62
Zastran gosp. Cafoviga slovenskiga \/                     slovnika.
Od več strani in že mnogokrat vprašani, kaj de je z obljubljenim novim slovnikam, smo se obernili na častitiga gosp. Oroslava Cafova in Jih vprašali, kdaj de bo prišel Njih željno pričakovani besednik na beli dan? Častiti gospod so nam 1. sušca sledeči prijazni odgovor poslali, kteriga tukaj radovednim bravcam na znanje damo, nadjajoči se, de nam iskreni rodoljub ne bojo za zlo vzeli, ako damo med občinstvo, kar občinstvu gre.
„Vprašali ste me — pišejo gosp. Cafov — kaka je z mojim slovnikom: Resnico Vam ovadim, ter okolj-nost ne prikrijem:
1.   Sprave — nabirkov za slovnik imam toliko na kupu, da še pred dobrim letom ne mislim nič skladati; rajši nič, kakor poverhoma !
2.  Ker je še gosp. Dr. M ur ko v besednik zmirom na poniid, se mi močno zdi, da se zdaj ravno ob važni dobi razvijanja Slovenstva in Slovanstva s svojim delam ne smem prenagliti.
3.  Vmes še Slovencam za kratnočasno berilo sker-bim. Drago bi mi bilo od gosp. Blaznika, pervaka med slovenskimi tiskarji izvedeti, ktere Krist. Smidove pisma še na Slovensko niso preložene; jaz bi si prijatelov našel, da bi prestavljali; kaj ti, da bar naši Slovenci po takim branji hrepene. Vsej se molitvene bukvice le samo v cerkvi rabijo, doma pa so v hiši na polici ali v skrinji hranjene — dogodiv-šinsko (zgodovinsko) knjigo pa težko iz rok izpustiš, ker ti je jako zavzetna! Pa Bogu bodi potoženo! kmet ne ve, kaj bi si kupil, ker so takovi gospodje sila redki, kteri bi si uže bili knjižno založnico ali vsaj brav
63
nico napravili. — Le v svojih ljubih Novicah, ktere so uže črez čudo veliko dobrega ino koristnega od Mure do morja učinile, ne nehajte, posebno duhovnike, uradnike in učitelje nagovarjati, da bi tudi v tej reči ljudstvu pripomogli. Cehi so nam v tem v naj lepši razgled!
4.   Včaseh še tude na široko in gdegde pusto slovansko polje zahajam , in akoravno nič stalnega ne opravim sam jaz, vendar pak umnejši k delu priganjam, ali saj k premišljevanju. Kadar pa iz občinskega polja nazaj grem, vzamem vselej lepo breme za domačo njivico, česar za sedanje življenje in izobraženje potrebujemo, na nji pak še dosihčas izrastlo ni. — Kolikor da mi je vseslovanski slovnik in slovnica (vsih Slovanskih) narečij na terdni podlogi Litevskega, Lotiškega in nekaj Sonskritskega na skerbi,   ve Bog sam naj bolje.
5.  Tude naše drage junote — slovenske mladine — nesem iz misli pustil; tude za nje in po temtakem za jezikoslovce imam bukve v deli: Gerčko-Latinsko-IVemsko-Slovanski (Slovanski vseh narečij) slovar: ta knjiga bodi za našo mladost v viših učiliših; polovica je uže gotova. — Ali da vam na kratko dopovem, vsa moja skerb in prizadevanje meri na to trojno reč:
a)  Da bi se naša domača domorodna slovenska slovnica vsestransko uravnala in se v sestrinski skladnosti z ilirsko zakonom Slovanšine prilegla, da bo se gdekeda reči moglo: „To se piše tako, ker je samo tako prav, ne pak, ker se le v tej ali onej okolici tako rabi.
b)  Da bi se naš slovenski — domači besednik ali slovnik po mogočnosti popolnil; kar pač ne gre v nekih letih — in vsej še verh tega gosp. Fleišmanove Flore v Slovenski besedi ne morem učakati,brez ktere slovnika zlagati ne začnem. Tude krajnskega geo-grafiškega imenika po knjigarstvu ne morem dostati.
c)  Da bi se slovanskim in slovenskim pisavcem in književnikom, knjiga podala, da bi jim ne trebalo, v vsakem narečji novih besed kovati, ker se uže v kterem drugem gotove in boljši najdejo.
Iz tega vidite, da, če ravno nič dobrega ne pišem, imam bar dober namen. Jam voluisse sat."
Oroslav Cafov.