>irfrn>ninnni •j Posamezne Storilk«« Na. |j;Tadne Din —*60, ob n«- , deljah Din 1*—. ■,%! • j,«TfBOB* iih»ja Test d*n, rairen ■ j nedeljo in praznikov, *t> 18. firi z f* ■ •: da;mnom naslednjega dne ter btme ’%2 J mesečno do posti D 10*—*, za «0- ■ ■ zemstvo D 18'—, dostavno« na dom 1Z J| D U'-, na izkaznice D 10*—• " ■ Insorati po dogovoru, • NaroSa s« pri opzaTi ,TAB0BA.‘, ■ » MAH1130B, JorČiceTa ulic« Her, 4. ■ ETO Leto: tli. Maribor, četrtek 13. aprila 1922. < lin hiti frniti uni • 1 i im -(■ « Posamezne štoTilke: Na. : radne Din —«50, ob ne* «r~ deljah Din !•—. J - UREDNlSTli o £© nahaja v 3rari» : b,oru«. Jorčičeva uh št. 4t i. nad- ■ B^ropje. Teleion interurb. št. 256. " UPKA/A so nah..ja y Jurčičevi ■ ulici st. 4, pritličje, desno. Tele- £ ion bi, 24. SHS pošlnočekovni ra- čun btev. 11.787. JJ *^a naročila brez _ donaija se no ■ ozira* — Rokopisi so no tračajo. Številka: 85. 4 Po zboru zaupnikov. -Maribor, 12. aprila. iilalo besed — več dela. To bodi na-f6 geslo po veličastnem zboru zaupni-'Sov Demokratske stranke, izvršenem minulo nedeljo v Mariboru. Podane so Smernice našega dela v bodočih mesecih. Vi vsi, ki ste bili na zboru osebno m vi vsi, ki .itc bili na. »jem samo v duhu. pa izpolnjujte in ustvarjajte no-ve yidike. Predvsem'pa: delajte po za-Crtanili smernicah. Navdušenje onega kanila dneva ne zadostuje. Nudi 6e . am nebroj pozitivnih nalog, katerih izvršitev ne bo samo v korist stranki, kateri zvesto služite in za katere ideje 111 ideale se žrtvujete in delate, ampak '•''‘f’d vsem — in to prvo in glavno — v korist celoti, narodu. Kot važen pozitiven moment uaše-Ka zbora moramo ]>ovdariti splošno mneiijo, dj, se niora demokracija povrniti predvsem nazaj tja, odkoder je iz-piV niCc* naš kmečki narod. Ko so leta -0 pričeli razni nezadovoljni možje R snovanjem nove napredne stranke, suio stali žal ,s topo resignacijo ob strani. Ne le to, še pomagali smo rini-svoje pristaše na kmetih v to novo Pl'gapizacijo. Vse, kar je nekoč bilo ‘incčkega ljudstva združenega v narodni stranki, smo mirne duše prodali, 5J©kaj demagogom — ki so pač v pr-e,n poletu ustvarili navidezno močno' £‘Kan izacijo. katera pa vsled pomanj-jčt pravih idealnih' ciljev in prave ^Sarjizatorične sile pred našimi očmi. ulno hira. hi prišel je med napredne ^Qiečke_ vrsle -še nov razdor v obliki ^oiljoradnišksKa pokreta, ki je naper-, jen proti narodnemu edinstvu in je rePublikanski.-Kmečke vrste se znova CePijo: želi bodo klerikalci. Edino de-^ftku^eija daje •našemu ljudstvu zdru-° podlago za udejstvovanje za svoje, ^htove na. gospodarskem in politič-polju. Smernice, pod mio na iie-aeljskem zboru v resolucijah, so za to ^.ijasnejši dokaz. Tu ni kmečko-raz-r-°dnih fraz, tu so jasni in trezni vidiki. Zato je naloga, našo inteligenco v lln'|,oda, med kmeti, med brtniki, med trgovci, med učitelji itd. ‘ a, vračajo naše ljudstvo v one vrsto ,laza3. kjer se dola stvarna, realna, Konferenca v Genovi. • % Čičerin izzove nov spor. — Sestava podkomisij. — Jugoslavija brez za stopstva v finančni komisiji. — Nov predlog Lloyda Georgea. — Lloyc George rešil konferenco. JL)KU Genova, 11. aprila. Danes ložila, naj dobi vsaSta antantna sila ob 11. uri predpoldne se je sestala pr- kakor tudi Nemčija in Rusija po enega va, takozvana politična komisija, ka- ostale državo pa štiri žastoo>nike. Na tere posvetovanja je, pričakovala jav- to je predlagala Francija, naj bi do-nost g posebnim zanimanjem. Po kon- bile glavno sile*ki so sMicalle konfe- stituiranju je predlagal madžarskiministrski predsednik grof Be^hlen zaščit o manjšin. Takoj po konstituiranju pododbora je čičerin v imenu rusko delegacije protestiral proti temu, da šta v pododboru zastopam! tudi Japon- renco, po enega, vse ostale pa. (i zastopnikov. Proti temu so protestirali Rusi in za Nemčijo Rathenau. Anglija je vztrajala pri svojem predlogu in vprašala, ali bi bili Francozi voljni umakniti svoj predlog. Italija se je iz ska in Rumunija, ker je Japonska za- rekla za angleški predlog. Tako je bil 'rezaia politika. Naši inteligenci naj ?do v vspodbudo tople besede prizna-, Ja, ki jih je na njen naslov spregovori ?a nedeljskem zboru kmetovalec iz .^kega okraja. Naj jo bodrijo k ^Jeniin nalogam, da odst ra n,ia ostrine Političnem' boju, da omogoča rešitev 6Porov z ljubeznijo in. razumom, da sedla šiloma ruska tla in Rumunija Besarabijo. Bratianu je odgovoril, da jo Besarabija runmnska in da je prebivalstvo za Rmnunijo. Japonski delegat je odgovoril še v strožjem tonu in povdaril, da se bo Japonska udeleževala konference, ne da bi vprašala koga za dovoljenje, najmanj pa Rusijo. Na. to je bila ražjmu'a odgodena z motivacijo, da se ob šfirilf^pppoldnese-stane pododbor. DKU Genova, 11. aprila. Pododbor prve komisijo se je sestal danes ob 4. uri popoldne. Za prod sodnik a, je bil izvoljen italijanski minister zunanjih zadev Sehanzer. Pododbor, je razpravljal o načinu, kako bi se najlepše rešila točka 1., 2. in 3. ennneskiih sikle-,ik)v. Angleški ministrski predsednik je med odobravanjem pododbora predlagal/ naj bi se razpravljalo na podlagi delegacija z dozda.j doseženim uspehom ■(poročila o ruskem vprašanju, kakor so Zadovoljna. Dejstvo, da so Končna na-N ga izdelali eksperti poklicanih držav v čela konference v Cannesu sprejeta koiT slednji tudi sprejet, ker so Francozi izjavili, da sc mu pridružijo. Na to so bili določeni, zastopniki drugih držav in sicer po en zastopnik Danske, Finske, Češkoslovaške in Holandije. DKU Genova, 12. aprila. (Havas.) V britskih krogih' se govori, da bo Lloyd George v pod odseku za rušilce zadeve predložil načrt, po katerem bi se naj vse evropske signatarne sile medsebojno zavezale, da tekom 10 let, ne bodo zvišale oboroževanja, ter da bodo spoštovale meje sosednih držav. V francoskih krogih vladajo dvomi o tem predlogu. Zdi se, da francoska delegacija stoji na »tališču, da ge vsak" predlog, zadevajoč mzoroženje, mora predložiti Zvezi narodov. DKU London, 12. apr. Reuterjev urad poroča iz Genove, da je britska Londonu, vendar pa bi. to poročilo ne Vezalo nobene vlade. To poročilo so na to razdelili med člane pododbora. Ruski del oprati so predlagali, naj bi se seja Preložila na četrtek popoldne, da lahko člani, prouče dotioiio poročilo. — Podkomisija je predlog sprejela. Ker pa so točke 1.. 2.- in 3. eanneske resolucije nerazdmžljive, je bilo na Ba.rthou- sprejeta, trdna podlaga genovske konference, dokazuje, da se bodo posvetovanja z uspehom nadaljevala. Angleži so razočarani, da je čičerin po sprejetju ean-neskih točk načel vprašanja, ki. leže izven canneskega dnevnega reda. To je seveda, vzbudilo najostrejši odpor Francozov, kar je grozilo konferenco takoj spočetka razbiti. Zavezniški di-Ijev predlog in s privolitvijo Cičerina. plomati priznavajo,'da je Lloyd Geor-sklenjeno. da so tudi razprava o ostalih ge nastopi! še ravno v pravem času, vprašanjih preloži na četrtek, namreč da odstrani nevarnost z apelom na ra-razprava o sredstvih za obnovo miru «um. Vsi delegati priznavajo, da je in mednarodnega zaupanja. Lloyd George rešil konferenco. Angleš- DKU Genova, 11. aprila. Finan- ka delegacija povdarja takt in odloč-čna komisija se je sestala ob 4. uri po- nost de Facte in gleda z zaupanjem v poldne pod predsedstvom sira Roberta bodočnost, ker je ustvarjena podlaga Horne. Glavno vprašanje je bilo tudi za konkretne uspehe, tu sestava pododbora. Anglija je preti- J., ■ w Alt. itMJumviu, a. tu a. & u, S£j. JU V 'a«ianja nasilje in mržnjo, da vplival raj pripeljal na parniku »Salona« 'zKojno na mase, da vzbuja k solida.r-v°'s^i zoper podivjanost, nasilje in ko-fuPcijo - gospodarski in kulturni program, na nedeljskem zborovanju v .‘Njenih resoluoija.li, daje vsem o Ta?’ so v°i.ie in ki hočejo na- dobro, dovolj no podlago za udej-8jV°vanje v javnem življenju. Naj bi ,. »a§* organizacije in naši zaupniki di v 6\r©sti velikih' nalog, ki so pred ■luni. Na delo kličemo! Protiblokaške demonstracije v Splitu. Pil Z a g r e b, 12. apr. Ko se je vče- v desnica o tretjem »memorandumu". Vč . coraj smo na kratko "memorandumu« poročali o Hrvatskega llfetda ^ Banes pov®emaimo iz »Slobodne ski 11 nf*' tor°.i lista, ki ni demokrat-11'rnc,s,te,T1 komentar k tretje-skft *.?.umenitu Radičeve »diplomat- ' ^iliee«. »Slobodna Tribuna« piše: K®* omnetentntt zastopata dft]u f?Jlorrandum ima pravzaprav dva naŠa Prvem delu zanika, da bi bila in v^^Ja delegacija logitimiraua Split zagrebški župan, dr. Heinzel, znani blokaški privrženec, je množica priredila proti njemu demonstracije. — Enako v Korčuli. Stavka v zagrebškem gledališču. ZM Zagreb. 12. aprila. Pri včerajšnji vaji za »Parsivala« v dež. gledališču je orkester med vajo zapustil gledališče. Pridružilo se je ostalo gledališko osobje. Vzrok so slabe plače osobja. I Protest uradništva proti načinu redukcije. ZM Beograd, 12. apr. Uradniška organizacija namerava predložiti vladi in parlamentu oster protest proti postopanju pri redukciji. Zlasti se po-vdarje, da^se je reduciralo samo moško osobje,! d očim je žensko vsled protek-pije ostalo vse na svojih' mestih". st i, da je minister za zun. zad. dr. Nin-čič ruskim beguncem odtegnil nadalj-no podporo.izvenio s kompetentnegame sta, da naša vlada za to nima. povoda injudi ne bo spremenila svojega stališča napram ruskim beguncem. Slej-koprej lrodo uživala bratsko' gostoljubnost, in če bi tudi obstojala kaka 'Odredba clr. Ninčiča v gornjem smislu, se ne lx> izvedla. — Ta komunike dokazuje, da obstojata v vladi glede zunanje politike dve struj}. Treba pa povda-riti, da stoji »Tribuna« s Paškem v najtesnejših zvezah. / a Borza H. aprila. Zagreb', d e v.: Berlin (izpl.) 107 —110, Milan' 1660—1695. London 1380—14(10, čok 0—1390, Newyork 311—313, ček' 309—310, Pariz 2825—2880, Praga 620—632, Švica 6150—i6175, Dunaj 4—4.125, Budimpešta 38.50 39, Varšava 0—9.50, valute: dolarji 304—301, češke Kroii«! 604—612, 20 krori v zlatu 950—0, funti 0—1380, napoleondori 980—0, nemške marjče 114—117, lire 0— 1670. Curih', devize: BerliiT 1.85, Newyork 5.14, London 22.77, Fšriz 47.55, Milan'27.90 ves »Rusi pri nas in postopanje naše vlade«. ZM Beograd, 12. apr. Tukajšnja Praga 10.25, Bndiropešta 0.63, Zagreb' »Tribuna« prinaša pod gornjim našlo- L60, Varšava 0.13, Duiiaj 0.066, avstrij-narod I Vom sledeči komunike: Povodom se- fcke krone 0.07, "P" in da bi mogla »prevzemati« pravilm obveznosti za vse tri narode. V dru« gem delu pa zahteva izvršitev rapalisko pogodbe. G o spodil jo došla že na prvem ko* raku svoje »mednarodno politike« v fatalno nesoglasje s samim seboj in f svojo celo politiko. Sestava današnje delegacije se lahko jkritizira. Kdo je pa kriv, da ni drugačna? Glavno krivdo nosi Radičev blok. Če bi bil v parlamentu, bi mogel aktivno vplivati na sestavo vlade in na sestavo delegacije teu* tudi v Genovi povzdigniti svoj glas. Tako pa ostane pri samih protestih, proglasih, deklaracijah in memorandumih. Radičev blok začenja svoj diplo« matskl akt s tem, da ne priznava današnjo državo in sedanjo delegacijo. Zanj obstoja zgolj »mednarodno pri* znano področje Srbov, Hrvatov in Slovencev,« na to pa trdi, da »na konfe« renči ne bo predstaviteljev Hrvatske in hrvatskega naroda. Med tem pa je vsemu svetu znano, da je mednarodna priznana država Srbov, Hrvatov ia Slovencev. Ta država je sklepala, sklenila in podpisala, vse mednarodne pogodbe, katerih se po soglasni volji zaveznikov konferenca v Genovi ne ba dotikala. In nilcdo drugi kakor ta država ni. mogel biti povabljen v. Gena. yo. Če bi obveljala nesrečna misel, Ga je vse to samo »področje«, tedaj bi moralo naše narodno vprašanje issnjotva/ in od temeljev priti pred mednarodna faktorje. ! Po tako nesmiselnem uvodu zaHteV vajo gg. blokaši izvršitev rapallskef pcigodbe in izpraznitev, tretje cono* Kdo pa je sklenil to pogodbo? Skle. nila jo jčr'Jugoslavija, ali kakor sa imemije oficijelno: fealjevinia Srbov/ Hrvatov in Slovencev. Italija je verza, na samo nasproti tej državi. Nasprofc? spoštovanemu Radičevemu bloku ni^ ma nobenih obveanosti. In če bi' tudi obveljala nemogoča 'teza, da je naše država samo »mednarodno priznanj področje« ter da 'Jugoslavija1 oziroma njena delegacija ni kompetentna za« stopati tudi hnvatski narod; tedaj1 z? Italijo nehajo vse obveznosti. Zato pa je Italija edini faktor, kateremu bi u« tegnil ta akt Radičevega bloka pomaV gati v nevolji. Lahko da je to gospodi absurdno, paradoksno in neprijetno,' vendar pa je to dejstvo, ki bi moralo tej gospodi pokapati, kam jo vodi nesrečna politika. Zakaj če bo naša delegacija zahtevala, da naj Italija takoj* izvrši 3-a.pa.llsko pogodbo in izprazni tretjo cono, bi ji lahko Italija, ki rada' zgrabi za vsako rešilno bilko, dala pod1 nos ta memorandum in se postavila na stališče, da delegacija ni kompetentna' goevoriti v imenu hrvatskega naroda^ Italiji bo gotovo ljubše, če ji stoji ?ia-sproti samo Hrvatska, ki mednarodno ni priznana, ki neobstoja kot posebna država, kakor pa da ji stoji nasproti Jugoslavija, s katero je podpisala ra> pallsko pogodbo. Kaj pa more storiti Radičev blok, če Italija u eiaprazni tretjo cono? Ali lahko prekine diplomatske odnošaje? Ali lahko prepreči trgovinske vezi? Ali lahko za žuga z mobilica-ci.io’ Nič od tega ne more gospoda storiti. Ne, blokaši tega ne morejo storiti niti načelno, ker so se proglasili kot nevtralna pacifistična, republika. Kaj lahko pomeni tako smešen Schrecksclinss! Stvarno ne pomeni nič. Edinole moralno oslabi pozicijo naše domovino v mednarodnih od noša j ih'. Konferenca v Genovi se bo pečata z vprašanji ekonomske obnove Evrope in vsega sveta. Naloga je tako o* gromna, a vse državo in narodi so tako obremenjeni z lastnimi skrbmi, da njihove delegacije ne bodo imele časa za • TJA’ B O B« SEran X r*................■■■-■a.ii-nn-iiii r-rin-iinii—> r Jake peticije in memorandume. Če pa jnendar komu poverijo informacije o tej zadevi, bo prvo, kar ga bodo vprašali: Kdo pošilja ta memorandum? In ta bo Uvidel., da je to skupina 63 poslancev, ki ne marajo vstopiti v parla-jnent, v katerega so izvoljeni, ki se abstinirajo od aktivne politike in zahtevajo, naj Evropa rešuje njihovo vprašanje in se skrbi zanje. Tuji svet bo potem uvidel, da ta gospoda nima pravice prigovarjati sestavi naše delegacije, ker ^io sama zakrivila, da ni udeležena pra tem delu. Sodba teh tujcev o ljudeh, ki vodijo takšno politiko, in o njih resnosti, je lahko samo neugodna. Še slabše bo, če tujci povprašajo o predsedstvu bloka. Tedaj bodo videli troje: Dri nkovije bil že minister v Jugoslaviji in zelo prijazno sprejet na dvoru. To je tedaj znamenje ,da Hrvati niso izključeni in državnega, življenja, četudi gospoda noče priznati Kvsteliu in njemu podobnim, da. so Hrvati. Radič je med vojno vodil habsburško in avstrijsko politiko. .Košutič je voditelj stranke, ki je vso do oktobra 1918 zvesto služila Avstriji. Radič }n Košutič sta tedaj preslabo kvalificirana, da bi pridobila za našo narodno stvar simpatije onih Inozemskih činiteljev, ki bodo odločevali, v Genovi. * 2)r. Hi n čič o Rapallu, Dopisniku »Jutra« jg izjavil dr. Ninčič, da ne gre za niknkn revizijo rapallske pogodbe, ampak le za, način izvedbe. Memorandum Hrvat s koga bloka, ki je bil v dneh nemirov na Reki res predan jta-Ijanskim oblastim, bo našemu narodu znatno škodoval. * Genovska konferenca se prekine? /Vslod nasprotij mod sovjetsko in francosko delegacijo bosta predložila Oiče-rin inaBartliou konferenci, posebne spomenice* ki bodo vsebovale detajlno obrazložitev v^šh spornih, vprašanj. — M sled tega pa obstoja možnost, da se bo konferenca, prekinila, Lloyd George skuša delovati pomirjevalno. * Lenin na potu v Genovo? Ruski presblra v Rapallu poroča, dn je Lenih odpotoval v Genovo. * S konference v ■ Genovi.,r,|GPY9ra -irskega in francoskega zastopnika. — Čičerin je imel svoj. govor 10. t. m. v francoskem jeziku ir ga je raztolmači! sam v angleščini, doeim so so drugi govorniki posluževali tolmačev. Izjavil jo. dg sovjetska vbada- sicer v hi->tvu sprejme pogoje, v smislu caune-Bke resolucije, vendar pa l’x> stavila dopolnilno predlogo. Na to jo izvajal, da ge bo sovjetska vlada vzdržala vsake politične propagando v tuji državi in bo z vsemi sredstvi in z vsemi močmi podpirala one tendenco, ki so dale povod za konferenco v Genovi. Ruska delegacija prihaja v Gonovo v interesu miru in ker jo prepričana, da je potrebno vzajemno gospodarsko delo vseh narodov. Zato pa je sovjetska vla- 4do Makarovič-: Naša naprednost. (Konec.) Razveselil sem se nflihovih različnih mnenj o vsem lenem in dobrem /večnem, neskončnem in nedosegljivem. »Ali so to res njihova osebna mnenja z mučnim mišljenjem pridobljena?« jni ,ie šinilo po glavi. Nisem mogel dokončati svoje misli. Procesija se jo (vstavila, nastopil je govornik in razvijal svoje misli, tako vsakdanje, dahi spadalo prej pod vaško lipo, kakor na govorniško tribuno svobodomislecev. V mislih som mu nasprotoval. Zakaj bi mu ne smel? Kot svobomislec mislim svobodno. Govornik jo končaj. Burno ploskanje kot pritrjevanje. Jaz nisem ploskal. »Zakaj ne ploskaš? Ali niso svobodomislec, »»Baš zato, ker som, ne ploskam.«? In to bi naj bili svobodomisleci? — Nobeden se ni uprl, nobeden ni zinil besedice. Najjasnejši in najglasnejši pristaši so bili najvdanejši sužnji. Ali ge to pravi svobodno, recimo samostojno misliti, če premleva človek fraze in krilatice drugih. Svobodni mislecj, so bili oni, ki so te krilatice vstvarili. — Kdor pa jih ponavlja pri vpgki priliki samo zato, ker so lepe, svobodomiselne jm kot take moderne, ni svoboden, ker so da obvladati od drugih. Čo misli, da nn.l ■ IM.—H——UTI llTi .Mlini. da pripravljena tudi na žrtve. Rusija je voljna, odpreti svoje meje mednarodnemu prometu in inozemski kulturi. Voljna je, dati koncesije za dobavo premoga, železa in drugih mineralij. Velikansko prirodno bogastvo ruske zemlje naj stopi v službo splošne obnove. Rusija bo ščitila privatno lastnino inozemcev. Kot izp reminjeva.ini predlog stavi GhN-in zahtevo, naj se začne z razorov iem, ker je to v interesu splošnega miru. Mir se bo dal ohraniti za daljšo dobo le tedaj, če se bo omejilo oboroževanje. Nadalje jo predlagal, naj se pritegne k ^delovanju ofieijelno zastopstvo d- k - -kih organizacij. Končno je stavil predlog o zaščiti proti vojaškim napadom kakor tudi o veciprociteti finančnih odnoša-jev. čičerinov govor je presenetil politične kroge s svojo zmernostjo in je napravil bolj vtis oportunističnega volilnega programa nego nrineipijelno izjave revolucijske vlade. Govor je namenjen zapadnim. ne pa ruskim poslušalcem. Ker se je čičerin dotaknil vprašanj«, razorožitve, je prišel na-vskriž s francoskim delegatom Bar-thoujem, ki je takoj vstal in v precej ■vznemirjenem tonu odgovoril Ciče-rinu. Izjavil je, da francoski delegati n® morejo dopuščati, da bi Čičorin razpravljal o nad oljnih konferencah in o razorožitvi, kar jo povzročilo v dvorani živahno gibanje, čičerin jo odvrnil, da program konference ni dovolj jasno očrtan, kar je priznal tudi Paincare; o bodočih konferencah pa je tudi Lloyd Georgo govoril. Lloyd George je nato opomnil čičerin a naj težko obloženo ladjo konferenco ne otežuje še boli in naj no dola novih eksperimentov. Trikrat se je on trudil, doseči konferenco s sodelovanjem Rusov, a trikrat se mu je poskus ponesrečil. Nič ni bolj eksplozivnega, kot mirovno konference, čičerin je v ostalem izjavil, da so popolnoma pokorava ukre-pom ivredsednika konference, nakar jo bila prva seja zaključena. * Nove priprave fašistov. Iz Sv. Ane pri Sušakn prihaja poročilo, da fašisti pripravljajo v Reki nov napad na, roške podobčine in tudi na jugoslov. ozemlje. Dnevna kronika. — Priprave za udeležbo Slovenije or? svečanostih ob kraljevi poroki. Iz Ljubljane poroča predsedrnštvo pokrajinske uprave za Slovenijo: Priprave za svečanosti ob priliki poroke Nj. Veličanstva kralja vodi pod predsedstvom načelnika v ministrstvu za prosveto Branislava Nušica posobon odbor v Beogradu, ki bo sestftvil oficijel-ni program svečanosti in tudi odredil vse potrebno glede udeležbe Slovenije pri teh svečanostih. Ker je ta odbor v stalni zvezi s predsedstvom pokrajinske uprave, se obvešča javnost, naj se glede vseh nameravanih prireditev s strani Slovencev obme na predsedstvo pokrajinske uprave. jo svobodomiseln samo zato, ker soglaša s nravimi svobodomisleci, so jako moti. Kdor hoče, da se mu reče svobodomislec, naj si ne da sugerirati misli od koga drugega, četudi je ta drugi Rousseau ali Masaryk, magari Buddha ali celo Zarathustr«. Če ne dela tako, se bo navzel krasnih misli teh mož tako trdno, da bodo zanj skoro dogme, kanonično resnice.' Sol sem dalje in videl sem skupino resnih ljudi. Niso vedeli, bi li pritrjevali svojim govornikom ali bi jim nasprotovali. Pristopil sem bliže in sijih ogledal natančneje. V vrsti je vladal ne^ed. Eden je hotel, da naj se krene tja, drugi zopet baš v nasprotno smer, Panika je rastla. Vstajali so novi govorniki in so hoteli pridobiti pristašev za svojo idejo. Vstalo jih je več. Različna mnenja v megli novih fraz. Ako-ravno različna mnepja in nasprotujoče si teorije, vendar so bila vsa dokazana t. j. vsak je znal dokazati resničnost svoje teorije. Še bolj so se razburili poslušalci, ko so čuli to zmes. Videli so, da so tudi oni sami zmožni kaj takoga. Spoznali so, da govornikom ni bilo dosti, da so si vstvarili lastne nazore, ampak sugerirati so jih hoteli dragim, vcepiti jim vero v njihovo resničnost. Prišlo je spoznanje in Skupina se je razkrajala na vse strani. Razveselil sem co to razkropljene — Kaj pravi Radič o zemljoradni-ku Novačanu? V eni zadnjih številk Radičevega glasila »Slobodni dom« smo črtali med drugim: »V Sloveniji ima Avramovič (vodja zemljovadui-kov v Srbiji) enega pristaša, dr. Novačana, ki je morda dober povestni-ear, pa slab politik.« — Brez komentarja. — —• Ministrstoo prosvete je naročilo šolskim nadzornikom cele države, naj pogosto nadzorujejo šole in strogo pazijo na nacijonalao vzgojo mladine. — Nekaj o naši vojni mornarici. Začetkom tega leta je vzdignil tender jugoslovanske vojne mornarice »Močni« pod mladim komandantom, fregatnim poročnikom Mirkotom Pleiweiss, potopljeno ladijo »Cement« ter jo srečno dbpeljnl v splitsko pristanišče. Ta čm naše skromne in mlade vojne mornarice je zato interesanten in posebnega omenjanja vreden, ker so bili Italijani dvakrat pri njej in jo skusili vzdigniti ali končno stvar kot nemogočo opustili; na to^pa je mlad fregatni poročnik naše mornarice s svojim skromnim tender jem, torej z, naj-skromnejšimi pripomočki pri prvem poskusu dvignil potoplienko ter izvršil kar močna in bahata italijanska mornarica s svojimi bogatimi sredstvi in pripomočki ni zamogla. To delo je bilo jako utrudljivo in nevarno, mlad poročnik bi skoraj plačal s svojim življenjem ta svoj smeli čin. a žel je tudi v Splitu veliko slavo in hvalo, ko je pripeljal potopijonko v pristanišče, vsi dalmatinski časopisi go pisali zelo pohvalno o tem činu naše mlade mornarice. — Akademsko društvo »Triglav« v Ljubljani. Med ljubljanskimi naprednimi akademiki se je pojavila struja, ki si želi ustanoviti popolnoma nepolitično napredno akademsko društvo. V to svrho se je sklenilo sporazumno s centralo v Zagrebu ustanoviti v Ljubljani podružnico Jugoslovanskega akademskega društva »Triglav« Konstituiral se jo pripravljalni odbor, ki je sestavljen sledeče: cand. iur. Mejak Ervin, na.čelnik; cand. iur. Hočevar Mirko, podnačelnik; cand. iur. Roš Mirko, tajnik; stud. tecli. Erhartič Ivo, blagajinik; stud. med. Tiiplič Ad., odbornik. . Ustanovni občni zbor »Triglava« se vrši koncem aprila. Za pripravljalni odbor: Mojak Ervin, tč. načelnik; Mirko Roš,"tč. tajnik. — Iz Boke Kotorske. (Dopis.) V Ercegnovem v Boki Kotorski je priredila 1. aprila ta,mošnja podružnica »Jugoslovanske Matico« koncert v korist »Jugoslovanske Matice« in »Jadranske Straže«. Koncert je započol s predgovorom, katerega je govoril g. vojni svečenik Pindulič, ki jo v krasnih besedah očrtal potrebo »Jugoslovanske Matice« in »Jadranske Straže« in nas ob spominih’ na našo prošlost in istrske trpine rotil, da prispevamo vsak po svoji moči, da bode ka.j skoro naš prekmurski sosed tudi tu na našem morju spoznal našo moč in snago. čede. Tudi jaz sem jim bil enak. Nobenemu nisem več. verjel, ker sem jih slišal preveč. Vsak je šel naprej svojo pot in razmišljal. Vsak je šel svojo pot in zato so bila pota različna. Končno pa sem se sešel na, isti poti s svojim nekdanjim nasprotnikom, s katerim se enkrat nisem mogel sporazumeti. »Kako, da. sva sedaj oba na isti poti?« me je vprašal. »»Zato brat, ker iščeva oba resnico in k resnici vodi ena pot. Dokler si odvisen od drugih, ne moreš videti resnice, ker te drugi učijo, da peljejo oni k resnici. Ge jim verjameš, si si v svesti, da si na pravi poti, no boš iskal drage poti.«« ' — »Prav imaš sobojevnik. Če se držiš le eno poti, ne moreš priti do resnice, ker izmed milijonov misli je le ena resničr na. Zato dvorni In izbraj prosto!« Dvomil sem o resničnosti svojega prepričanja in dvomim sedaj, vendar ljubim svoje mnenje, ker me jo stalo mnogo truda in duševnih bojev, da sem si ga vtrdil. Zato, ker nočem biti pod drugimi, ampak zraven njih, sem svobodomislec. — Ker sem videl mlačpori in neodločnost, sem postal rovolueiionarec, ker sem videl lenobo in sužensko vdanost, sem postal svolmdomislec. Revolucijonarci in svobodomisleci a g raci j ozn n. Njen gla« jo prijeten, volj močan ter izšolan; vnknb7 jasna. Heleno Zarembovo nam .ie 11 _ Maribor, T3. aprila f32ž. Ureditev maiega ob mejnega prometa. Ministrstvo za notranje zadeve je, videvajoč potrebo maloga obmejnega wometa ter z ozirom na že sklenjeni Prerlinetni dogovor med našimi in av-riDskimi delegati, z odlokom z dne - • marca 1922 d. z. št. 3005, pooblasti-0 Pokrajinsko upravo, da vzpostavi ta • r®m©t na način, kakor je bil pret stavit-vijo že reguliran ter da izda v . SVrho potrebna navodila, ki pa bodo jnieSa zafasno veljavo, to je dokler «e bode uzakonjen gori omenjeni do-r0V°fi-nied našo državo in avstrijsko .Publiko. Na podlagi toga pooblastila J ^odredila pokrajinska uprava sledeči. Kot mejni pas je smatrati pas v ,'J.ni ^ Ir ni na obeh straneh carinske eje med obema državama. Obmejni Prebivalci, to je osebe, ki imajo v mej-! P^n pasu svoje stalno bivališče, potre-bjjejo za prekoračenje mejne črte le azn*ce o istovetnosti in so morejo a Podlagi iste v mejnem pasu sosedne arzave svobodno ogibati. Izkaznice iz-aJe okrajno glavarstvo bivališča ' muke. Izkaznice, morajo biti oprem-lono s fotografijo stranke ter kolko Vane s kolkom 2 dinarja. (Cl. 10, tar. a6 taksnega zakona). Na fotografi in na izkaznici se mora pismena ‘franka lastnoročno podpisati. Na iz-aapica.li nepismenih strank se na-uarri tozadevna opazka. bih I°ci 'ct ne Potrebujejo last-n izkaznic, ako prekoračijo mejo v Premstvif odraslih oseb in ako so vpi-'iiiHl -V '^i^znici te osebe. Izkaznice °rajo biti vidirane od sosednega o-f^jnega glavarstva tuje države. Ta '^um bo preskrbelo pristojno okrajno glavarstvo. ... Obmejni organi (starešine pograbili čet, carinarnic, slednje le spo-a2unino s prvimi) so pooblaščeni, da >nejo obmejnim prebivalcem v po-,?br.o^nujnih slučajih (obolelosti, smr--1 bližnjih sorodnikom itd.) dati .krat- il i SfraaS , lm potom dovoljenje za enkratno pre- °ra.čenje meje v obeh smereh in za tetko bivanje v sosednem mejnem basu. ♦« ^vekoračen je mejo z izkaznico hi d« ,? omenjenih- nujnih slučajih je Voljeno le na carinskih potih, to je in W)tih, ki so pod stalno carinsko °htrelo in sicer le po dnevi, to ,ie sa-0 od solnčnega vzhoda do solnčnega ‘a)iada. Za dvolastnike veljajo začasno še >te(ipisj o dvolastnikih, objavljeni v j tednom listu pod št. 440-1920 in 68- j. Kar se tiče predmetov, ki jih jem-tejo stranke s seboj črez mejo. veljajo acasno Še občni carinski predpisi oz. °dpisi o dvolastnikih. ^ lakaznicof se bodo izdajale le osebni, ki niso sumljive tihotapstva, in ]'•! hiso državi ali javni varnosti škod-!Vp, ozi roma • nevarne Po zasneženih pokrajinah Volge koraka smrt; z dolgimi koraki stopa in njena žetev je obilnejša kot je bila v vojnih letih. f’e bomo gledal? nanjo prekrižanih rok — kaj bo rekla o nas zgodovina, kaj si bodo mislili naši o-troci , bodoči rodovi? Zapisali nas bo-do v zgodovino kot generacijo, kateri je pet vojnih let vtisnilo toliko sebičnosti in okrutnosti, da je lahko mirnega srca prenesla umiranje milijonov svojih bratov in sestra. NANSEN.^ Tudi pri nas se zbira za gledajoče v Rusiji. Odpri srce, odpri roke ... pozabite naročnine ji.kazala v popolni celoti. »Mamzelle ;j-^»che« je v celoti bolje izpadla, iz-seveda Lori jota, ki je bil skrajšal S ?a" Mitrovičeva nam je poka. 'ta otročajnost, in prefriganost De-izvrstno. Njene operetne kreacije 'Popolnoma enakovredne onim zaloških _ igralcev, katere smo imeli 'Kko videti na našem odru. f?l ua. Kova drama »VuČinn« je vzeta iz liSk' bih^f0, z*v^en3a> Uram#-je polha moč-Ra a?ramatičnih elementov — izvršita ne uspe >— ki se 6 cR'a umora, eden bole™ i --------------- — ■—,— ■ — «®ab • S ° neznatnega efekta za ta zde na videz nemogoči. Toda U^^ivo je vso to v življenju tega »ah | V »ivi izoliran od sveta v go-l.8e dvigajo nad kultiviranim 3e bji ,1Tn .Primorjem, tega naroda, ki 8am0 , ozx desetleja odgojen vojaško, hil(;0v( * brani- bivšo monarhijo sovraž-l&n n ' j1 drugače bister in fizično si-t«r (i ,r°d. jo bil vzgojen za to, da ubija da f. da ubiti. Kalco čudo potem, rti no nojmi tako. kakor jo »oj- Mariborske vesti. Maribor 12. aprila 1922. in Zlato poroko slavita na velikonočno nedeljo zakonska Štraus na Pobreški cesti 4. m Cerkvene svečanosti o velikonočnih praznikih v stolni cerkvi. V sredo, četrtek in petek ob 3. uri popoldne običajne cerkvene molitve. V četrtek ob J4.9. uri pontifikat n a služba božja, obhajilo duhovnikov, prenos Najsvetejšega v Križevo kapelo. Ob 6. uri zvečer v Križevi kapeli litanije. V soboto ob AH. uri blagoslovljenje ognja, vode in svečana služba božja. Ob 6. uri zvečer vstajenje z običajnim sprevodom Na velikonočno nedeljo ob 6. uri maša, nato blagoslovljenje kruha. Ob A10. uri pridiga in pontifikalna služba božja. m Protituberkulozna liga. Nk zad nji seji PTL, ki se je vršila v petek, je poročal predsednik, da je od pokrajinske uprave dospel dopis, v katerem jemlje pokrajinska uprava ustanovitev ,’TL z zadovoljstvom na znanje in jo pozdravlja, želeč ji čim največ uspeha Obenem sporoča pokrajinska uprava, da. je naslovila na vse državne urade vabilo, da gredo tej važni humanitar ni instituciji po vsej možnosti na ro. ko. — Zdravstveni odsek jo nakloni. PTL podporo v znesku 6000' dinarjev, obenem pa ji je sporočil, da ne more ugoditi prošnji ligo glede otvoritve ambulatorija za jetičnike v tukajšnji bolnišnici. Odbor PTL sklene, da sq izreče zdravstvenemu odseku zahvala ige za velikodušno podporo, obenem pa se izrazi obžalovanje, da jo na temelju napačnih informacij, ki jih je prejel iz Maribora glede oskrbovali-šča, prišel do odklanjajočega sklepa, vsled jkaterega je PTL primorana, da si poišče drugod svoje poslovno prostore. Glede oskrbovališča se je razvila nato živahna debata in je bil končno s,prejet sklep, da sc nadaljnja razprava o tem predmetu prepusti ožjemu odseku merodajnih čini tel jev1, ki se sestane v torek, dne 11. t. m., da stvar temeljito pretrese in po možnosti ure- di. — Predsednik prečita nato poročilo o ustanovitvi PTL v Ptuju. Odbor sklene odposlati ptujski posestrimi svoje pozdrave in stopili ž njo v ožje stike radi dogovora raznih velikopoteznih akcij, ki bode s skupnim delom tem lažje izvedljive. Upati je, da bodo zgledu ptujskega ob last, va tudi druga okr. glavarstva že v doglednem času sledila in s tem pomagala plesti mrežo človekoljubnosti preko vsega našega ozemlja. m Občni zbor mariborske podružnice SPI) se je vršil v pondeljek v kmečki sobi Narodnega, domu. Udeležba je bila zelo lepa, dokaz, da ima pla ninstvo v Mariboru mnogo navduše nih prijateljev. Občnega zbora so je udeležil zastopnik osrednjega odbora g. Filan. Po običajnih poročilih društvenih funkcijonarjev se je razvila živahna debata, ki je trajala pozno v noč. Odl«>r se je nekoliko izpremeniL Vsled prevelike zaposlenosti je odstopil tajnik g. dr. K. Škapin; na njegovo mesto je bil izvoljen g. dr. Volčič. Izvoljena sta bija tudi namestnika gg. dr. Senjor in Žele. Najzanimivejši del občnega zbora je bilo globoko zasnovano poročilo tajnika g. dr. Škapina, ki je podal nekoliko svojih misli o po' menu planinstva v etičnem oziru. Po kazal je, kako spoznavanje narave vpliva na čustveno stran človeka, kako priroda s svojim večnim snovanjem, preoblikovanjem in presnavlja njem izpreminja človeški egoizem in ga vodi h globokemu spoznanju' etič-no-socijalnih nalog; kako učfl človeka ceniti pomen skupnosti in razširi zavest, njegovega jaza na tisoče drugih individualnosti, kakor so rastline in druga živa bitja. Govornik’ je označil, kako enostransko je D« nvinovo načelo boja za obstanek, ker je Darwin prezrl, da priroda kaže poleg boja tudi medsebojno pomoč. Globlje proučevanje pri.ro.dnih zakonov, življenja rastlin in žival i. nam odkriva, kako narava-z altruizmom uravna medsebojni boj. Kolikor bolj spozna človek naravo in njeno večno lepoto, tem lxilj mora spoznati svoje etično-socijalne dolžnosti in se naučiti, da ne posega v gospodarsko sfero drugih individualnosti. Naj bi lepo in globoko zasnovano predavanje g. drja Škapina vzbudilo v prijateljih planinstva notranje, duhovno zanimanje za prirodo in naj bi se planinci vračali iz narave osveženi v vsakem oziru, zlasti pa naj bi prina šali v družbo več umevanja etično-soeijalnib dolžnosti, saj jim prkoda nudi toliko dragocenih naukov! In v tem smislu naj bi postali vsi dobri judje planinci, t, j. prijatelji narave... m Darovi Jugoslovenski Matici. Na prostovoljnih darovih za vstopnice i porotnim obravnavam je nabral g. Kraševec, pis. ravnatelj K 746, g. Kosič nabral v Kamnici in »Veliki ka.-varni« K 120, g. Avgust Urban 80 K, .Društvo Jug. akademikov namesto venca na grob tovarišu F. Rozina kron 200, gg. člani cenilne komisije 40.40 K, Policijski komisarijat K 500, Majerič Jakob 150 K, Občinski urad Tezno 100, Mjerič Jakob, v. rev. j. žel. 1. 213, g. Joško Karel K 400. Vsem dai • valcem iskrena hvala! m Sestanek privatnih namešče: cev. V soboto dne 8. t, m. se je vrt. destanek privatnih nameščencev posebni sobi Grajske kleti. Naglašai se je, da je potrebna združitev vse’ stanovskih,organizacij posameznih p:, nog privatnih nastavijencev v bodoč Mariborski oblasti. Dne 22. t- m. se bo de vršil v mali dvorani Narodnega doma sestanek v večjem obsegu, na ka. terega se vabijo, v lastnem interesu vsi zasebni uradniki, uradnice, trgovski in drugi nastavljivimi (nastavljenim) privatnih podjetij. Na programu je volitev pripravljalnega odbora in druge važne točke, za katere se mora zanimati vsak posameznik z ozirom na današnji socialni položaj. m Društvo jugoslovanskih’ akademikov v Mariboru priredi v četrtek 13. t. m. ob 20. uri v društvenem lokalu debatni večer. Udeležba vseh članov obvezam. m Danes zvečer v Ljudski univerz} predavanje B. Borka »Bodočnost evropskega človeštva«. Začetek ob 142Q uri. * ■ j m Predlog odboru »Protituberku-lozne lige«. Iz občinstva smo prejeli1 sledeči predlog, ki o njem pričakujemo, da ga bo odbor Protituberknlogne lige uvažil in izvedel: Hvalevredno in higijenično popolnoma pravilno je, da se nahajajo v vlakih posebni kupeji) za nekadilce. Ti kupeji služijo predvsem potnikom, ki bolehajo na pljuniti v dirugi vrsti pa tudi zdravim ljudem,1 ki že iz estetičnih ozirov ne marajat zakajenega kupeja. Vojna,je to napravo zanemarila in še dozda j se ni želo®« niška uprava pobrigala, da bi z emer« gičnim nadzorstvom pridobila tej od* redbi njeno prejšnjo^ veljavo. Protitu« berkulozna liga ei bo pridobila veliko) zaslugo, če bo vplivala na ravnatelj* stvo Južne železnice v Ljubljani, dol bo strogo prepovedalo kajenje v kupejih za. nekadilce in po službujočih organih nadzorovalo izvrševanje te ©dM redke. m Podravska podružnica »Prosvete^ rabi nujno stare številke »Omladine^v Prosimo zato vsakogar, ki ima even* tuelno kake posamezne številke ali cele letnike;'ki bi nam jih hotel posoditii naj nam to po dopisnici javi v »Narod*, ni Dom«, da zamoremo priti ponj«. m Organizacija vojnih invalitfo* vdov in sirot poverjeništvo Maribor* V6i organizirani p. n. člani in članicgl so vabijo, da se javijo v sredo dne J.9& in v soboto dne 22. aprila t. 1. v pisar« ni. Rotovški trg št. 9. dopoldne. Seboj naj prinesejo uradno potrdilo (od ob* činskega^urada), ali imajo kaj premo žen ja, ali so ubogi (brez premoženja) in koliko imajo družinskih članov. Vsi p. n. člani in članice izven Maribor^ pr. Sv. Pet.er pri Mariboru, Svi Lovrenc na Pohorju, Ruše, Selnica ob Dravi, Sv. Lenart v Slov. gor. itd.) naj se zglasijo pri ondotnih svojih zaupni« mimo mi ter je mnogo dobrot kr- ščanstva šlo mimo njega, ne da bi zapustile v njem močnih sledov. In iz tega) ljudstva je vzel O&rizovič sujot za svojo realistično dramo »Vučina«, v kateri nam je predstavil pravega elementarnega nadčloveka, katerega brutalni sili ec; mora pokoriti vse, a ono, kar se, čeprav slabejše noče pokoriti, mora podleči. Tak nadčlovek pa v človeški družbi nima dolgega obstanka, ker kakor nas uči že zgodovina, take sile brez moralne podlage prej ali slej podležejo, ker razvoj človeštva vodi vendar neka etična moč, To so pojave, katerih _ ne moremtf vzeti kot podlago, kot princip za življenje in radi tega se dramo s tega stališča'tudi ne more presojati. To dramo moramo soditi le*po njenem realizmu, dramatičnosti in psihologiji. .S toga stališča je drama uspela, čeprav je njena dramatična zasnova najjačja v prvem dejanju^ a slabša v drugima dvema. Prvo dejanje je že samo na sebi popol no dramatično delo. V prvem dejanju pripravil j ata. Jeka in Stana, mati in hči, večerjo za očeta Vuka in sina Nikolo, ki se vrneta iz gozda. Mati Joka jo gospodinja ali priležnica Vučine. Sicer jo smatrajo za njegovo ženo. Iz njunega razgovora, ki je neka ekspozicija. Poznavamo za ruun karakter ter za vsako- dnevne prepire radi različnosti značajev in radi denarja med očetom in sinom, radi denarja, katerega, je bil Nikola pošiljal očetu Vučini iz Ameriko in katerega si jo bil ta enostavno prilastil. Tu Poznavamo, da je Nikola vendar človek, dočim je Vučina samo-silnik, ubijalec, ki hoče vladati s svojo elementarno silo. Mati Jeka se kot neznatna osebica, popolnoma pok Jr i Vučini tor odobrava tudi njegova naj grozovitejša dela. Mičun, hlapec, 'izično slabič, je prevejan skozinskozi in izvijanja mu je edino orožje, s katerim so brani pred Vučino. Stalfa je drzna, močna deklina ter stoji na strani Nikolo, katerega ljubi, toda ne telico iz globoke notranje ljubezni, ampak morda največ radi njegove premalo moči nnpram Vučipi, temu samosil-niiku, katerega mrzi, kor se boji, da sklone tudi njo ter ji je Nikola' edini, ki jo lahko brani vsaj kolikor toliko. Med tem ko naim Jeka in Stana predstavljati sami sobe, očeta in sina, se ta dva vrneta iz gozda. Mlcun pri do prvi ter nripovedujo o novem prepiru v gozdu, kateremu jo bila ravno Stana pov proitivila. Stana pa se odloči sama. da, ona hoče biti Nikolo« va žena. Vučina bi privolil v njun za« lton, toda ostati morata doma. Na ta pa Nikola^ne pristane, on sluti, kaj namerava oče; sluti, da hoče osvojiti, zapeljati Stano. Prepir postaja vedno močnejši. V tem pa da Stana Nikoli sekiro, naj ubije Vučino, toda Vučina ne podleže slabiču, iztrga mu sekiro iz rok ter ubije on njega, lastnega sina. Nikola umre, Stana plače, ob njem. Mati je na strani Vučine. S tem konča prvo dejanje. To dejanje je dramska celota, prikaz oseb. razvoj in tragičen konflikt. Vučina je tu že popolnoma očrtan, silen karakter. Preko vse te tragedije gleda, mirno in glavno mn je, da se osigura prod sodiščem. Jeka je smrtno orodje Vučine; fizično šibkejši Nikola pade; Stana jo zdvojena. Tu sta dana dva. kontrasta, na eni strani ljudje, na drugi žival, iznesena a jako dramatično močio. .(Konec nrifi.) »AUati1, prišla ji- najina velika ura. najina sveti ura. Bodi močan moj dragi, ti najboljši, najčistojs: med vsemi! Allan'.-.. midva oba morava biti močna tako močna kakor sva si zvesta, ako hočeva biti vodi Pozor! Jivo.i Rehar. Rudolf Ozim UlBCJiG J—o po cent pri 54! Josipu Rosenberg Maribor. družba z o. z. se priporoča. Cene zmerne. Postrežba točna in solidna. Tovarna Tehnični oddelek izdeluje stabilne akumulatorske baterije in popravila. Kovinski oddelek Izdeluje električne armature in navadne pipce. d. z o. z. v Mariboru. Pisarna; Marijina ulica štev. 10, iAStaik in izdajatelj: KonzorclI -Tabor*. — Tiska: Mariborska tiskarna d. d. Stfran ?. »IIEBDSI lWf>: ■tn* naorjft i aprmvi^l •Eifi najkasneje (To nedeljo dne 23. aprila £. 1. na poznejše prijave se ne ho-;de Oziralo. Poverjeništvo Maribor. ' m Izjava. Povodom požara mlina S^ranz v Mariboru, je tudi naši tvrdki ibilo uničenega za K 200.000 blaga. To 3kodo je zavarovalna zadruga „Croatia“ iz Zagreba, glavno zastopstvo v Mariboru, kar najkulantneje likvidirala in nam je izplačala celo odškodnino. Za izkazano kulantnost se temu domačemu izavodu kar najtopleje zahvaljujemo in iga v vsakem oziru priporočamo. Maribor, dne 9. aprila 1922. Hoffmann i drug. 564 2-1 m Zasačen tat. K naši včerajšnji ioftiei .pod tem naslovom »mo izvddeli, da je* dotočno na poti ■ukradeno kolo last (posestnika jn jrostilničarja Franca 'Janiša iz Gortine na Pohorju. Kolo jc vredno «000 K. m Premrzla Drava. Dne 24. pr. m. H« 27 letni trgovski- pomočnik Emerik P.‘ iz Maribora, ukradel Tomažu niču moško kolo, dve uri. in par čev-jljev. Včeraj je slišal redar v Pristaniški ulici, da. je neka oseba P-r-a. izpraševala o teh predmetih. Redarju je ibila cela stvar sumljiva in jo hotel P. »rotirati. Ta pa jo začel bežati in, ker Ipfi bilo trenutno drugega izhoda, je skočil v Dravo. Nekaj čaSa je plaval po roki, ker pa mu je bila aprilska ko-■pelj vendarle premrzla, je skesano stopil na breg An se udal roki pravice. —• Sedaj se nahaja v sodnih zaporih. m Izgubljeni predmeti'. Od 16..do 31. marca 1922. so bili priglašeni pri policijskem komisarijatu v Mariboru sledeči predmeti kot izgubljeni. Najditelji se naprošajo, tla jili oddajo pri navedenem uradu: ena zlata ovratna verižica v obliki verige,z obeskom. 380 kron obstoječih in 40 kronskih novea-nic, ena rujava jeriiasta rokavica, en zlat prstan z dijamantom, ena svilena ■torbica (pompadura)' z rokavicami in žepnim .robcem, ena usnjata denarnica z 50 din. in listinami, ena knjižica s 560 din. m Najdeni predmeti. Od 16. do 31. marca 1922. so bili oddani pri policijskem komnsarijatu v Mariboru sledeči predmeti kot najdeni in se zamorejo od gubitelja dvigniti: ena erina usnjata listnica z 78 din., en siv kune (zajec), 42 kron v denarju, 20 kron v denarju, 11728 avstrijskih kron, en rjav ponošen površnik, ena rujava usnjata listnica z 20Vs din., ena zaponka iz 3deset vinarskih desetic, en ročni usnjati kovček z različnimi predmeti, en lomno zeleni moški klobuk, 4 komade not. ena denarnica % '40 din., en domov, in en krstni .list, ena orna usnjata denarnica s 1(5 K, en ključ, sokolska legitimacija na. ime Rojko Franc. m Velika kavarna. Najmodernejša kavarna v Sloveniji. Na razpolago tu in inozemski listi. Eleganten Bar. — Dnevno koncerti.. Narodno gledališče. / Repertoar: Sreda "IS.: „Prababicau. Abon. A. Četrtek 13.: Zaprto. Petek 14: Zaprto. Sobola ]5.: Zapito. Nedelja 16.: ,Neznani prijatelj". IVmijer Izven abon. Dijaška predstava, se v pst ek dne 14. aprila radi praznikov ne vrši. Prihodnja dijaška-predstava bo Grillpar-zerjeva »Prababica«. Prihodnja premi.jera v Narodnem gledališču bo Jeromov: »Neznani prijatelj«, legenda današnjih dni, eno najzanimiiy.ejsili.-del zadnje dobe. : Gradec : Zagreb 0:0. V nedeljo 9. t. m. se jo vršila v Gradcu nogomet- na tekma med reprezentančnim fflC' štvom Gradca, in moštvom Zagreba. .J ugoslovansko moštvo je stopilo l>Vrn,f pozdravljeno od šesttisočglave množi* ee na z jugoslovanskimi in avstrijskimi zastavami lepo okrašeni prosto? — nato avstrijsko moštvo. Pred 1»‘ čet kom igre je Jugoslovane pozdravi predsednik Stoirisaher FussbaHverban-da in jim podaril v spomin srebrn0?* nogometača. Za. lepi sprejem in P°' zdrav so je' zahvalil predsednik W* grebaškega nogometnega podsaveza ' hrvatskem jeziku in podaril a.vst«,l' skemu moštvu srebrni lovorov vene« z jugoslovanskimi trakovi. Nato se'3 začela igra,'V kaferi ,se je izkazal /■**• grebški toam kot nadmočni graškemu vendar ni zamogel fened nobroj krfi* ni h strelov plačlrati žogo v goaln odmoru se je vršilo lahkoatletično te _ movamje, pri katerem je med dr«?1 dosegel Friebo (Gradec) na 3000 tn P1" vo ceno. K celotnemu tekmovanju J bil povabljen jugoslova.nski konzul r BiidisavljeVič, ki: jo tudi priso^tvo'^ tekmi. Na tekmovanju se je tudi lo vse jugoslovansko dijaštvo, ki je^V vahno sledilo Zelo interesantni bar1* V čast jugosjoviiiiskim gostom e® 5 vršil zvečer zčlp uspeli banket. ■,'Aranlurističen roman. Spisal: Karl F i g d o r. Prevel: R. i‘,V (Dalje.) (51' ' Takrat se polasti A liana obup. Z haplim 'skoro Nadčloveškim sunkom se iztrga iz rok svojega napadalca ter /ra zgrabi z obema rokama za vrat. • Toda... Kaj je to? ■-_/Allail (krikne od'groze: Napadalec je bil iztegnil rfoke proti kretalni deski, zgrabi za k hladilnim pripravam vodeče navore ter jih zaprl najprej enega, poltem drugega in' tretjega. Obupno stiska Allan vedno močneje z obema ro-fraina napadalčev ,vrat. Toda, ta zapre tudi še poslednji navor. V naslednjem trenutku se Allauu posreči izpod-^esti neznanca ter ga dvigniti do ograje. Allan raztegne prste. Napadalčevo,truplo zgrmi v globočino. Allan pla- Izza bregov na vzhodnem pobrežju Rena se dviga fffl k navorom’. \ j solnce ter meče svojo rdečo luč preko pokrajine in Prepozno! žuborečih rečnih valov. Sunkoma kos za kosom' se podirajo stožci. j Ob oknu svoje -spalnice stoji Mavci« ter gleda z Prasketajoč in grmeč planejo električni planeti z žarečimi in hrepenečimi očmi v prebujajočo se dalji-{Vrhovl konic proti tlem. ! no. Zlati solnčni žarki obsevajo njene razpuščeno, lase. 4 I Vso kovino spreleti grozotno življenje. Vse’ naokrog plamti, vse naokrog žari. Tudi stopnice sc že pričenjajo topiti. Na z azbestom' obitem’ 'stojišču sredi plamtečega I morja stoji, še vedno nedotaknjen Allan',Strfnley, oz-j nanjevalec svetovne ljudovlade in' večnega miru med I narodi. Iz nižine sc dvigajo gori proti njemu plamteči ' zublji. Vročina postaja vedno neznosnejša. Polagoma se prične tresti tudi stojišče, se prične topiti. Visoko vzravnan' stoji Allan sredi strašnega razpadanja svojega dela in v njegovih očeh plamti čuden’, nadzemski žar. V desnici drži košček papirja: Mavdin poslednji pozdrav na tem svetu. - In! potem' se' zgrnejo .plameni, inpd "prestrašenim krikom množic, tudi preko njega. In potem zgrmi čudežni stroj s svojim iznajditeljem vred v globino. 64. telja... ako hočeva, pripeljati uboge, zapostavljene 1 izkoriščane po strmi poti navzgor nazaj v nekdaj 1 gubljeni raj! *S stroji so, jili hujskali morilci drugega ife gega, 's stroji so jih uničevali... Sedaj pa stoji Pr roti vojni... stroj človestv • njihovim strojem stroj proti (Dalje prihodnji-) Glavni urednik: Radivoj Odgovorni urednik: Mala Živali gači Josip Peiter. "fl telj v Pekrah pri Lirnbužuv ^ Vsa vogromna železna konstrukcija -Sti. se prične Žareči- ognji objemajo žalezo od tal do vrha. 'p- Žareč, blesk obkroži stebrovje, tramovje, stopnice riffl'stojišče, na katerem se nahaja Allan z od groze iiroko odprtimi očmi, oklepajoč se ograje. ^Allan!« šepeče poluglasno kakor, rl:i bi se pogo- varjala s svojim oddaljenim »Allan', prišla ura. jubljencem. je najina velika ura. najina sveta moj dragi, ti najboljši, najčistejši močna, Trebam za mo.in brijačku radn.ju , mladjeg briiačkog pomočnik? sa znanjem hrratfko}? ili slovensko^ jetika. Djoko Kra.jjnevič, brijač, Bosna fira-diSka. «551 3—2 Kupi se: 1 dyp*mo 110—160 volt, ca. 5.5 K\v, nov ali rabljen, novejše tjrpe. Proda sc: l nov nerabljen stroj ?a skoh-lienje (Dicklenhobelmaschine), CO!) mm odprtine in ena težka, ročna stiskalnici i/, železa. Naslov pove oglasni >avod J. Sušnik, S|oven>ka u1. 3-1 Jpžha v Gospo»ki ulici- ^ vina Zanki. m Perfekten knjigovodja(kinja) *lov«nskega in nemškega jezika popolnoma vešč se IlCt za takoj. . Ponudbe pod »Zmožnost* na upravo ’*Tabora\ 561 3-—1 Zamenjam stanovanjc Celju, obstoječe h tren’ likih, svetlih sob v PrI J0. kuhinje in pritiklin, za van c s 1—5, čeludi ’nani'1)0. sobami v Mariboru, če 1 , jtočr; v bližini parka, evel1L« koščkom vrta. — Naslon P < uprava .'tabora1'. > Prod« se stenski telefon- ^ slov pove uprava, Dva gospoda fcčeta separirano sobo, ako mogoče s hrano, v tentfamu mesta. Ako ni prostora za oba, pa vsaj sobo za enega in s popolno preskrbo. Ponudbe ped •O. J-“ na Mariborsko tiskarno. * Na novo došlo več vagonov pristnega dalmatinskega vina po najnižjih cenah na debato in drobno kakor tudi v steklenicah dostavljam cenj. naročnikom in gostilničarjem na dom. Vzorci na razpolago. Največja dalmatinska trgovina z vinom Josip Povodnik, Vojašniška ulica 4, pri dravskem mostu pod stopnicami, priporoča, da si vsak pravočasno preskrbi za velikonočne praznike te dobre kapljice. 553 2-2 Sprejmo se takoj gospodični vešča popolnoma slovenskega in nemškega jezika, izurjena stenografinja in strojepisk*. Začetnice izključene. Reflektira se samo na prvovrstne moči. Pismene ponudbe ped »Perfektno* na upravn. »Tabora*. 542 3-3 Oves Podpirajte slovenske tvrdke r Dežne plašče klobuke, perilo, čevlje, različno modno in ga*811 terijsko blago v veliki izbiri pri . Jakob Lab. Maribor, Glavni trg št * Solidne cene! 555