom pravice prav strahopetno zatekel pod izgovor, da čehoslovaške žrt ve ni batinil v javnem lokalu, ampak v privatnem, dasi se je batinjenjc izvršilo v Irgolieevi pisarni na Alek sandrovi cesti. .Vendar vse to bi še te naj bilo, saj živimo v dobi dušnih ter telesnih polioajdernokratskih batin. 'A ker je g. sokolaš Irgolič le v strahu, da bi ga znala roka sodne pravice ma jo preveč pobožati radi praktičnega, iz’ vaj an j a bratskih batin, grozi zdaj m-ženerju Stocku z dvobojem na življenje in smrt, zanašajoč se na, brazgo- tine na svojem obrazu — sledove dve Sv. Antonij turistično maloznan in omalovaževan. Cerkev Sv. 'Antonija \?ži 346 in nad morsko višino, ne posebno dosti, vendar ste med Sv, Ano v Slov, gor* (358 m) do štajersko-ir cdžimurske meje samo dve točki višji- Dalji prihodnjič Širite katoliške liste! lovadni tečaj v telovadnici oö. šolskih sester, Vsak krožek okrožja naj poš -sje na tečaj najmanj dve telovadkinji. Javi se naj okrožju takoj', koli- o udeleženk bodo poslali krožki na tečaj in če želijo, da se jim preskrbi opoldne tudi obed. Vabljeni so na točaj tudi krožki, ki ne pripadajo mariborskemu okrožju. o Mariborski orliški, krožek ima redno vsake štirinajst dni v sredah ob 7, uri zvečer v telovadnici čč. šol skih sester dekliški večer Opozarjajo se na to članice krožka! Narodno gospodarstvo. g Pozor pred železnim drobižem!, K zadnjem času je lahko vsakdo opazil, da je bilo kar naenkrat izvanred-no veliko staroavstrijskega železnega drobiža v prometu. Te množice železnine kot plačilno sredstvo so bile pač znak", da bo ta drobiž zadel kmalu — smrtni udarec neveljavnosti od strani finančne oblasti. Res, ljubljanska h* nančna delegacija že objavlja, da ie avstros-ogrski železni drobiž neveljaven kot plačilno sredstvo in se tuli ue bo zamenjal. Državne blagajne ga odslej tudi ne bodo več sprejemale, ker so ga Že iztrošile med ljudstvo. Na -redbe o neveljavnosti denarja pridejo v, naš* kraljevini kar tako čez noč, da so oškodovane bolj ,proletarske mase, med tem ko se potegnejo vsi veleka -pitalistični denarni zavodi vedno pravočasno iz povodnji denarne izgube , кег imajo svoje dobre znance pri naj« višjih finančnih mestih. Tako se po • stopa pri nas pod režimom policajle -moiracije, ki zna ščititi pred izgubo, samo bankirske velekapitaliste, proletarske mase pa so jej deveta brigali g Zopet novi davki. V finančnem ministrstvu se izdeluje naredba, da se vpeljejo novi davki v višini 20 % vrednosti na brošure, lepake in celo na inserate. Ti novi davki bodo zopet našo Slovenijo najhuje zadeli, kajti tam doli v Macedoniji ne poznajo ne brošur, ne lepakov in tudi ne insera-tov. Ali ni torej naš klic po avtonomiji Slovenije upravičen? Le kak zarukan samostojnež je še v stanu kaj takega zanikati! g Veliki semenj v Ljuoijani. V dnevih od 13. do 24. junija se bo vršil v Ljubljani veliki semenj, na katerega se opozarjajo trgovsL, obrt -niški in industrijski krogi. Prijave je nasloviti:. Ljubljanski veliki semenj , Ljubljana, Turjaški trg 6. g Dražba konj. Pri glavni carinami v Mariboru se bodo dne 14, ma ja 1921 ob 9. uri dopoldne prodali na javni dražbi 4 zaplenjeni konju g Cene na jugu naše države. V Beogradu stane 1 kg govejega mesa 9 dinarjev, svinjetine 11 dinarjev, jag njefine 10 dinarjev, teletine 10 dinarjev, masti 10 do 11 dinarjev, Špeha 10 do 18 dinarjev. 1 kg krompirja stane 3 dinarje, liter mleka 2lA dinarja (v Mariboru stane 5 do 6 K) in 1 jajce stane 50 do 60 par. V Skoplju stane i oka (154 kg) pšenice 2.65 dinarjev , rži 1.85 dinarjev, ovsa 1.80 din,, ječmena 1.50 din., koruze 1.50 din., moke 3.20 din., fižola 2.30 do 3.20 din., sladkorja 14.50 din., govejega mesa 13 din., svinjetine 14 din., masti 15 din. In Špeha 14 din, Kubik-meter drv stane 100 din. g Žitne cene v Somborn. V Som-boru se plačuje pšenica po 980 do 900 K, koruza po 410 do 420 K, oves po 385 do 391 K. — V Vukovaru je pšenica po 1000 do 1020 K, koruza p» 401 do 410 K, oves po 380 do 390 K — za 100 kg. g Vrednost denarja. Ameriški dolar stane 133 do 134 naših kron, za 100 nemških mark plačaš 212, za 100 avstrijskih K 23 do 2354 naših K, za 100 čehoslova škili K 192 in za 100 laških lir 475 do 480 jugoslovanskih K., Vrednost laške lire je zelo padla, Dopisi. d Ouštanj. Novi gerent. Meseca aprila t. i. se je na zahtevo vlade pre-osnoval občinski sosvet v Guštanju m izpremenila ,oseba gerentova. Na podlagi izida volitev, v konstituanto je debila SLS mesto gerenta in 5 zaupni -kov, JSDS 6 zaupnikov, NSS in JD-S pa po 1 zaupnika, .Gerentom je imenovan domačin, ugledni g. Fr, Kolnik, nadzornik južne železnice v. pokoju. Razrešeni gerent g, Franjo Lečnik, posestnik in gostilničar, ima pa na izrecno zahtevo SLS še nadalje priliko, da svoje skušnje uveljavlja kot sosve-tovalec v prid občinskega gospodarstva, .Oba gg. Lečnik in Kotnik sta v ta boru SLS. Zato nam je uganka, kako je mogel nepoznan dopisnik zlorabiti „Stražo“ ter izliti v 49, številki „Straže“ svojo osebno mržnjo na g. Kotnika, ki je mož brez peg in madežev v. narodnostnem oziru. Dopisnih sumniči njegovo narodno zavest, ga napada ra di njegovih otrok ter mu nazadnje očita častihlepje in koritarstvo! Gospoda Kotnika ni treba zagovarjati. Dobro blago se samo hvali, Vsak kdor pozna tega moža, bo z ogorčenjem obsodil la ko nesramno natolcevanje, G. razrešenemu ger.entu pa damo na znanje, da g. Kotnik ni iskal gerentstva in se ni trudil za to mesto, ampak se je udal želji vlade ter sprejel nehvaležno službo občinskega gerenta. (Opomba uredništva: G. Kotniku smo delali krivi co. Dopisnika, ki nam je poslal dolie-ni dopis, pozivamo, da se sam opraviči pri g. Kotniku.) Sv. Andraž v Slov. gor. Znano je, da naši samostojneži niso ravno najbolj pobožni ljudje. Preglasili so pasjo vero za svojo, v Beogradu zahtevajo kancelparagraf, navdušujejo se za brezversko šolo. kolnejo „hudičeve larje“. Toda če treba preslepiti nerazsodne volilee, znajo tudi pobožno zavijati oči in se delati, kakor bi bili največji svetniki. Posebno smo to opazili na dan občinsk.n vujlitcc ■ --Pri sv* Andražu imame nadučitelj v ki ob nedeljah in prazni »ib Gospodovih ne prestopi cerkvenega praga. Pač pa ob raznih „narodnih“ praznikih. Seveda, Boga častiti !e tem Jju -dem poniževalno. Ni pa jun noniže * valno častiti umrljive ljudi. Na dan občinskih volitev pa so nas g« nad -učitelj začutili naenkrat tako pobož« nost v svojem srcu, da so šli oelo k šmarnicam! Pa ne da bi se postavili kje tam zadi pod kor, ampaic čisto na prej med same „tercdjalke“ so se u -vrstili, da bi jih vsi videli, da „niso zoper vero“« Mi, ki smo bil’ bolj zadi, smo se vse zavzeli, ko smo videli.* da nas sam nadučitelj hoče prekositi v gorečnosti. — G, nadučitelj, koliko glasov pa ste pridobili pri volitvah % svojo hinavščino? Novejše. Cela S 1 o v e n i j a je oh prilL ki občinskih volitev z ogromni večino odklonila centralizem. Na Kranjskem izkazujejo dosedanji izidi sijajno zma go SLS, ki je dobila absolutno veči no v 155 občinah. Ako pomislimo, da so doslej znani izidi samo iz 235 ob čin in da je SLS dobila še v 31 ob -čin ah relativno večino, je to velikan ski uspeh. SLS ima na Kranjskem v rokah dve tretjini, združeni nasprotniki pa samo eno tretjino ohčtii. V N e m č i j i se je sestavila nova vlada sledeče a Dosedanji državni minister za finance dr. Wirffi je zasedel mesto državnega kanclerja. Po njegovem predlogu so bili imenovani nastopni ministri:t zakladni minisfen Bauer, notranje zadeve idr. Gradnau-er, deželno gospodarstvo R, Schmidt, pravosodje dr. Schilfer, vojna Gesler. pošta Giesbert, promet Groener, delo dr. Braun, prehrana dr. Hernes. Zunanje zadeve bo začasno vodil ■ fancies dr,. Wirlh. Cenoikupite 120—, p 190-—, 230'—, moške «pobnje^hlače K 80— in 88'—, srajce pisana ali bela K 120'—, t45'—, 170'—,hlačevina l26cm široka 1 m K. 7O-— do 148'—, plavotisk, lep, 1 m K 40—, 45-—, 48-—, oksford, dober 1 m K 40-—, 46-—, rujavo platno 1 m 34'— do 40'—, Sifoni, flni 1 m K 42-— do 50-—, predpasniki za ženske K 58'—, 66'— 72'—, 85-—, glavni robci, lepi 6 K 3O—, 36 —, 42'—, konjske štrange 1 par K 24 —, 30 —, 38'—, 44'—, uzde navadne in pletene K 15 —, 17 —, vrvi za Serilo, zidarje, tesarje in seno; ežni-gumi plašč, angleški kron Itao —, žamet rižast, črn, rujav in zelene barve za moške obleke 1 m K 13c— do I45—г toaletno milo, žepna zrcala, britve, nože, trake za čevlje, cigaretne papirčke, vse vrste krtač, lasne igle, glavnike in raznega drugega blaga v zalogi Alojzij Gnlušek, Maribor, Glavni trg št. 6, Slovenija. 65 1113 E* vsa^e vrste se spre-UNE jemajo v popravilo. Zaloga ur, zlatnine in srebrnine. Kupujem srebrpe krone, dvekronske novce, srebrne gol dinarje itd. 10—10 Jen Ignacu, Maribor, Grajski trg (v gradu). Srebrne krone, srebrne dve- in petkronske novce, srebrne goldinarje, staro zlatnino in zlatnike kupuje Avgust Wapper, zlatar, Maribor, Stolna ulica 1. 242 ___________2—3____________ UjS. solnčna lega, z vrtom nidClf ali brez vrta in hleva se proda. Ob Bregu 24, Maribor 3-3 239 Mariborska esknmptna banka naznanja da je otvorila 1. aprila 1921 novo ekspozituro v Gornji Radgoni ki se bavi z vsemi bančnimi posli.--— Sezonska ekspozitura v Rogaški Slatini bode začela zopet poslovati dne 15. majnika 1921. 347 Birmsken obleke in darila ženitovanjska darila, moške in ženske obleke, klobuke, čevlje, salonske obleke, plašče, irhaste hlače, usnjate suknje, svilnate obleke, perilo, razno pohištvo, divane pisalne mize, blazine, zglavnike, odeje, konjske odeje, zastore, preproge, podobe, zrcala svetilke, svečnike, vaze, lovsko torbico, gtasovir, pianino, gosli, citre, gramofon, pisalni stroj, bolniški stol, otroški voziček, fotelje, cvetlične mize, nakitje, torbice, ше, ure na nihala, stare knjige, sekirice, ročna dela, otroške igrače, potni kovček, ročni šivalni stroj, potne potrebščine in drugo proda J. Schmidi, Maribor, Koroška cesta i8. I. nadstropje. 249 kalano, prvovrstno, IVOljC, prodaja F. Gnilšek, Maribor, Meljska cesta 29. 248 1—2 Naročajte naše liste I Klobuke, 10-10 m čevlje, obleke, perilo, dežnike, tržne torbice in razno galanterijsko blago kupite najceneje pri tvrdki Jakob Lah, Maribor, Glavni trg 2 f MUŠIC A KOCA pri Sv. Arehu na Pohorju, 1250m, pošta in železniška poštaja Rule Planinsko letovišče X Oskrba od 1. maja v krasni legi {o№mr H. . do 13. oktobra Mrzle In tople kopeli VvT-A T Poštna zveza trikrat Izprehodi po gozda t > na teden ^ — ~L ... _ .... Drobni koks za kovače in ključavničarje, izvrstno sposoben, se odda pri Prvi mariborski tvornici briketov, Maribor Komenskega ulica (koroški kolodvor). 248 JULI0 32—33» KAVA MEINL D. El. ČAJ КЛКЛ0. Središniica: ZAGREB. Podružnice: ZAGREB, Duga ulica 6. EJUBLIAHA* Aleksandrova cesta 1. MARIBOR, Gosposka ulica 7, PECÜH, Kraljevska ulica 19. .»o Inserirajte v „Straži“ i * Spodnještajerska ljudska posojilnica Stolna ulica štev. 6. v Mariboru reg, zarir. z neom. zav. SC-BS-MS* Otei?©stuje vloge m© 4% in ^V4% D a j e po sojila na vknjižbo ali poroštvo. Stroški so neznatni, ker oskrbi zavod vknjižbo 186 brezplačno. 27 Za varnost vlog iamči rezervni sklad, naložen v vinogradnem posestvu, y hiši in stav-biščih na najlepšem prostoru v Mariboru. I Rentni m tovaMdni davek plačuje posojilnic a same. ffiisk' Cirilove tiskarne s Maribrasui 1 laiajatelj is zatažfiifei Kona. „Straže,“ Odgovorni ишЈдШз ШаЗо Вп&шјак.