Cerkvene zadeve. f Anton Čeh, vzgled krščanskih mladeničev. «Človek je kakor trava na polju, kakor roža pricvete in zopet hitro odcvete, in ne ostane.» Te besede sv. pisma so mi prišle na misel, ko sem zagledal v sredo, dne 18. maja, belobarvano rakev, katera krije telesne ostanke blagega in bogoljubnega mladeniča Antona Čeha. Da, mladenič v najlepših letih, v cvetu svojega življenja, moral se je posloviti od ljubega očeta, od sester, od svakov, ločiti se od svojih dragih mu tovarišev in prijateljev ter se preseliti tje v neznano mu večnost. Ker je bil ranjki v resnici pošten in bogoljuben mladenič, zato mu naj bo na tem mestu postavljen majhen spomenik! Luč sveta je zagledal pokoini Tone dne 19. maja 1873. Njegova zibelka mu je tekla v hiši poštenih, ter bogoljubnih starišev Čehovih, po domače Gazdečevih, v Župetincih. Prva mladeniška leta je preživel doma pri svojih stariših, kateri so ga prav skrbno in lepo odgojevali in pozneje v domačo šolo poslali, v katerej se je tako pridno in skrbno učil, da je bil vedno prvi med tedanjimi svojimi součenci. Ko je iz šole izstopil, je prav pridno pomagal svojim starišem pri domačem delu, dokler se ni šel potem kovačije učit. Kot kovaški pomočnik je popustil težko kovaško delo, ter se začel zidarskega učiti. Letos je pa §el 20. marca kot zidarski pomočnik v Maribor delat. Zdravja ravno ni bil trdnega, kar se mu nenadoma 22. aprila izpusti kri na uste, tako da je kar sesedeno kri bljuval. Drugi dan 23. aprila se zopet loti dela ne sluteč nič hudega. Pri delu pa se mu zopet vlije kri, tako da ni mogel več delati. Potem se je podal k svojej sestri v Razvanje zunaj Maribora, kjer se je vlegel v posteljo, iz katere pa ni več ustal. — Ker je slutil, da ne bode več ozdravel, zato je zelo želel ter prosil, naj bi ga domov zapeljali v njegovo rojstno župnijo, Sv. Antona v Slov. goricah, da bi na domačem pokopaliSču počivali njegovi telesni ostanki, kar se mu je tudi izpolnilo dne 4. maja. Doma je potem še celih 11 dni potrpežljivo prenašal hude bolečine. Previden s sv. zakramenti za umirajoče je bil v svoji 22 dni trajajoči bolezni dvakrat, prvič v j^azvanju in zadnjič doma. Bil je popolnoma v božjo voljo udan ter Je 16. maja zjutraj četrt na eno, rairno v Gospodu zaspal, v 25 letu svojega življenju. Ti, o Bog mu vsmiljen bodi Milo ga, o Jezus, sodi, Dušo v večni pokoj vodi! Tako je preminil blagi mladenič, katerega so dičile nad vse posnemanja vredne lastnosti. Rajni Tone je bil mirnega značaja; on se ni brigal za hrupeče veselje, ne za razgrajajoče tovariše, ampak je cvetel kakor ponižna vijolica v vrtu Gospodovem. A poleg tega mir- nega obnaSanja je bil vendar vedno dobre volje in poln poštenega veselja. Posebno rad je prepeval Marijine in tudi poštene narodne pesmi, nikdar pa ni bilo slišati iz njegovih ust grdih, klafarskih popevk in nesramnega govorjenja. Ako je pa slišal mladeniče grdo govoriti, jih je vsakokrat lepo posvaril in zavrnil. Pokojni Tone je tudi rad zahajal vsako leto na božjo pot. Prejšnja leta vedno v staroslavne Ruše, a zadnja štiri leta na Sladko goro, oziroma tudi v Šmarje pri Jelšah (na jezeru.) Še tri dni pred svojo smrtjo mi je pravil, da nima več upanja, da bi ozdravel, in hodil še kdaj več pri «Sladki Devici Mariji.» On je v resnici goreče častil Marijo prečisto Devico, ter se vedno njej priporočal. Nek mož mi je tudi pravil, da ga je večkrat videl ob delavnikih v začasni cerkvici Matere milosti v Mariboru, že zjutraj ob 4 ali 5 uri, preden je Sel na delo. Tudi nočnega potepanja rajni Tone ni nikdar poznal. Zato tudi vas prosim, Ijubi moji somladeniči, opustite divjo navado, se po noči okrog potikati, vriskati in ljudem nagajati, se prepirati in poskušati, kateri bi hujši bil. Pomislite da je pregrešno ponočevanje iz pekla doma, da Vas in Vaše tovariše pohujša, ter v nesrečo in pekel pelja! Bodite živahni in veseli, a zraven pa tudi pridni in poSteni, da boste ljubi Bogu in vsem pravičnim ljudem, kakor rajni Tone! Posnemajte ga in ohranite ga v spominu! — Dragi Tone! V duhu klečim, dragi moj tovariš v otroških, šolskih in mladeniških letih, na tvojem preranem grobu, ter kličem hvaležnega srca: V hladnem grobu sladko snivaj, Brez trpljenja, brez ovir; Pri Očetu, večno vživaj Za plačilo dušni mir! J.g.