POŠTNINA PLAČANA
Leto III št. 44
Trst 28. maja 1949
»IZHAJA DVAKRAT MESEČNO. UREDNIŠTVO IN UPRAVA V TRSTU, ULICA G EPP A ŠTEV. 9-II — TELEFON 89-33 CENA: POSAMEZNA ŠTEVILKA 15 LIR, 6 DIN. NAROČNINA: LETNA 350 LIR, 85 DIN; POLLETNA 180 LIR, 45 DIN. CENE OGLASOV: ZA VSAK MM VIŠINE V ŠIRINI ENEGA STOLPCA 40'— LIR.
Cena lir 15
Ne gre
ja oosppdarske razloge
Jz časopisnih poročil ne uteg-vedno razbrati bistva izjav Zgovornih državnikov na med-°arodnih konferencah. To velja tudi za razne izjave o bodočnosti Trsta, ki jih poleg tega domači ti$k kaj rad skuša prikrojiti po sv°je, da bi bolj ustrezale političnemu programu, ki ga brani.
Mnenje gen. T. Aireya, načelnika ZVU, o potrebi revizije mirovne pogodbe z Italijo in uniče-nja Svobodnega tržaškega ozem-la s priključitvijo k Italiji se v Bogovih poročilih na Varnostni svet stalno ponavlja, tako da da-?es niti ne razburja več tržaške Javnosti, ki si je o teh poročilih ln njihovih nagibih že ustvarila Sv°je mnenje. Prav tako so zna-I16 njegove generalove motivaci-,le> ki se ne oslanjajo na podatke ti gospodarskega in političnega tivijenja v Trstu, temveč skoro Vedno na osebne »vtise« in »skušnje«.
Tržaška javnost, zlasti tisti s|°ii, ki se dobro zavedajo, da bi vrnitev Italije vzela možnost °tistanka in zaslužka, je v zadani času postala bolj pozorna a izjave predstavnikov ZDA, edoč tudi, da so na današnjem njndnarodnem poprišču odločil-®eiše kakor beseda Angležev. (O tališču Sovjetske zveze ne govo-*nao, ker je jasno; SZ se je odurno zavzela za ohranitev STO-la v skladu z njeno mednarodno nolitiko spoštovanja mirovnih po-
Sodb).
Med uradnimi izjavami ameri-_h državnikov je gotovo naj-važnejša izjava ameriškega podanika Warrena R. Austina pred Varnostnim svetom. Diplomatska ti°litika nalaga ZDA, da pridejo ®red Varnostni svet z najmočnejši argumenti, ko jih je pred-J^ynik Sovjetske zveze stavil ?°ti obtožbo, da z odlašanjem thenovanja tržaškega guvernerja rsijo mirovno pogodbo, in to Pr.ed forumom, ki je dolžan za-T'tiii neodvisnost STO-ja. Au-inove iZjave v izvirniku (glej A he Department of State Bulle-š* 6.111.1949, izjava posl. Austi-a Pod krepkim naslovom »Peace . featy not workable with regard pree Territory of Trieste. — ** irovna pogodba je neizvedljiva ede STO-ja), iznenadijo pozor-®ga čitatelja zaradi plehkobe pri Učiteljevanju angloameriške po-'he in tristranskega predloga za vr,ključitev Trsta k Italiji.
0 gospodarskih razlogih, ki bi »H za priključitev Trsta k d tifi, ni v Austinovih izjavah ne a tia ne sluha. Ves zagovor anglo-v 'r*ke politike sloni na ocenje-jsf Ju jugoslovanske politike na «a h-6"1 področlu STO-ja, kakor v0j J ne šlo za politiko začasne oljske uprave, ki izvaja svojo b a$t iz mandata mirovne pogod-r0 •"? ki mora to oblast takoj iz-bj.cti' guvernerju, kakor hitro bi imenovan.
Aus*in ne njegova tovariša, cj edstavnika V. Britanije in Franti; niso mogli najti za politiko Bortv nskesa Predloga nikakšne hi h. pitve trajne vrednosti, ki tr /'Ja zasidrana v življenjske po-Pftie tržaškega prebivalstva, Tr , Vsem v gospodarski razvoj )j, ‘a, ki ni vendar zrastel v veko0 ‘Hpderno pristanišče kar ta-Mučajno kakor goba po dežju. sjj e s° poročila italijanskega tisk točna, je nekaj podobnega po-ar saI Mr. Richard Bissrell jr., p, M Pomočnik upravnika ECA lov« razpravo o kreditih Marshal-bor8a načrta pred senatnim odra °m' Dejal je, »da je edina ovi-V fZa Priključitev Trsta k Italiji na em> da Italija ne predstavlja ižVAVnesa zaledja, ako hoče Trst Ve_^.evati pristaniške naloge, tovn- se te Trst, ko je po sve-'ijan -V°jni ^915-1918 postal ita-bji n$ki- lepo razvijal, čeprav je
l«,,.z<,ružen z Italijo in ne z zalem«.
Vj^ takšna protislovja in zgodo-do - e netočnosti mora zaiti vsak-
hiti da bi
hi skuša braniti, kar se bra-ne da. Np moremo si misliti,
se bil Mr. Bissrell poprej
AVSTRIJA NA MORJU
»II Traffico« (zv. maj) navaja nekaj podatkov o avstrijskih načrtih in pobudah za organizacijo lastnega avstrijskega pomorstva. »Gospodarstvo« je o tej avstrijski delavnosti že poročalo, kljub temu utegnejo nekateri podatki, ki jih je nabral »Traffico« iz avstrijskih listov, zanimati tudi naše čitatelje.
Na Dunaju je bila ustanovljena »Družba prijateljev pomorske plovbe«, ki naj bi med Avstrijci širila zanimanje za morje.
Danes poslujejo že 4 avstrijske pomorske organizacije, ki dejansko že posegajo v mednarodno plovbo:	»Oestrig«, »Au-
stria Lloyd«, »Seefrachten - Kon-tor« in »Rohner Gehring Co,«. O zadnjem podjetju je bilo doslej malo slišati. Bavilo se bo s.spe-donu in velesejma v Lyonu. Poleg prevzemalo predstavništva prevoznih tvrdk in zavarovalnic, zavarovalo bo potnike in blago ter imelo v lastni režiji tudi morske in rečne ladje. Nova avstrijska družba »Austria Reederei Lob & Mueller« se bavi z ribjim lovom v severnih morjih.
Govorijo, da se zdaj tudi kap. F. Deak bavi z mislijo, da bi ustanovil s švicarskim in ameriškim kapitalom pomorsko druž-
bo, ki bi kupila staro 450-tonsko ladjo za promet na Sredozemlju.
Glavnica avstrijsko tržaške družbe »Oestrig« je bila v začetku sestavljena iz avstrijskega (65 odst.) in tržaškega kapitala. Družba »Bratje Kozulič« bi morala prispevati 300.000 dolarjev. Toda Kozuliči so se nazadnje umaknili. Na njihovo mesto je stopila tvrdka »Gondard« iz Dazia, ki se zdaj še pogaja za določitev dokončne višine njenega deleža pri družbi. Tvrdka Gondard je na svoje stroške, vendar v imenu »Oestriga« najela malo motorno ladjo »Argo« (526 br. t.), ki naj bi plula na progi Trst-Pirej-Smirna. Toda med neko nevihto je bila ladja hudo poškodovana in zdaj je v popravilu v ladjedelnicah v Genovi. Gondard namerava najeti dve večji .ladji večje tonaže, ki bi prevažale le blago in potnike.
V začetku aprila je prispela v Trst iz Carigrada 900-tonska ladja »Pra«, ki jo je Oestrig najela od nekega genoveškega brodarja.
Družba »Austria Lloyd« se prav za prav šele ustanavlja, in sicer z avstrijskim in ameriškim (ZDA) kapitalom; družba je dejansko že prevzela neke posle kot pomorska agencija.
Nemčija na zunanjih trgih
NEMCI NA MILANSKEM VELESEJMU
Med 1817 tujimi razstavljale! je bilo na milanskem sejmu 300 Nemcev. Po zatrdilu nemškega tiska Exportdienst, Duesseldorf) so Nemci sklenili za okoli 4 milijone dolarjev kupčij. Za okoli pol milijona dolarjev poslov so si že zagotovili izvršitev v kompenzacijskem računu z Italijo. Nemški tisk omenja, da so bile nemške cene določene v dolarjih za mnogo vrst blaga previsoke. Na nekaterih področjih je konkurenca italijanske industrije močna. Mnogo nemških tvrdk za izdelavo strojev je stopilo v stik z italijanskimi, in bo z njimi sodelovalo.
Nemški poročevalci poročajo, da odloča v glavnem kakovost blaga, ne toliko cena. Italijani sami polagajo veliko važnost na zunanjost blaga, ki mora biti prikupna. Nemci trdijo, da jim italijanska konkurenca ni nevarna
pri svinčnikih in električnih žarnicah; v tem blagu so bile zaključene dobre kupčije. Pri porcelanu ni italijanske konkurence. Nemški fotografski aparati so bili predragi. Ugodni so bili zaključki glede prodaje tiskarskih strojev, predvsem za offsettisk.
NEMCI V NEW YORKU
Po desetih letih so Nemci iz zapadne Nemčije prvič priredili razstavo na newyorškem vzorčnem sejmu. Nemške tvrdke so zaključile samo za 100.000 dolarjev kupčij; od tega odpade samo na berlinsko tvrdko »Ambeg«, ki izdeluje stroje za obdelovanje stekla, 80.000 dolarjev. Materialnega uspeha torej ni bilo, pač pa se Nemci tolažijo z moralnim. Nemške cene nožev in rezil sploh so bile za 20 odst. previsoke nasproti ameriškim; tudi nemške igračke so bile predrage. Američani se zanimajo predvsem za stroje.
Pasivnost Evrope nasproti ZDA
Približno sliko o trgovinski iz-enjavi med ZDA in Evropo si
lahko ustvarimo iz	naslednjih u-	
radnih podatkov, ki	jih je	obja-
vilo ameriško ministrstvo za trgo-		
vino in ki se nanašajo na		vred-
nost izvoza in uvoza izraženo v		
milijonih dolarjev v	mesecu	mar-
cu t 1.	Uvoz	Izvoz*
Avstrija	16,2	0,8
Belgija in Luks.	24,2	11,0
Danska	12,2	0,5
Francija	61,2	5,5
Zap. Nemčija	77,3	6,1
Velika Britanija	62,2	22,8
Grčija	11,7	3,9
Irska	3,5	0,3
Islandija	1,3	0,4
Italija	25,4	6,4
Norveška	11,2	3,0
Holandija	34,5	4,3
Portugalska	7,1	0,05
Švedska	7,5	3,7
Sovjetska zveza	1,9	4,3
Švica	14,4	8,5
STO	0,5	0,05
Turčija	3,2	3,8
Cehoslovaška	2,0	2,2
Finska	1.9	1,8
Jugoslavija	1,1	0,2
Poljska	1,2	0,3
Romunija	0,2	0.05
Madžarska	0,1	0,1
Bolgarija	0,5	0,4
Razen Sovjetske	zveze, Češko-	
slovaške in Turčije	so bile	trgo-
ske bilance vseh evropskih dr-pasivne nasproti ZDA.
informiral o gospodarski preteklosti Trsta v gospodarskem odseku ZVU v Trstu.
ANGLEŠKI IZVOZ SE VEDNO NARAŠČA
V	prvem tniimesečju 1949 je Anglija izvozila za 475,2 (lani 368,8) milijonov funtov blaga in •uvozila za 538,1 (487,5) mil. funtov; primanjkljaj je znašal 62,9 (118,7) mil. f- V marcu je dosegel, 'izvoz 165,9 mil. f. (okoli 20 milijonov več kakor februairja) t. j. 162% izvoza iz leta 1938. V prvenf trimesečju 1949 je izvoz dosegel, 156 odst. (lansko leto 147 odst. izvoza v trimesečju 1948).
Kot izvoznica barv zavzema Anglija danes prvo mesto na svetu, kakor ga je zavzemala pred vojno. Po vrednosti se je povprečni letni izvoz barv dvignili od okoli 4 Imi!, f. v predvojnih letih na 8,1 imdil. f. v letu 1948. S proizvajanjem barv se bavi okoli 600 tvrdk, med katerimi dela 200 za izvoz. Angleška barvna industrija se posebno trutič, da bi izvaža’a po čim nižjih cenah im tako ohranila zunanje trge.
*
V	Berlinu je bil podpisan sporazum med predstavniki Cehoslo-vaške in sovjetske cone, ki predvideva izmenjavo blaga v vrednosti 44 milijonov dolarjev do 31. decembra t. 1.
K VI. poročilu gen. Aireya. V članek, objavljen v zadnji številki »Gospodarstva« so . se vrinile nekatere pomote, ki jih popravljamo. Dovoz iz Avstrije v Trst je znašal mesečno okoli 400.000 q (ne 40.000). Promet z Jugoslavijo: okoli 100.000 t (ne 25.000) uvoza! v Trst in okoli 25.000 ton izvoza iz Trsta.
Proti gospodarski «diskriminaciji»
trgovinske izmenjave Vzhod-Zapad
Za pospešitev
Na zadnjem zasedanju evropskega gospodarskega odbora OZN v Ženevi je zbudil splošno pozornost govor sovjetskega delegata Amazaspa A. Arutiunia-na. Sovjetski delegat je izjavil, da je diskriminacijska politika ZDA (politik, ki ne dovoljuje izvoza določenih izdelkov v vzhodne države) največja in skoraj edina ovira za razvoj trgovine Vzhod - Zapad v Evropi.
Arutiunian je odgovarjal predvsem ameriškemu poslaniku Ave-rellu Harrimanu, ki je trdil, da vlada mrtvilo v trgovini med vzhodnimi in zapadnimi državami, ker vzhodne države nočejo izvažati živil in surovin v zameno za manufakturno industrijsko blago, kakor so to delale pred vojno. Sovjetski delegat je v svojem odgovoru dejal, da je politika, ki teži za uvedbo »tradicionalnega varuštva v trgovini« zastarela. Dodal je, da so vzhodne države v predvojnem trgovinskem sistemu postale »kmetijski privesek« zapadnih industrijskih dežel. Vzhodne države niso krive, da danes izvažajo manj na Zapad. Govornik je nato navedel podatke o evropski trgovini, ki jih je nedavno objavila Evropska gospodarska komisija za 1. 1948. Po teh podatkih so vzhodne države (vštevši Sovjetsko zvezo) izvozile na Zapad za 1.275.000.000 dolarjev blaga, medtem ko so uvozile za 930,000.000 dol. blaga z Zapada. Prebitek izvoza znaša v lanskem letu 37 odst., medtem ko je v I. 1947 znašal 14 odst. G. Arutiunian je nato govoril o diskriminacijski politiki ZDA, ki ne dovoljuje izvoza določenih vrst blaga, ki bi se dalo uporabiti v vojaške namene, v vzhodne države. Angleži so uporabili pod pritiskom Američanov podobne metode. Sovjetski delegat je tudi obtožil Američane, da bi radi preprečili razvoj pridobivanja premoga v Evropi, ker evropski premog konkurira ameriškemu.
Približno v istem smislu je govoril poljski delegat Tadeusz Ly-chovski, ki je ugotovil, da bi vzhodne države lahko več izvažale edino, če povečajo proizvodnjo. Pozval je zapadne države, naj ne delajo več ovir Evropski gospodarski komisiji pri pospeševanju industrializacije vzhodne Evrope. Diskriminacijska politika v ZDA postavlja razvoju trgovine Vzhod - Zapad nepremostljive ovire.
Znani pariški gospodarski list »La Vie Financière« (17. maja) je objavil o trgovinskih pogajanjih med Francijo in Jugoslavijo naslednje poročilo:
Po neki vesti iz inozemskih krogov je francoska vlada posredovala pri angleški, naj ne sklene nove dolgoročne trgovinske pogodbe z Jugoslavijo, dokler ne bo dokončno urejeno vprašanje odškodnine za angleško in francosko imetje v Jugoslaviji.
V uradnih krogih formalno zanikajo to trditev. Francoska vlada ni storila nikakšnega koraka v angleškem zunanjem ministrstvu; francoski poslanik v Londonu ni prejel nikakšnega navodila o tem predmetu. Angleški uradni krogi izjavljajo s svoje strani, da ne vedo ničesar, o takšnem francoskem koraku.
Kakor znano, nadaljuje omenjeni pariški list, je bilo vprašanje odškodnine za angleško podržavljeno imetje v Jugosla, viji rešeno v načelu za časzf an-gleško-jugoslovanskih pogajanj meseca decembra v Londonu in Beogradu. Ta pogajanja so se za-
Ameriški delegat Harriman se je v svojem odgovoru omejil na razčiščenje stališča ZDA nasproti vlogi Evropske gospodarske komisije pri pospeševanju proizvodnje v nerazvitih evropskih državah. Dejai je, da niso ZDA nasprotne temu, da se evropski gospodarski odbor bavi z vprašanjem povečanja industrijske proizvodnje; pač pa naj bi po njegovem mnenju bilo to delo posebnih gospodarskih industrijskih komitejev, ne pa delo komiteja, ki proučuje splošno trgovino in splošni razvoj.
Angleški delegat C.P. Mayhew se je dotaknil vprašanja diskri-
Ceškoslovaške razstave na med- I narodnih velesejmih organiziral Češkoslovaška'; veilepejmska centrala (Cešk «slovenske veletržn.i: ustredi) v Pragi, ki je povezana z ministrstvom za zunanjo trgovino- Večina razstavnih potrebščin in opreme je tipizirana in zdelana v serijah. V državah, kjer je dodeljena razstavna površina premajhna^ postavijo Cehi in Slovaki lastne enonadstropne razstavne paviljone, ki jih izdelajo doma in nato montirajo v inozemstvu.
Prvo delo Češkoslovaške velese j mske centrale v letošnjem letu je bila izredno uspešna raizstava. češkoslovaške industrije . v New Yoriku, na kateri je bilo zaključenih 'za pol. milijona dolarjev naroé'il. Na mednarodhem velesejmu v Lipskem je Cehoslova-ška podpisala za 200.000 dolarjev naročil. Spomladanski velesejem na Dunaju se je zaključil s podpisom naročil za 400 milijonov kčs. Prav tako uspešno je Ceho-slovaška letos razstavljala na velesejmih v Milanu, Utrechtu, Poznanju in Bruslju. Cehoslovaška set je udeležila letošnjih avtomobilskih razstav v Parizu in Ženevi, poljedelske razstave v Belgiji, razstave motornih koles v Londonu in velesejma. Lyonu. Poleg tega pripravlja uradno udeležbo na velesejmih v Parizu, Torontu, Kazablankii, Stokholmu, Budimpe-diustrijlelh razstavah v Moskvi in šti, Plovdivu, Smirni ter na in-Bostonu. O udeležbi na stalni razstavi v New Yorku smo že poročali. Za Srednjo in: Južno Ameriko priprlavlja Cehoslovalška! reprezentativno razstavo na večji ■ladji, ki bo obiskal!ai vsa pomembna središčai tega predela.
kijučila s podpisom kratkoročnega trgovinskega sporazuma med obema državama. Zdaj se Anglija in Jugoslavija pogajata za sklenitev dolgoročne trgovinske pogodbe, ki je pred zaključkom.
Pogajanja med Francijo in Jugoslavijo, ki so se začela 2. aprila v Beogradu, se bodo obnovila v Parizu 17. maja. Gre za to, da se na novo uredi trgovinska izmenjava med Francijo in Jugoslavijo, ker je zapadel trgovinski dogovor z dne 12. julija 1946, ki je bil podaljšan 1. maja 1947 za eno leto. Na dnevnem redu je tudi ureditev finančnih vprašanj med obema državama. Glede trgovinske strani mislimo, da bo izdelan načrt za enoletno izmenjavo. Verjetno je, da bodo zaključene dolgoročne pogodbe za dobavo francoske industrijske opreme Jugoslaviji.
Po najnovejših vesteh je bila v Parizu» podpisana trgovinska pogodba med Jugoslavijo in Francijo.	>«««Til*
Trgovinska pogajanja med Jugoslavijo in Italijo se ugodno razvijajo. Dosežen je bil sporazum glede industrijske opreme čistilnice petroleja na Reki, ki so jo Italijani odpeljali.
minacijske politike in omenil, da pri angleški zunanji trgovini ne gre za diskriminacijo, temveč, »da si je Anglija pridržala pravico do izvoza določenih vojnih sredstev v določene države. Dodal je, da je spisek tega blaga na Angleškem javen. Ta poudarek je izzval — po poročilu nekega ameriškega lista — precejšnjo pozornost pri delegatih ZDA, ker je izzvenel kakor očitek, da je spisek blaga, katerega uvoz je prepovedan» v vzhodne države iz ZDA, tajen. Splošno je v Ženevi prevladoval optimizem glede dobre volje, da se trgovina Vzhod - Zapad pospeši .
GOSPODARSKA POGAJANJA Z ZDA
Češkoslovaška agencija »In-press« poroča: Po štiritedenskem bivanju y Združenih državah se je vrnila v Prago češkoslovaška delegacija, ki jo je voditi pomočnik za zunanjo trgovino E. Loebl. Delegacija se je pogajala z odgovornimi ameriškimi gospodarskimi krogi o raznih gospodarskih vprašanjih, ki zanimajo obe državi. Konkretni rezultati zahtevajo podrobno preučitev novega gradiva, nakar se bodo pogajanja nadaljevala. Češkoslovaška delegacija se je poleg tega pogajala v ZDA in Veliki Britaniji s predstavniki bank in velikih trgovinskih podjetij o ukrepih, ki naj bi pospešili češkoslovaški izvoz v ZDA in Veliko Britanijo in prav tako uvoz v Cehoslovaško iz teh dveh držav. Češkoslovaška republika je s temi pogajanji svetu zopet dokazala, da različnost gospodarskih sistemov ni nikakšna ovira razvoju gospodarskih stikov, ki pa seveda morajo sloneti na načelu popolne enakopravnosti.
Češkoslovaška delegacija se je poleg tega udeležila otvoritve češkoslovaške industrijske razstave in stalnega češkoslovaškega paviljona na velesejmu v New Orleansu, kjer so jo mestni uradi, trgovinski krogi in tisk zelo prijateljsko sprejeli.
POGAJANJA Z VELIKO BRITANIJO
V spodnji zbornici je pomočnik ministra za trgovino John Ed-wards izjavil: V teku trgovinskih in finančnih pogajanj, ki se bodo začela prihodnji mesec v Londonu z delegacijo češkoslovaških izvedencev, bodo prišla na dnevni red vsa trgovinska in finančna vprašanja med Cehoslovaško in Anglijo.
PODPIS TRGOVINSKE
POGODBE S HOLANDIJO
Med Cehoslovaško in Holandijo je bil 13. maja podpisan v Haagu tegovinski sporazum, ki je bil takoj uveljavljen in ki bo trajal do 30. aprila 1950. Sporazum obsega trgovinsko izmenjavo v vrednosti 86 milijonov holandskih florintov s posameznih strani. Cehoslovaška bo uvažala iz Holandije ko-pro, baker, kavčuk in druge indonezijske proizvode, kakor zelenjavo, živino in ribe, dalje iz Holandije električno in radijsko opremo ter kemikalije in zdravila. Holandija bo uvažala iz Ceho-slovaške stroje, metalurgični material, kemične izdelke, steklo, keramiko in tkanine.
TRGOVINSKA POGAJANJA Z ARGENTINO
Češkoslovaška delegacija, ki jo vodi g- Landa, je predloživa argentinski vladi spisek blaga, ki ga je pripravljena Cehoslovaška dobavljati v zamenjavo za argentinsko blago. Spisek preučuje argentinska Osrednja banka. Pogajanja se nadaljujejo ugodno. Pričakujejo v najkrajšem času podpis trgovinske pogodbe, ki bo stopila na mesto dosedanjega sporazuma Miranda - Smela, ki je potekel.
Mnenje pariškega lista
Razmah češkoslovaške trgovine z Zapadom
Po dramatičnem glasovanju Organizacije združenih narodov, ki je iznenadilo zlasti Italijo, je bilo vprašanje politične pripadnosti nekdanjih italijanskih kolonij odloženo. Italijane je zlasti iznenadil nastop južnih ameriških držav, ki so glasovale proti sporazumu Bevin - Sforza, in tako vsaj na zunaj pripomogle k porazu Italije; vprašanje je bilo gotovo rešeno že prej za kulisami.
Srečanje med Bevinom in Sforzo ni bilo po poročilu nekaterih italijanskih listov prav ljubeznivo in po ostrem prerekanju sta se državnika sporazumela na naslednji podlagi;
1)	Libija bo poi 10 letih progla-ščna za neodvisno, ako to sklene glavna skupščina OZN;
2)	Cirenaiko bo upravljala Velika Britanija, Fezan Francija in 1. 1951 bo Tripolitanija izročena v upravo Italiji;
3)	Do 1. 1951 bo Tripolitanijo upravljala Velika Britanija, kateri bo stal ob strani posvetovalni organ, sestavljen iz predstavnikov Francije, ZDA, Italije, Egipta in domačega prebivalstva;
4)	Francija, Velika Britanija in Italija se bodo v vsaki priliki sporazumele glede ukrepov za ohranitev enotnosti Libije.
Politični «komite je predložil glavni skuščini OZN naslednji načrt: 1) Italija bo 1. 1951 prevzela upravo Tripolitanije; 2) Francija bo še nadalje upravljala Fezan; 3) Italija dobi v upravo Somalijo; 4) Italiji se prizna Eritreja, razen zapadnih pokrajin, ki bodo priključene k Etiopiji. Mesta Asmara in Masava, kjer je naseljenega precej italijanskega prebivalstva, dobijo poseben občinski statut, ki naj bi zavaroval pravice Italijanov.
GOSPODARSKI POMEN
BIVŠIH ITALIJANSKIH KOLONIJ
V	predvojnih časih so italijanske kolonije bile .precejšnjega pomena za italijansko gospodarstvo. Uvoz banàn iz kolonij je predstavljal 55 odst. vsega uvoza banan, uvoz kož 35 odst., uvoz pšenice 35 odst., volne 15 odst. in žime 10 odst. Poleg tega je Italija uvažala iz kolonij manjše količine bombaža, kave, olja, masti in rib. Vrednost uvoza iz italijanskih kolonij v Italijo je znašala 1. 1938 400 milijonov lir, od tega odpadeta 2/3 na surovine. Italija je v tem letu izvozila približno 6-krat toliko v kolonije, in sicer je izvažala predvsem dokončne izdelke.
Med vojno je gospodarstvo v bivših italijanskih kolonijah, kjer so se razvijale tudi vojaške operacije, zelo trpelo. Poleg tega se je mnogo italijanskih kolonistov razbežalo pod pritiskom domačega prebivalstva.
GOSPODARSKE TEŽAVE V LIBIJI
Libija spada med najvažnejše in najbolj razvite bivše italijanske kolonije. V Libiji se gospodarstvo naslanja na poljedelstvo in živinorejo. Po vojni je ostalo mnogo zemlje neobdelane, ker je mnogo kolonistov odšlo. Italijanski kolonisti so popolnoma zapustili Cerenaiko, medtem ko jih je v Tripolisu še okoli 38.000. Italijansko prebivalstvo vse Libije cenijo danes na 40.000, medtem ko je bilo I. 1938 v Libiji 80.000 Italijanov. Med vojno je bilo uničenih okoli 75 odst. tovarn. Libija izvaža v zadnjih letih predvsem pomaranče, paradižnike, olivno olje, jajca, govedo, ovce in mezge.
ERITREJA SE OBNAVLJA
V	Eritreji je bilo 1. 1935 komaj 5.000 Evropcev. Nato je fašistična vlada začela kolonizirati deželo, tako da se je italijansko prebivalstvo dvignilo do izbruha svetovne vojne na 27.000. Tudi v Eritreji sta poljedelstvo in živinoreja glavni pridobitni panogi. Kljub temu mora Eritreja uvažati žito, limone, čebulo, dateljne in oljnata semena. Dežela ima 1 milijon prebivalcev, medtem ko je obdelane samo 2,6 odst. zemlje. Suša je v tej deželi največji nasprotnik poljedelstva. Okoli 11 odst. površine je pokrite z gozdovi, ki pa ne prinašajo posebnih koristi. Eritreja izvaža precej rib.
Med vojno sta bila industrija in trgovina zelo prizadeti. V deželi nedostaja gonilne sile bodisi elektrarn bodisi drugega goriva. Nafte in premoga je v deželi zelo malo, tudi sicer je v pogledu zemeljskih zakladov dežela revna. V Eritreji je nekoliko železne rude in mangana. Italijani so začeli tudi izkoriščati zlata nahajališča, ki dajo okoli 100 kg zlata letno. Do poraza fašistične Italije v 1. 1943 je bila Eritreja carinsko združena z Abesinijo. Trgovinska bilanca dežele je pa-
II
sivna, kajti izvoz krije samo 57 odst. uvoza. Eritreja izvaža pivo, cement, biserovino, vžigalice, kože in usnje ter čevlje. Za reekks-port prihajajo v poštev kava, bombažno predivo, železo, jeklo, mineralna olja' in kože. Eritreja uvaža predvsem »duro« (afriško koruzo), razna žita, kavo, bombažne izdelke in mineralna olja.
GOSPODARSKI RAZVOJ SOMALIJE
Tudi v Somaliji je število italijanskega prebivalstva po vojni zelo padlo. Največ Italijanov se je naselilo v glavnem mestu Mc-gadišu in v okolici. Le malo Italijanov se bavi s poljedelstvom. Domači prebivalci (Somali) so predvsem pastirski narod. Pod angleško upravo se je zlasti raz-
Italijanske kolonije se delijo i v tri večje skupine in sicer Li- I bijo, Eritrejo in Somalijo. Libija je bila po vojni razdeljena v tri predele, in to Cirenaiko (na na-
vilo pridelovanje riža. Najvažnejši proizvodi so kože, sladkor, bombaž, bombažno olje, banane, arabsko lepilo, kremen, kapok in cin. Industrija ni posebno razvita.
V razdobju 1935-39 je znašal obseg zunanje trgovine povprečno 455 milijonov lir na leto. V povojnem času se je zunanja trgovina naglo obnovila, tako da danes krije Somalija 93 odst. svojega uvoza z izvozom, to se pravi, da je kritje višje kakor pred vojno. Somalija izvaža predvsem kože, dišave, suhe ribe, sladkor in rastlinsko olje. Izvoz soli je bil ustavljen, odkar so Japonci prenehali kupovati somalj-sko sol. Somalija mora uvažati živila in obleko.
šem zemljevidu označeno z 1), Tripolitanijo (2) in Fezan (3), Italijanska Somalija je na zemljevidu označena s številko 4 in Eritreja s 5.	<
rvvans /.
onoriti-J:
Francosko - italijanska carinska zveza propadla
Mnenje francoskega gospodarskega sveta o načrtu za franco-sko-italijansko carinsko zvezo potrjuje napoved gospodarskih strokovnjakov, da se carinska zveza med tema državama, ki si medsebojno konkurirata, ne da gospodarsko utemeljiti. Tudi zamisel «Beneluxa» (gospodarske združitve Holandije Belgije in Luksemburga) je ostala samo na papirju.
Izvedenci francoskega gospodarskega sveta so poročali na seji o tem vprašanju in dali odklonilno mnenje o predlogu za carinsko združitev. Stališče gospodarskega sveta je izzvalo veliko pozornost v francoskem zunanjem ministrstvu. Minister Robert Schu-man je izrazil željo naj svet odloži razpravo o tem vprašanju, dokler ne čuje mnenje tudi njega samega. Svet je sprejel poročilo izvedencev s 14 glasovi proti 4, medtem ko 3 niso glasovali. Poročilo ugotavlja, da sta francosko in italijansko gospodarstvo v medsebojni konkurenci in da se ne, dopolnjujeta. Kronično vprašanje nezaposlenosti v Italiji je še po- 1
sebno važno, iz njega bi se po sklenitvi carinske zveze izcimilo francosko - italijansko vprašanje. Glede na nizke proizvajalne stroške industrije in poljedelstva v Italiji, ki izvirajo iz nizke življenjske ravni delavstva, bi italijanska industrija in kmetijstvo lahko izvajala «dumping» nasproti francoskemu gospodarstvu, to se pravi, da bi svoje proizvode postavila na francoski trg po nižjih cenah. Mnenje odbora izvedencev je, da je besedilo francosko-italijanske pogodbe ,ki sta ga podpisala zunanja ministra v tem pogledu presplošno. Škodo bi v Franciji zlasti trpela avtomobilska, tekstilna in ladjedelniška industrija.
V gospodarskem svetu so zasto-i pani delavski sindikati, predstavniki združenj nameščencev in drugih organizacij, ki jih zadevajo gospodarska in socialna vprašanja. Gospodarski svet je samo posvetovalen organ, vendar bo njegovo mnenje vplivalo na nadaljnji razvoj tega vprašanja.
Razdelitev kreditov EGA
V prvih 11 mesecih preteklega leta so bili krediti iz Marshallovega načrta tako razdeljeni, da je v celoti prišlo povprečno 18 dolarjev na posameznega državljana. Razmeroma je največ prejela Holandija, t. j. 45,62 dolarja na glavo. Tudi Trst je precej v ospredju s 37,20 dolarja. Količnik je v Angliji nizek, ker je Anglija v okviru Marshallovega načrta sprejela obveze napram drugim
udeleženkam.	v znesku 282 mili-
j ono v dolarjev. V posameznih dr-	
žavah pride na glavo:	
Holandija	45,62 dol.
Islandija	43,28 dol.
Trst	37,20 dol.
Avstrija	32,92 dol.
Norveška	25,76 dol.
Danska	24,50 dol.
Irska	23,68 dol.
Britanija	23,47 dol.
Belg. Luks.	22,76 dol.
Fr. cona	14,15 dol.
Italija	12,13 dol.
Bicona	8,89 dol.
Švedska	4,83 dol.
Turčija	0,48 dol.
Portugalska	in Švica sta sicer
članici Marshallovega načrta, toda doslej nista zahtevali nikak-šnih kreditov. V celoti je bilo v okviru Marshallovega načrta (vštevši Kitajsko in Juž. Korejo) nakazanih v času od 3. aprila 1948 do 27. aprila 1949 5.002,750.000 dolarjev; od tega za Evropo 4.768 milijonov dolarjev. Posojila so . dosegla v prvem letu 973,3 milijona dol. Dodatna posojila 29 milijonov dol. so bila dovoljena 1. aprila, in sicer Švedski 12 milijonov dolarjev, Belgiji 9 mil. in Turčiji 8 mil. Za nabavo živil in poljedelskih proizvodov je bilo nakazanih 2.088,100.000 dolarjev in za industrijske proizvode 2.065,800.000 dolarjev. Za prevoznine čez Ocean je bilo izdanih 409 milijonov dolarjev.
TREBA PROIZVAJATI PO NIZKIH CENAH
Averell Harriman, načelnik ECA za Evropo, je v Annecy-ju, kjer je bila mednarodna carinska konferenca, izjavil, da je proizvajalna sila evropskih držav razmeroma nizka. Evropa se mora v proizvodnji zadovoljiti z manjšimi dobički in prodajati po nižjih cenah. Edino tako bo lahko vzdržala konkurenco drugih držav na svetovnih trgih in povečala svoj izvoz do višine, da bo z njim plačala uvoz. Povečanje proizvajalne sile je neobhoden pogoj za zboljšanje življenjske ravni. Treba je imeti potreben pogum in sprejeti nekatere nevarnosti in potrebne žrtve, ako hočemo doseči ta cilj. Na koncu je poudaril, da je nujno potrebno razširiti dvostranske mednarodne dogovore v večstranske in omogočiti investicije kapitala.
KJE JE REŠITEV ITALIJANSKEGA GOSPODARSTVA
Pred odhodom v Južno Ameriko, kamor ga je poslala italijanska vlada, da preuči razne trgovinske zadeve, je bivši italijanski finančni minister Gaimpilili dal listu »II Globo« kratko Slzjavo. Po njegovem mnenju sta vprašanje plasiranja proizvodov italijanske industrije in vprašanje italijanske emigracije glavna problema italijanskega gospodarstva. Od rešitve teh vprašani odvisi tudi uspeh Marshallovega načrta. Države, ki so vključene v OEEC morajo v tej organizaciji zbrati vse sile, da razširijo svoje odnose tudi izven OEEC. To veti j a: predvsem za Italijane, ki morajo) prelsojati gaspofllarske odnesle v z vezi z možnostjo plasilrlanja italijanskih proizvodov in zaposlitve italijanske delovne siile-
Za plemenitejši svet
George Afe Cullagh, založnik kanadskega lista »Globe and Mail«, je prepotoval Evropo in nato napisal za svoj Ust članek o »Nadah glede bodočnosti«. Da) bi pisec ljudi, ki so vajeni bolj' špekulirati kakor se zgolj navdu-sevati za dobro stvar, pridobil za) svoje načrte, je svoje poglede, nasvete, nade in načrte, zavil v trgo-vinsko^poslovni slog.
Kako naj zagotovimo na svetu mir, ki je prvi pogoj za gospodarski in kulturni razvoj? Ustanovit i je treba posebno družbo, ki bo delala za svetovni m itn. Ravnateljem in uradnikom bodel ob strani podjetni delničarji, ki\ so vsi navadni zemljani in hrepenijo po urejenem in mi-menù svetu, da bi lahko živeli v mirus Ravnateljski svet bodo sestavljali izvoljeni predstavniki tistih vlad, ki želijo mir.
Nade v zaslužek so sijafne. Prednostno dividendo, ki je bo deležen vsak delničar, bo predstaxljal inir na svetu. Dokler se ne bo pokazala ta dividenda, ne bodo izplačane dividende na navedene'
delnice. V zadnjih treh letih so se pogoji za zaslužek poboljšali. Razsipanje duhovnih sil, ki spremlja gmotno in telesno zapravljanje, je bilo veliko, toda tu sd znamenja krepke in zdrave obnove.
Glavne postavke na strani bilančne posine so egoizem, mlačnost, lenoba in strah. Tem nasproti so na aktivni strani zaupanje, ljubezen, pridnost in domovinska ljubezen. Nato govori pisec o konkurenci med komunističnimi ■ iri kapitalističnimi državami, nakar nadaljuje s propagando za svojo zamisel. Delnice za novo družba so po njegovem načrtu takoj na razpolago. Ti vrednostni papirji so edinstveni, ki jih lahko kupi revež kakor bogataš. Denar ne igra nikakšne vloge. Kupna cena je važna zadeva. Plačaš tako, da | končno odložiš vlogo kritizirajo-čega opazovalca v zadevah svoje domovine. S tem nočemo reči, da mora kritika prenehati.
Nova svetovna družba se lahko razvije v donosno podjetje edino, ako vsakdo pritegne in sc bol}
sistematično začne zanimati za javne zadeve. Ceno delnic predstavlja žrtvovanje nekaj postranskega časa, ki ga boš posvetil zanimanju za javne zadeve. Zato se ne smeš potuhniti in se izogniti razpravam o uspehu dnevnega! dela.
Vsaka prednostna delnica prinaša navadno delnico kot nameček. Toda dokler se ne doseže svetovni mir in s tem pogoji za\ izplačilo prednostnih delnic, se dividenda na navadne delnice ne bo izplačevala.Nagrade na običajne delnice bodo v tem-le: odprava strahu pred vojno prinese velikanskem dividende v tem, da se lahko posvetiš vzgojnemu in kulturnemu delu; druga nagrada je zboljšanje svojega družinskega življenja v ozračju, ki bo rešeno groznega strahu 'pred vojno, in, predvsem možnost, da na svoje otroke lahko preneseš bogate■ kulturne, vzgojne in človeške vrednote ,ki jih vojne vsakih 20 let zapravljajo. Končno', tolažljiva je zavest, dici bomo mi, ki smo deležni tega poslanstva, za katerega smo se borili in umirali, lahkdt izročili svojim otrokom in nerojenim rodovom boljši in plemenitejši svet, v katerem bodo živeli.
Jugoslavija na Donavi
Ni lahko zbrati podatke o današnjem prometu na Donavi še posebno, ker je Donava pirav za prav prerezana v dva. sektorja, ki se raztezata od izvira do Bratislave in od Bratislave do izliva v Črno morje. Na prvem se čuti vpliv angloameniške gospodarske politike,, na drugem pa sovjetske. Podatki o prometu skozi madžarsko obmejno pristanišče Mohač nam dajejo vsaj približno sliko o prometu na spodnjem sektorju v 'L 1948, v primeri s prometom] 1947 in 1938. Skozi to P stanišče je plulo:
L. 1938	1947	1948
Štev. ladij 9-276 2.816 6.036 Tovor v 1.000 t 2.270	864 1.982
Zanimivi so podatki o za Javi, pod katero so plule ladje skozi Mohač. Na prvem mestu je bila jugoslovanska zastava, ki je dosegla 33%. Nato sledi sovjetska, dalje češkoslovaška, romunska, madžarska in končno bolgarska z 1%. To so podatki za leto 1948 po madžarski uradni statistiki. Namesto nemškega in avstrijskega ladjevja je zdai stopilo sovjetsko. Madžarska statistika sploh več ne navaja ne nemške ne avstrijske mornairice v prometu v 1. 1947 in 1948.
RESONANČNI LES TUDI V JUGOSLAVIJI
Na gozdarski razstavi v Ljubljani so prvič razkazovali smreko, ki daja zelo dragocen les. Gre za drevesa, ki v 130-150 letih dosežejo le 20-30 cm premera. Počasna rast daja lesu izredno gostoto in vsled tega izsvrstne lastnosti glede trdnosti, prožnosti itd. Dognali so n. pr. da rastejo na Pokljuki in Jelovici pa tudi drugod smreke, ki imajo na enem samem centimetru širine kar 20 in več letnih lesnih obročev. Ta les imenujejo resonančni ali letalski, ker je zelo primeren za izdelovanje glasbil ter lesenih kosov pri. letalih. Značilno je dejstvo, da so doslej ta dragoceni les uporabljali za gradbeni ter celulozni material in kvečjemu za posebne domače obrtniške izdelke. Resonančni les je Jugoslavija uvažala iz inozemstva. Pred vojno so n. pr. plačevali kanadski »sprus«, ki velja na mednarodnih trgih za naj-
boljši letalski les, po 9.000 din za kub. m, medtem ko so prodajale1 lesa enake in morda tudi boljše k3" kovosti po 300 din za " kubični 111 ■ Jugoslovanski strokovnjaki nadaljujejo z raziskovanji na novi*1 področjih resonančnega lesa, ze zdaj pa je domača industrija Prl" čela uporabljati nov material za izdelavo glasbil, športnega in te" lovadnega orodja itd.
Resonančni les bo brez dvori3 ' postal za Jugoslavijo dragocen0 izvozno blago, za katerega vlad3 na mednarodnih trgih veliko P°" vpraševanje. V Trstu je bil doslej precej znan resonančni les iz Kar" nije, vendar so zaloge resonančnega lesa v gozdovih tega področJ3 že močno izčrpane.
SPECIALNA JEKLA V JUGOSLAVIJI
Jeseniška železarna je priče*3 izdelovati specialne vrste jeki3’ ki so jih doslej uvažali: Gre 23 nerjaveče jeklo, ki ga v veiikeri obsegu uporabljajo v domači in" dustriji. Železarna bo nabavlja la surovine zlasti tovarni stroj6'! in motorjev ter avtomobilističn1 in pomorski industriji.
V	istem obratu so pričeli izdelovati valjano surovo železo, K1 so ga prej uvažali iz CehosloV3" ške.
V	Makedoniji bodo ustanovil* prvi jugoslovanski obrat za PrC' delovanje surove svile. Industrijske naprave za ta obrat so že naročili. V nekaterih predelih M* kedonije je svilogojstvo že zel° razvito.
NOVA PODJETJA
Nova velika žaga je priče13 obratovati v Gorskem KotarU.
Tovarno kmetijskih strojev v Osijeku' so tako povečali, da lahko proizvajala 96 odst. strojeV več kakor doslej. Proizvajala 1,0 sedem raznih vrst strojev, ki 50 jih doslej uvažali iz inozemstvi
Prve vodoravne električne ža?e
so pričeli izdelovati na Hrvri' skem po načrtih inž. Srečka Le1' berta.
Tovarna kmetijskih stroj®v »Zmaj« v Zemunu je napravil3 velik stroj za terenska dela. Str01 bodo rabili pri gradnji prek0?3 Donava - Tisa - Donava. ZefflU0 koplje 80 cm globoko in v širin0 3,5 m z brzino 100 m na uro. Strd je projektiral inž. Dragoljub Be" čalin.
Na cvetličnem trgu
Na trgu pri »Rdečem mostu« v prstu je golUovo najprikupnejiši kot, kjer naše okoličanke pro-da-jajo cvetlice. Tu ljudje radi postajajo, saj se njihovo oko lahko svobodno pase po lepih cvetlicah, vseh barv in vonjev, ki jih dovažajo iz toplejših krajev, predvsem z Italijanske riviere. To predvsem pozimi, ko jih ni mogoče, ko ne rastejo na domačih vrtovih. Pošiljka cvetic, naročena brzojavno, prispe z riviere, v 3 dneh.
S prodajo cvetlic se bavijo okoličanke iz Rojana, Barkovelj, zlasti pa s Kontovela in Proseka. Težko boš zvedel podrobno, kako je z njihovim zaslužkom; vendar ta kupčija še razmeroma dobro gre, saj ni toliko odvisna od prometa v pristanišču in splošnega, razvoja tržaškega gospodarstva, kolikor od navade tržaškega prebivalstva, -da kupuje cvetlice. Cvetlica je kakor moda, ki se te oprime in se ji težko obraniš. Spremlja te v veselju in žalosti, od rojstva do groba, ob družinskih praznikih in godovih, pri) zaroki in poroki, pa tudi končno na zadnji poti.
Ker vseh teh važnih dogodkov v teku človeškega življenja si ni mogoče zamisliti brez rož, je jasno, da cena pri kupčiji s cvetlicami ne igra tako važno vlogo kakor pri drugem blagu. Kupiti jih je pač treba vsaj ob takšnih priložnostih neglede na njihovo ceno- Nageljni gredo predvsem vi promet, in sicer danes po ceni 25—50 lir komad, (pozimi 50—60 lir); beli so bolj šteti in so nekoliko dražji. Vrtnice so že dražje, saj stanejo 50—70 lir (pozimi tudi 200 lir). Plerumjiike dtaneija okoli 100 lir, pozneje in v polni sezoni pade cena na 30—70 Ur.
Pri nas ni tako razvito pogrebno zavarovanje, s katerim si. zagotoviš proti plačevanju določene premije spodoben plogreb, Ce malo pogledaš cenike tržaških pogrebnih podjetij in cene na. cvetličnem trgu, prideš kmalu da prepričanja, da je dobra ustorio. va. Pogrebov je več vrst, zato so tudi cene različne; pogreb I. vrste okoli 60.000 lir, II. vrste 25-35.000 in III. vrste od 15.000 lir navzgor.
In venci? Venci za imeniten vaški pogreb v tržaški okolici so. te dni stali 15-000. lir K pogrebu so nesli 15 vencev. Spodoben venec stane okoli 10.000 lir. Račun je sestavljen takcPle:
nageljni (230 komad.)	6.000 ljr
petoniike	1.500 ’•
zelenje	500 »
palme	1.100 »
ogrodje	500 »
trak	1.000 »
Skupaj	10.600 l»f
Kakšna motnja nastane v nem gospodinjstvu recimo P°" vprečnega uradnika, če mu P°*r ka smrt na vrata! K sreči posW bijo za vence navadno ljudje ven hiše ali organizacije.
Končno še nekaj vrstic o tyr' ganizaciji samega cvetličnega gai. Za vsiakd btoj)i):fco, ki sri° zavzemati natančno o rimerie’* prostor, mora plačati cvetličark pristojbino 1.000 lir na mesec; P0' leg tega plača 100 lir za ležarin0 v skladišču. Stojnico mora ,7I° njati po turnusu, da ne bi b’18 vedno na najboljšem, oziroma. 11 ^ najslabšem mestu. Poleg tega P*8, ča cvetličarka okoli 3.500 Ur & razne druge takse in pristojbin^ kar predstavlja vsekakor preče.’5 njo dajatev. Kljub temu ne g03" nja.
I-
* *
Italijanski uradni list (Gazze1 ta Ufficiale) z dne 19. aprila Pr* naša v prilogi poklicno tarifo z° inženirje in arhitekte.
SEMPERLUX
Na frankfurtskem velesejmu s° se med drugimi novostmi pojavl tudi nove žarnice »Semperiu* ’ ki svetijo 2000 ur več kakor 3 sedanje. Gre samo za izpopo’ tev dosedanjega postopka pri ‘
delavi, ne pa’ za revolucionar^ izum. Žarnice so izdelali v del3 niči vojnih invalidov.
NOV FRANCOSKI MIKROAVTO
Francoski iznajditelj Svid je
Parizu razkazal nov mikro*
,avt°’ Žiri'
čilnost novega avtomobila, ki ,a _ polaga z dvemi sedeži in ima tor z 1,5 KS, je ta, da se avtomatično razpolovi v s3®
J
Zakonske določbe
Davčne ugodnosti za posojilo obrtnikom
Ukaz št. 89 (27. aprila 1949) dovoljuje Tržaški hranilnici (Cassa di Risparmio), da vrši kreditne Sosle v prid obrtniških podjetij v okviru obstoječih predpisov in da pospešuje za delovanje olajšanja dobave surovin in orodja obrtnikom in za prodajo proizvodov, izdelanih s temi sredstvi na področju in izven področja, vse listine v zvezi s takim posojilom so proste davka in pristojbin, vštevši davek na poslovni Promet; izključena je samo taksa na menice.
PREJEMKI V NARAVI IN
socialna zavarovalnina
Ker plačujejo nekateri deloda laici nameščencem del mezde v Baravi, predpisuje ukaz št. 97 Ì30.1V,1949) novo' preglednico z navedbo vsot, ki se morajo imeti za prejemke v naravi in računati Pri obveznih prispevkih za socialno zavarovanje.. Omenjene Vsote so tako-le določene:
D Sorodniki delodajalca, ki Vzdržujejo družino: hrana 212 lir, stanovanje 13, druge dajatve 120, skupaj 345 lir dnevno;
2)	Sorodniki delodajalca, ki ne
Vzdržujejo družino:	nad 20 let
stari, hrana 160 lir; stanovanje ■*3, druge dajatve 90, skupaj 263 Ur; od 16-20 let stari: hrana 115 *ir, stanovanje 13, druge dajatve 6°, skupaj 188 lir; pod 16 let sta-ri: hrana 80 lir, stanovanje 13, kruge dajatve 30, skupaj 123 lir krievno;
3)	Uslužbenci gostinskih obratov in zdravstvenih zavodov: hra-Pa 212 lir, stanovanje 13, skupaj 225 ljr dnevno;
4)	Hišniki (stanovanje, voda, Uè): I kategorija 32 lir, II 22 lir, 111 18 lir, IV kt. 11 lir.
Ukaz je stopil v veljavo s 1. Ptajem 1948.
REGISTRSKE IN HIPOTEKARNE TAKSE Ukaz št. 88 spreminja sedanje fakonske predpise o registrskih *P hipotekarnih taksah.
DOLOČBE O KRAJEVNIH FINANCAH
Ukaz št. 92 dodeljuje občinam y/10 davka na poslovni promet od Prometa z govejo živino, ovcami, j hji, vinom; moštom in drožjem. sto tako se odkažejoi občinam tazne davščine od javnih kinematografskih predstav, zabavnih PUreditev itd., odštevši prispe-^ek v višini 18 odst. določen z Pravnim ukrepom vprid občin-ustanove »Gledališče Verdi«, kaz določa tudi nove davščine vozila z živalsko vprego. ^VIŠANJE DENARNIH KAZNI
v Davčnih in finančnih
ZAKONIH
j ^ ukazom št. 95 se s 1. januarji*11 1948 zvišajo najmanjše in ^ajvečje denarne kazni na petini oziroma desetkratni zne-ž k- če so bile te kazni določene b/akoni, izdanimi pred 1. okto-t^°Pl 1944, in na dvakratni, ozi-2JPa štirikratni znesek, če gre 30 2akone, ki so bile izdane po • septembru 1944.
>. ZNIŽANJE REDNE ESKONTNE IN OBRESTNE MERE
Pitie °'Uavo št. 11 je bila redna Z^-.Ptna mera Italijanske banke 2ana na 5,50 na 4,50 odst, ik11‘estna mera °d predujmov pri 4 o,n°Vanem zavoro pa od 4,50 na Pst. in sicer od 9. aprila dalje. I
ZA ZBOLJŠANJE GOSTINSKIH OBRATOV Tukajšnji zavod za turizem (Ente per il turismo) je napovedal natečaj z nagradami za zboljšanje gostinskih obratov. Natečaj je namenjen gostinskim obratom v Barkovljah, Miramaru, Grljanu, Sesljanu, Križu, Stivami, na miljskem obrežju ter p"ri Lovcu.
Pojasnila in nasveti
DAVEK NA POSLOVNI PROMET
Ukaz št. 65 (glej »Gospodarstvo« št. 42, 30. apr. 1949) vsebuje nove določbe glede poslovnega davka na promet. Ukaz narekuje med drugim plačevanje davka v dogovorjenem pavšalnem znesku (obbonamento) za razne kategorije podjetij, za katere ni bil poprej obvezen na ta način plačevanja (n. pr. vsi trgovci na drobno in gostilne), Po istem ukazu bi morali podjetniki prijaviti, poslovni promet iz 1. 1948 (ki bi bil podlaga določevanja za leto 1949) do 31. marca 1948; tega pa niso mogli izvršiti, saj je bil ukaz objavljen šele naslednjega 11. aprila, čeprav so ga davčni uradi že prej izvajali na podlagi notranjih navodil. Dogodilo se je, da so mnogi podjetniki nadaljevali s plačevanjem davka po stari navadi s koleki na nakupnih fakturah. Zdaj pa je davčni urad določil, da se jim bo davščina, ki so jo plačevali na fakturah, odbila na pavšalni znesek, ki bo določen, če bodo za to zainteresirani vložili zadevno prošnjo.
Prošnji mora biti priložen seznam faktur ali podobnih dokumentov s plačanimi vsotami na račun davščine. Prošnja na ko-lekovanem papirju (24 lir) mora biti naslovljena na Finančno in-tendenco, — urad za davek na poslovni promet (Intendenza di finanza — Ufficio IGE). Se boljše je, da se ti dokumenti predstavijo v originalu.
POSTOPEK ZA ZNIŽANJE DAVKA NA DOHODEK (RM)
V 1. 1948 je bil davek na dohodek (RM) avtomatično potrojen v primerjavi s prejšnjim letom, vendar je bila davkoplačevalcu dana možnost, da zahteva 33 odst. znižanje tako določenega davka. Mnogi naši pridobitniki pa iz nevednosti ali iz drugih razlogov niso izkoristili te ugodnosti, zato so v I. 1948 plačali trikrat večji davek na dohodek kakor v 1. 1947.
Kdor sodi, da je sedanja osnova za obdavčevanje (imponibile) previsoka, lahko vloži prošnjo za njeno znižanje najkasneje do 31. julija. Ce bo prošnja uslišana, bo davek na dohodek znižan prihodnje leto. Pripomniti je, da uvede davčni urad v tem primeru novo poizvedbo o dohodkih prosilca in seveda lahko potrdi staro davčno osnovo, lahko pa jo tudi zviša. Pred morebitno' vlogo za znižanje dohodninskega davka naj se člani združenja vsekakor posvetujejo z davčnim izvedencem v naši pisarni.	«
Opisani postopek velja tudi za dopolnilni davek (coplementare).
Stališče ZVU
o novem zadružnem zakonu
Zadružni ukaz ZVU (15. okt. 1948, št. 298) vsebuje nekatere določbe, ki ovirajo razvoj zadružništva zlasti v manjših krajih. »Gospodarstvo« je na tiskovni konferenci ZVU pred začetkom volivne borbe postavilo naslednje vprašanje:
Člen XVI., c, ukaza št. 298 določa, da morajo imeti konsumne zadruge najmanj 200 članov. S to odredbo je onemogočena ustanovitev konsumnih zadrug v podeželskih občinah, ki glede na majhno število svojega prebivalstva ne morejo zbrati zahtevanega števila članov. Prav tako je po tem ukazu onemogočeno ustanavljanje zadrug (zadružnih menz, po-trošnih zadrug) pri malih in srednjih podjetjih. Italijanski zadružni zakon, na katerega se v bistvu naslanja ukaz 298, dopušča ustanavljanje konsumnih zadrug s 50 člani.
Ukaz št. 298 govori poleg tega o ugodnostih, ki jih za zadruge predvidevajo veljavni zakoni. V kolikor smo obveščeni, vlada v tem pogledu pri zadrugah samih, kakor tudi pri upravnih organih precejšnja negotovost glede ugodnostih upravnega in zlasti davčnega značaja, ki jih uživajo zadruge po raznih zakonih.
V ■ zvezi z navedenimi ugotovitvami si uredništvo šteje v čast vprašati:
I.	Ali bi ne bilo umestno znižati obvezno število članov konsumnih zadrug n. pr. na 50, kakor to določa italijanski zakon 14. dec. 1947 št. 1577.
II.	Ali bi ne bilo umestno zbrati vse določbe glede ugodnosti, ki
jih uživajo zadruge in ki so zdaj raztresene po raznih zakonih?
Ker so bile za časa volivne borbe ustavljene tiskovne konference je pomočnik ravnatelja Obveščevalnega urada (PIO) g. A. L. Lyall odgovoril na postavljena vprašanja v pismu z dne 10. maja. Pismo vsebuje naslednja pojasnila:
V zvezi s tiskovnimi konferencami pri ZVU ste se obrnili z Vašim dopisom z dne 14. aprila na Urad za obveščanje javnosti z dvemi vprašanji, ki se nanašata na znižanje obveznega števila članov potrošniških zadrug na 50 in na objavo v posebnem ukazu vseh določb glede ugodnosti, ki jih uživajo zadruge in ki so sedaj raztresene po raznih zakonih.
Čeravno so tiskovne konference pri ZVU začasno prekinjene, radi odgovarjamo na stavljeni vprašanji:
1. ZVU smatra, da ne bi bilo koristno znižati predpisano minimalno število članov potrošniških zadrug, ki je določeno iz izključno praktičnih razlogov.
Tem zadrugam, ki morajo nabavljati blago pri trgovcih na debelo, je potrebna trdna gospodarska podlaga, ki jo lahko dosežejo le z zadostnim številom članov, ker so deleži posameznikov navadno zelo majhni. ZVU je mišljena, da se lahko zbere potrebno število članov tudi v najmanjšem podeželskem središču, ker imajo pravico do zadružnega članstva vsi člani rodbine in ne samo gospodar.
Zaskrbljenost vsled težavnega ustanavljanja zadrug pri malih in srednjih podjetjih ni uteme-
ljena. Izkušnja je pokazala, da | samo zadruge, ki imajo večje šte- I vilo članov, lahko uspešno napredujejo. Sicer se pa nastavljen-ci lahko združijo z nameščenci drugih podobnih podjetij, rko želijo ustanoviti zadružno menzo ali potrošno zadrugo. To lahko izvedejo posebno v okviru njihove sindikalne organizacije.
2. kar se tiče drugega vprašanja poročamo, da deluje pri italijanskem ministrstvu za delo in socialno oskrbo posebna komisija, ki ima nalogo, da zbere v eno samo besedilo vse določbe o zadrugah, ki so sedaj raztresene po raznih zakonih in odredbah.
Ako bo ZVU smatrala novo besedilo za prikladno, da bo vpeljala tudi v svoji coni.
Spor Ed tržaškimi Industriici
Na zadnjem občnem zboru Zveze tržaških industrijcev je prišlo, v kolikor je znano, do ostrega spora med veleindustrij-ci ter srednjimi in malimi inau-strijci. Poslednji zatrjujejo, da ščiti zveza predvsem velekapital in da ne upošteva v zadostni meri- interese manjših pridobitnikov. Ta položaj se odraža tudi v pravilih združenja, ki dopuščajo veleindustriji pretežni vpliv " pri odločevanju glede vseh važnejših zadev stroke. Pri glasovanju za spremembo teh pravil je prodrla težka veleindustrija, ker je bilo menda od 650 vpisanih članov iz vrst srednje in male industrije odsotnih nad 500. Pravijo, da se bodo mali in srednji industrijci odcepili od sedanje industrijske zveze ter ustanovili lastno ločeno organizacijo.
NOVO ZVIŠANJE ŽELEZNIŠKIH TARIF
Italijanski medministrski odbor za cene je predložil v odobritev pristojnih organov novo železniško tarifo, ki bo uveljavljena kakor doslej vse tarife italijanskih železnic tudi na tukajšnjem področju. Podražitev železniških prevoznin bo znašala po še nepotrjenih vesteh od 15-18 odst. pri potniškem prometu ter odi 14-16 odst. pri blagovnem prometu.
Znano je, da so bile železniške tarife zvišane že februarja tega leta. Takratni povišek železniških tarif je imel namen kriti primanjkljaj italijanske železniške uprave, ki je znašal za tekoče finančno leto 63 milijard lir. Novi poviški pa so utegnili kriti le polovico primanjkljaja. Odtod nameravano zvišanje železniških prevoznin. Nove tarife bodo verjetno stopile v veljavo 15. junija
IZ TRŽAŠKE GOSPODARSKE KRONE
Trst brez plina
Trst je te dni ostal več dni brez plina, ker je v tržaški železarni »Ilva«, ki dobavlja mestu plin, izbruhnila stavka. Osrednja uprava podjetja «Ilva» v Genovi, ki ima po Italiji več tovarn, je odbila zahtevo delavcev po zvišanju plač. Ko so delavci vztrajali v stavki, je osrednja uprava «Uve» objavila poročilo, s katerim je zvalila krivdo na delavstvo, češ da ovira obnovo države, misleč pri tem na Italijo. Celo tržaški nacionalistični list «La Voce Libera» se je razburil zaradi tega očitka in nastopil v obrambo «patriotičnih italijanskih delavcev v Trstu».
Značilno je, da je vodstvo «live» v Genovi odbilo celo posredovalni predlog conskega predsednika Palutana. Ze v zadnji številki «Gospodarstva» smo na podlagi poročila na občnem zboru ugotovili, da «Ilva» obnavlja in dopolnjuje svoja podjetja v Italiji, medtem ko zanemarja železarni v Skednju. Tako plavži še danes počivajo. Da ni družba v gospodarski stiski, se vidi prav iz poročila, predloženega na občnem zboru, ki navaja 480,6 milijona lir dobička za 1. 1948; to je omogočilo izplačilo dividende 9 odst.
STO IN ITALIJANSKI MONOPOL
Vodstvo italijanskega državnega monopola je nenadoma odobrilo 30 odst. znižanje cen svojih proizvodov na tukajšnjem področju. Značilno je dejstvo, da velja ta ukrep samo za STO. Trst je že od nekdaj velik potrošnik tobaka in tobačnih izdelkov. Računa se, da znaša potrošnja tobaka na našem področju okrog 4 milijonov kg letno. Italijansko vlado skrbi izguba tržaškega po-trošnega tržišča, ki je vir lepih dohodkov. Državni monopol STO-ja • nabavlja namreč predvsem švicarske tobačne izdelke, ki so sorazmerno boljši in cenejši. Velika konkurenca italijanskemu državnem monopolu so tudi ameriški tobačni proizvodi. Znižanje cen italijanskega tobaka je zaradi tega izključna posledica konkurence in je ni narekovala naklonjenost italijanske vlade na-pram tržaškim potrošnikom. Cisti dobiček it. državnega monopola se je doslej sukal okrog 2/3 prodajne cene.
* * »
Tržaška paroplovna družba za Levant (Agent Sferko) je vpelja-
la novo redno progo med Trstom, Pirejem in Carigradom z 2.400 t. ladjo »Beatrice«.
Danski veleposlanik v Bukare-štu se je na potovanju skozi Trst zanimal za tržaško pristanišče in se je o tem razgovarjal z ravnateljem Javnih skladišč.
Cehoslovaška se je odločila, da bo izvažala svojo bogato proizvodnjo papirja izključno čez poljska pristanišča Gdinjo, Gdansk in Sčečin. Doslej je del tega izvoza odhajal v svet čez Trst. Zdaj pa so se Cehoslovaki prepričali, da jim poljske luke —-zlasti Gdinja, ki ima redno povezavo z vsem svetom — nudijo v tem pogledu mnogo boljše pogoje.
PLAČILNI PROMET MED ITA-ìLUIO IN SOVJETSKO ZVEZO
Italijanski uradni list (4. maja) je objavil ukaz ministra za| zunanjo trgovino, ki vsebuje predpise v plačilnem postopku pri trgovinskih izmenjavah med Italijo in Sovjetsko zvezo.
Posebnost sporazuma obeh držav je, da se cena blagu, in tozadevne fakture smejo navajati v ital. Mirah, v dolarjih ZDA; švie. frankih in angleških funtih. Za obračunavanje se vzame povprečni mesečni tečaj dolarja in švic. finanka na rimski borzi in pri nekaterih poslih tečaj dneva predi plačilom na rimski borzi. Pri funtih se vzame za temelj tečaj dolarja in se pomnoži- s 4.03. Dana je možnost, da se razlike nastale zaradi tečajev, popravijo.
Plačilni promet se vrši takole: Italijanski uvoznik blaga iz SZ. vplača kupnino in vse stroške pri Italijanski banki kot blagajničarki UlC-a (Italijanskega deviznega urada) Plačilo se prenese v korist sovjetskega upnika z dobropisom na račun v ital. lirah, ki id od(prt za državno banko Sovjetske zveze. UIC pošlje takoj državni banki SZ plačilni nalog v ital. lirah. Državna banka SZ izvrši poravnavo terjatve sovjetskega upnika iz razpoložljive glavnice V računu lir, k,i je odprt za UIC pri sovjetski državni banki, po kronološkem redu.
Analogno se izvrši ureditev terjatev italijanskih izvoznikov v Sovjetsko zvezo.
Posebnost je določba, da morata ital. uvoznik in izvoznik podati ob operaciji poleg običajne deklaracije še posebno prijavo o kontrahentiu, blagu, kupnini iz zapadlosti.
ižvljenjski stroški v Trstu
petčlanske družine (s tremi otroci), osnova mesečni izdatki 1938 — 100
	Skupni življenski stroški		Vrsta izdatkov									
			Prehrana		Obleka		Kurjava Kuhanje Razsvetljava		Stanovanje		Razni stroški	
	Lir	Indeks	Lir	Indeks	Lir	Indeks	Lir	Indeks	Lir	Indeks	Lir	Indeks
Mesečna 1938	792	100	27867	100	45	100	50	100	120	100	81	100
1948 Marec	35358	4464	27867	5618.	2585	5744	1390	2780	341	284	3175	3920
1949 Januar Februar Marec	38846 38853 38895	4904 4905 4910	31249 31271 31237	6300 6304 6297	2345 2349 2385 .	5231 5220 5300	1366 1366 1366	2732 2732 2732	461 461 465	384 384 837	3416 3406 3442	4217 4204 4249
Celotni življenjski stroški so se , torej v marcu povečali za 42 lir v primeri s februarjem. Izdatki za kurjavo in kuhanje so ostali neizpremenjeni. Stroški za prehrano so se zmanjšali za 34 lir, vse druge postavke so se povi- |
šale, in sicer obleka za 36 lir, stanovanje za 4 lire in razni izdatki za 36 lir. Navadno se živila spomladi bolj pocenijo nasproti zimskim mesecem. Ce upoštevamo podražitev drugih postavk, nam številke pokažejo splošno
podražitev. Cene tkanin in obuvala naraščajo. Splošno lahko rečemo, da spomlad ni prinesla pričakovane razbremenitve domačih preračunov, in da se je draginja utrdila.
c0n ™rtelanci so zelo stara okoli-.(barkotiiljanskai) rodovina. Dozn 07??ž škedenjski župnik in, Sy elši kanonik stolne cerkve lan'c uàta, Ivan (Peter) Marte-našel pred 50 leti v cer-s° lit	stolne cerkve, dal
lOSgarte'lanci živeli tukaj že l. S ’torei Pred 850 leti. Bolj rialti u'ii mogel slediti temu rodu seiiii9otouitii, kdaj so se tukaj na-
dV:eh članov te tvrd % rU m Antona Martelanca, 1 K krč a>rte^anc je imel okoli V, v starem mestu pod 4^0 0 cerkvijo; njihov oče, ti r°ien 1- 1812 pa je in ?anje "1e, 2a nak'ladanje in razk ,°a,tasta' (peska, granit 9ojjs;c bneišega kamenja) na ®°Vnee ia<^rnice, ki so brez b % JI? }°vora prihajale, ozi ten> ri	iz tržaške luke. I
e;u le bilo udeleženih tiij. °nskih barkovljanskih
•	tvrdko so ustanovili
j trije Martelanci: S.vetko ^i3) '■ ^62) ter brata Ivan (roj. trije J” Ant°n (roj. I. 1863). Vsi se že pred ustanovitvijo
tvrdke bavili s stavbinstvom. Ivan, ki je bil proti koncu prejšnjega stoletja slovenski mestni svetovalec za IV. okoliški okraj (Rojan-Greta-Barkovlje), je Začel kot poslovodja pri gradnji nove (t■ j. sedanje) postaje južne železnice. Se prej, l. 1872, je sodeloval pri zidanju barkovljanske luke s podjetnikom Ivanom Mar. Perto-tom (od »Rumene hiše«) pozneje, l• 1883, pa je v družbi s sinomi istega Pertota, Andrejem, gradil okroglo kontoveljsko pristanišče] Pri Čedasu. Sam je prevzel 1889 l. prenos 5 velikih okroglih tankov Za nafto (največji s premerom 22 m) iz mesta k Sv. Savi (S. Sabba). Te tanke so hoteli| drugi podjetniki najprej razdreti, prenesti jih v kosih k Sv. Savi in jih tam zopet zbiti, kar bi bilo stalo mnogo časa in dela; Ivan Martelanc pa je tanke najprej dvignij, jim podložil ogromne »sani«, jih spustil v morje in jih potem dal s parnikom v eni uri privleči na nov položaj. Priprave za spuščanje v morje in zrj dviganje zopet na suho ter postavljanje na mesto so trajale za vsak tank 12 dni.
SLOVANSKA PODJETNOST V TRSTU
„Martelanc in dr.“ —
Tudi Svetko M,alrte\l\anc, bivši mestni svetnik pred prvo svetovno vojno, je kmalu pa 1- 1882 začel poslovati kot neodvisen, gradbeni podjetnik. Po zgodnji očetovi smrti se je moral že pri 10. letu oprijeti dela. Ze njegov oče Luka (1832—1868) je bil zidarski podjetnik; vodil je razna) dela v Miramarskem gradu, kakor pomožno stavbo in mozaike na vrtnih stezah. (Pred vhodom v Mehiko mu je Maksimilijan v zahvalo podaril par konj). Razen drugih manjših del je Svetki o družbi z Ivanom l. 1890 zgradil hotel v Grljanu, sam pa kopališče »Excelsior« v Barkovljah za lastnika Cesare Premrou (po domače Cesar).
Prvo večje delo po ustanovitvi tvrdke »Ivan Martelanc et drug« l. 1887, je bila zgradba ogromnega zidu, ki loči sv. andrejsko cesto -dd nove istoimenske postaje; sledila je gradnja železniške pro-
graditelji velikih del
ge, ki veže obe tržaški postaji. Nemški inženir se je zelo težko odločil, oddati to delo barkovljan-skini »kmetom«, ki jih ni imel zal to sposobne. Namesto v osmih mesecih, kakor je bilo prvotno predvideno, so ti »kmetje« dovršili delo v samih 4 mesecih, potem, ko so podjetje Malusa, ki je prvo\ prevzelo gradnjo te proge, ni moglo odločiti, da bi začelo z delom, in je po treh mesecih odstopila pogodbo tvrdki Martelanc.
Poleg neštevilnih manj važnih del je tvrdka izvršila naslednje gradnje: poševno zidano podlago Za spuščanje v morje novograje-nih parnikov in vojnih ladij v ladjedelnici Sv. Marka. To drsi-šče se razteza na suhem 210 m v, dolžino, pod vodo pa 90 m. Končano je bilo 1890 l. Na tem mestu je bila prva spuščena v morje' vojna ladja »Habsburg« (1.1902). I. 1898 je tvrdka zgradila temelj Za novo namestniško palačo na!
Velikem trgu. Tam je bilo v močvirnato dno zabitih 2.332 jelovih pilotov, visokih 610 m. L- 1903 je bilo zgrajeno ogromno skladišče za les pod Skednjem; z zasu-vanjem pridobljeno zemljišče, se že danes imenuje »fondo Marte-lanz«. Tvrdka se je pogajala tudi za gradnjo nove luke pri Sv. Andreju in valolomov v Miljskem zalivu. Pri tem ni uspela zaradi zaprek pri finansiranju.
»Narodni dom« v Trstu, ki ga je zažgail kulturonosec Giunta, še preden so prišli fašisti na vlado, je tudi delo tvrdke Mc^rte\lanc, Ogromna stavba je bila zgrajena, po načrtu slovenskega arhitektai Maksa Fabianija. Zgradba je bila tako solidno grajena, da je neki profesor na italijanski industrijski šoli (v ul. Cesare Battisti) pripeljat svoje dijake, da bi si ogledali to delo. Značilno je, da so zidarska dela kljubovala strašnemu požaru, ki so ga zanetili' fašisti. Martelančevo podjetje je zmagalo na javnih dražbah za razna velika dela, čeprav so proti njemu nastopale velike italijanske in nemške (dunajske) tvrdke.
L. 1908 so zgradili Martelanci v 9 mesecih is peznanstropnih hiš z 244 stanovanji za železničarje pri Sv. Andreju. Pustima, na strani neštete manj važne zgradbe, ki jih je tvrdka dovršila do italijanske zasedbe, ki je: kakor vse druge naše gospodarske in kulturne organizacije, zadušila tudi to podjetje.
Med drugimi gospodarskimi podjetji je prav tvrdka Martelanc in dr. pokazala, d/a, nosiijo tržaški\ Slovenci v sebi vsaj toliko tvorne sile kakor pripadniki drugih; narodnosti in da bi bili ustvarili v popolni svobodi in pod enakimi pogoji še mnogo več, kakor so v resnici. Tržaška buržoazija. ki je imela v rokan vso oblast zlasti, na občini, je sistematična ovirala, njihov gospodarski raz* mah, nakar je končno fašizem uničil vse sadove slovenske podjetnosti v Trstu. Na žalost so slovanski podjetniki v Trstu še da-fašističnei strahovlade, ki se morajo boriti z velikimi težavami, pra vzaradi Pega, ker nznaj > pril javni upravi nikakšne besedz.
Omenjeni tržni posel ter previdnost prekupčevalcev sta ka-rakterizirali potek tukajšnjega tržišča v prvi polovici maja. Ceniki so ostali v bistvu nespremenjeni, če izvzamemo nekatere proizvode, ki so pod plivom trenutne sezonske konjunkture. Značilno je nazadovanje cene vina, povrtnin in volnenih izdelkov na drobnem trgu. Med industrijskimi proizvodi je v kritičnem položaju zlasti trgovina s kovinami.
Trgovcem primanjkuje obratnega kapitala: menični stečaji so se po številu in višini protestira-nih vsot znatno pomnožili.
ŽITARICE
Na bližnjih tržiščih je ohranila pšenica stare cene. Koruza je v nazadovanju na mnogih tržiščih. Zadnje kvotacije so naslednje:
Rovigo: pšenica I 7.900-8.000 za stot, II 7.800-7.900, III 7.700-7.800; koruza 5.600-5.900; bela koruza
5.000-	5.100; pšenična moka 9.500-9.600; koruzna moka 6.200-6.400; rž 5.800-6.000.
Verona:	pšenica I 7.800-7.900,
II 7.700-7.800, III 7.500-7.600; oves 5.100-5.500; rž 5.200-5.500; ječmen
5.000-	5.200; koruza 5.800-5.900.
ŽIVINA
Ponudba živine vseh vrst se je znatno skrčila. Povpraševanje je povsod aktivno, cene so zabeležile podražitev, ki pa je vsaj doslej omejena. Krepkejše cene se opažajo tudi pri prodaji prašičev. Navajamo naslednje kvotacije:
Rovigo:	živina za zakol: voli
280-300 za kg žive teže; krave 2Š0-300, krave II 260-280; biki 250-270, teleta 400-420; pitani prašiči 260-280; nedorasli prašiči 260-270, prašički 260-280, Kokoši 580-600; piščanci 650-700; race 350-380; gosi 230-250; zajci 220-230.
Milan: prašiči okrog 180 kg lir 330 za kg, okrog, 150 kg 310 lir, okrog 120 kg 290 lir.
Lugo (Ravenna): konji za delo
I	kat. lir 200-230.000 za komad:
II	kat. 70-100.000 za komad. Konji za zakol I 220-230 žive teže, II 160-170.
LES
Tržišče lesa v Trstu poteka v glavnem z neizpremenjeno tendenco. Ceniki niso zabeležili omembe vrednih gibanj. Za blago v tranzitu skozi tržaško pristanišče se cene gibajo v mejah naslednjih kvotacij: mehki žagani les: »tombante« 16-18.000 lir za k. m.; tramovi u. Trst 9-10.000; hrastovina 50-55.000; parjena neobrobljena bukovina 34-36.000; parjena obrobljena' bukovina 42-44.000; neobrobljena bukovina 20-22.000; javor 33-36.000; bukove vezane plošče 106.120.000 lir za k. m.
Iz italijanskih tržišč lesa prihajajo vesti o živahnejšem trgovanju. V Milanu je n. pr. veliko povpraševanje po mehkem lesu, poročajo, da se je razpoložljivost te vrste lesa znatno zmanjšala. Precejšnje je tudi povpraševanje
tržišč. Domača vina so doslej uspela vzdržati konkurenco italijanskih. Zadnji cenik na debelo je naslednji: istrsko belo vino lir 70 za liter, istrsko črno 68, briško 100, kraški teran 140, co-neglian 63, soave 67, bardolino 67 lir za liter.
OLIVNO OLJE
Položaj na tržišču olivnega olja je v glavnem stalen. Nakupi so se nekoliko povečali: na nekaterih tržiščih se je po: dolgem času blago podražilo. Opazovalci menijo, da se bo tendenca višjih cen okrepila v teku prihodnjih mesecev.
Južna olivna olja kvotirajo od 600-620 lir za najfinejše vrste ter od 500-520 za najslabše vrste. MILO
Proizvodnja precej razvite tržaške industrije mila, ki znaša le okrog 30 odst. predvojne, je zopet nazadovala. Vse vrste mila v preteklem tednu so pocenile vsled dobre razpoložljivosti industrijskih maščob na mednarodnem trgu. Zadnje cene f.co tovarno so naslednje:	rumeno milo 62-64
odst. 230 lir, zeleno 62-64 odst. 220, zeleno 55-60 odst. 190-200, belo 72 odst. 270-275 lir; toaletno milo (komadi po 100 gr.) 80 odst. 600 lir za kg.
RAZNA ŽIVILA V TRSTU
Testenine 140-150 lir za kg f.co skladišče; pšenična moka 100-110, koruzna moka 70-80, olivno olje 575-600, semensko olje 420-430, riž 100-115, kakav 850, fižol »sa-luggia« 85-90, marmelada mešana 220-250, marmelada iz marelic 280-350,
GRADBENI MATERIAL Eco skladišče v Trstu na debelo: soški pesek lir 700 za kub. m (pristanišče) cement »500« 1200 lir za stot, strešniki 45 cm lir 14 za komad. Opeka 6 x 13 x 26 8 lir, votla opeka 8 x 13 x 26 8 lir za komad.
Mednarodni trg
Druga polovica maja ni prinesla na mednarodnih tržiščih izrazitih izprememb. Oba glavna poljedelska proizvoda — žitarice in bombaž — kažeta zaenkrat na stalnost. Maščoba in rastlinska olja so nekoliko zgubila na ceni. Tržišče kavčuka je beležilo šibkejše cene. Ceniki kovin so na glavnih svetovnih trgih ostali pri starem. Značilna je bila vsekakor v polovici maja trenutna podražitev bakra na ameriškem tržišču (od 18 na 18,25 stotink dolarja za funt), ki pa se je ohranila le nekoliko dni. Nestalnost se opaža pri železnih in neželeznih podrtinah, kar kaže, da se tržišče kovin ni še normaliziralo. Angleška vlada je znižala cene nekaterih neželeznih kovin, kar pa ne bo imelo posledic na mednarodnem trgu, ker gre za notranje maksimirane cene. Na svetovnem trgu narašča povpraševanje po kemičnih proizvodih. * *
ŽITARICE
Splošna predvidevanja o letošnjem svetovnem pridelku žitaric so povoljna. Cene pšenice na ameriškem tržišču so se v zadnjih dveh tednih sukale od
222 do 225 stotink dolarja za bu-šei. Koruza kvotira na istem tržišču ,od 134-135 stotink dolarja za bušeL Svetovna proizvodnja koruze je znašala v 1. 1948 po podatkih ameriškega vira 5,98 milijarde bušlov napram povprek! 1935-39 4.75 milijard bušlov ter v proizvodnji v 1. 1947 4,84 milijard bušlov. Porast proizvodnje gre predvsem na račun ZDA, kjer so bile lani vremenske prilike za to kulturo zelo ugodne. Sovjetska proizvodnja koruze je znašala okrog 135 milijonov bušlov, t. j. približno kakor v 1. 1947, Znatno je nazadoval argentinski pridelek koruze in sicer od 260 milijonov bušlov v 1. 1947 na okrog 200 milijonov v 1. 1948.
KOVINE
Na mednarodnem tržišču kovin so se cene nekoliko ustalile. Navajamo cenik, ki je veljal v New Yorku 23. maja: krom 38-41 dol. za dolgo tono; elktr. baker 18 stotink dolarja za funt, svinec 14, -cink 12, cin 103, aluminij 17, nikelj 40, antimon 38,50 stotink dolarja za funt, železne podrtine 23 dolarjev za d. tono; živo srebro 83,86 dol. za steklenico. Največje ameriško podjetje za proizvodnjo bakra »Kennecot Copper corp« je znatno znižalo svojo proizvodnjo bakra.
VOLNA
Razvoj svetovnega trga volne je kakor znano odvisen v prvi vrsti od avstralskega tržišča. Na koncu preteklega marca je avstralska volna pričela zgubljati na ceni (zlasti slabše vrste blaga). V aprilu se je nazadovanje cen volne nadaljevalo in doseglo na koncu meseca okrog 25 odst. znižanja na prvotne cene. V začetku maja so se cene ustalile, sredi tega meseca pa so bile povprečno že za 5 odst. višje kakor ob koncu aprila.
Avstralija je dosegla rekordno proizvodnjo volne v agrarnem letu 1943-44. Lani je proizvedla 3,22 milijona bal, t. j. 4 odst. več kakor v prejšnjem letu. Naslednja primerjava cen nam nazorno prikazuje, ogromno podražitev volne v zadnjem desetletju: povprečna cena funta volne se je v 1. 1938-39 sukala na avstralskem trgu okrog 10,60 avstralskih penijev, v 1. 1943-44 okrog 15,50 penijev, v letošnjem letu pa je ta povpreka dosegla kar 46 penijev. Opazovalci so mnenja, da bo cena volne vsekakor padi'a, ni na niti od daleč verjetno, da bo pocenitev dosegla stare kvotacije.
BOMBAŽ
V Bruslju se je nedavno zaključilo zasedanje mednarodnega posvetovalnega odbora za bombaž. Odbor je ugotovil, da je sedanje tržišče bombaža v precej kritičnem položaju, ki ga pa ni povzročila nadprodukcija, temveč podnormalna potrošnja bombaža. Umetna vlakna predstavljajo za bombaž veliko konkurenco. Bombaž je n. pr. v Veliki
BORZNI INDEKS V MILANU
živahnejšim kupčijam so ostale cene na splošno pri starih kvo-		(osnova 1938 31. XII.	28. I.		= 100) 30. IV.	7. V.	21. V.
tacijah.	Splošne zavarov.	2959	3886	2956	2840	2526
Videm: tramovi u. Trst od 4-6	Južne železnice	2199	2709	2555	2524	1923
m 9.500-9.600 lir za kub. m; isti	Finsider	223	333	260	263	243
nad 7 m 11.500-13.000; konična	Uva	336	420	355	372	321
žagana jelovina in smrekovina	Metalli	1064	1288	1059	1012	939
I 28-31.000, II 22.500-24.000, IIB	Monte Amiata	527	699	577	500	527
19-20.000, III 14.500-15.500, IV 10-	Montecatini	1359	1764	1562	1562	1423
12.700; za paralelno blago doda-	Dalmine	3279	4084	3374	3385	3191
tek 5 odst. Neobrobljena žagana	F. 1. A. T.	1380	1779	1373	1332	1255
bukovina: »monte« 19-23.000 lir.	Terni	798	1013	726	712	607
VINO	Burgo	4111	5017	3660	3535	3204
	Pirelli	2075	2680	2014	2000	1823
Tržaški vinski trg je pod vplivom nazadujočih cen italijanskih	Razpredelnica	prikazuje	giba-	krize italijanske trgovine in		
nje vrednostnih papirjev v prvih petih mesecih letošnjega leta na podlagi osnove iz 1. 1938 = 100. Skoro vsi papirji so zgubili na vrednosti, čeprav so se letošnje dividende gibale od 6-12 odst. nominalne vrednosti. Ta pojav je deloma posledica naraščajoče
industrije, deloma pa je odvisen tudi od dejstva, da vlagajo hranilci svoj denar v banke in državne papirje, ki jim nudijo manjše a sigurnejše obresti in ki so za poizvedbe davčnih uradov mnogo manj dostopne.
			2$	O K Z A					
	VALUTE V	MILANU			VREDNOSTNI PAPIRJI V TRSTU				
	13. V.	25. V.	Min.	Maks.		13. V.	25. V	Min.	Maks.
Funt šterling	8.300	8.300	8.300	8.450	južna železnica	2.720	7.330	2.170	2.730
Napoleon	6.750	6.750	6.750	6.800	Splošne zavarov.	6.9S0	6.720	6.625	6.980
Dolar	635	630	625	635	Assicuratrice •	970	890	900	980
Francoski frank	170	165	166	170	Riun. Adr. Sic.	2.000	1.950	1.950	2.040
Švicarski frank	160	160	160	160	Jeroiimič	2.210	2.210	2.210	2.210
Funt št. papir Avstrijski šiling	1.920	1.900	1.900	1.920	«Istra - Trst»	600	580	580	600
	24	22	22	24	«Lošinj»	7.000	7.000	7.000	7.000
Zlato	1.010	1.030	1.010	1.030	Martinolič	1.700	1.700	1.700	1.700
						3.565	3.565	3.565 7.600	3.565
BANKOVCI V		ZURICHU			Tripkovič	7.600	7.600		7.601
	dne 24. maja 1949				Openski tram. Tržaški tram.	1.010 5S0	1.010 580	1.010 580	1.010 580
ZDA	3,92	Belgija		8,65	Tenti	445	414	389 ■	445
Anglija	12.—	Holandska		107 —	IL VA	304	283	267	304
Francija	1,11	Švedska		73.—	Zdr. jad. ladjedel.	253	247	245	253
Italija	0,65	Izrael		11,50	Ampelea Arrigoni	300	300	300	300
Avstrija	14,-	Ši anija		10,—		320	320	320	320
Čehoslovaška	1,40	Argentina		40,-					
IBI v letu 1948
Britaniji za 30 odst. dražji od ra- | jona, v Franciji pa za 20 odst. in j tako skoraj v vseh drugih državah, razen v ZDA, kjer prodajajo bombaž in rajon po približno istih cenah. V poljedelskem letu 1948-49 bo proizvodnja bombaža v primerjavi z lansko kampanjo verjetno napredovala za okrog 15 odst. in to kljub veliki škodi, ki so jo zaradi vremenskih prilik utrpeli indijski in sovjetski bombažni nasadi.
Svetovno tržišče bombaža poteka s tendenco stalnih cen. Na ameriškem tržišču se prodajna cena za funt bombaža suka od 33,50-33,70 stotink dolarja, v Egiptu pa okrog 77 talarjev za funt »karnaka«
Lesni industrije! zapadne Nemčije so zelo zaskrbljeni zaradi znatnega izvoza nemškega lesa v Anglijo. Nemčija je namreč pred vojno sama uvažala okrog 10 milijonov kubičnih metrov lesa na leto, skupno z Anglijo pa je absorbirala polovico celotnega svetovnega izvoza lesa. Takoj po vni-ni so Nemci mislili, da gre izvoz lesa v Anglijo na račun vojne odškodnine in so upali, kakor jim je bilo tudi obljubljeno, da bo odvoz lesa končan z letom 1948. Vse pa kaže, da bodo Angleži ne samo nadaljevali z nakupom nemškega lesa, temveč zahtevali tudi ugodnejše nakupne pogoje. Dosedaj so za te nakupe plačevali po tečaju 30 stotink dolarja za marko; tako je nemški les za angleško industrijo predrag. Iz tega razloga bodo skušali Angleži znižati omenjeno razmerje na 17 stotink do-larjà za marko. Trgovci trdijo, da bo na tej podlagi vsak nakup lesa na nemškem trgu onemogočen. Ce bodo še naprej izvažali les po omenjenem tečaju med dolarjem in marko, bodo razliko krili z državnim proračunom, t. j. s prispevki nemškega davkoplačevalca.
V zadnjih časih je izvoz avstrijskega lesa zelo narasel. V prvih dveh mesecih letošnjega leta je n. pr. Avstrija izvozila skoro sedemkrat več lesa kakor v istem obdobju lanskega leta (134.000 proti 20.000 kub. m). Vse kaže, da izkorišča Avstrija verjetno zadnjo ugodno konjunkturo na mednarodnih tržiščih lesa; zato forsira izvoz zlasti v Turčijo in Grčijo, predvsem v zamenjavo tobak. Avstrijski trgovci so poleg tega kupili na domačem trgu velike količine lesa po razmeroma visokih cenah, in se v pričakovanju slabše konjunkture boje zgube. Prizadevajo si, da bi blago čimprej prodali v inozemstvo, ker jim pač domače tržišče ne nudi dovolj ugodnih pogojev. Avstrijska lesna industrija je zaradi slabe oskrbe domačega trga v precej kritičnem položaju.
Vozni red na Železnicah
Proga Trst-Sežana-Ljubljana
Odh.:	2,00	(Dunaj, Beograd,
Budimpešta), 4,50 (Opčine), 7,12 (Ljubljana, 13,10 (Opčine), 17,25 (Ljubljana), 19,40 (Opčine).
Prih.:	3,30	(Beograd, Dunaj,
Budimpešta), 7,30 (Opčine), 11,30 (Ljubljana) 17,05 (Opčine), 20,24 (Ljubljana), 21,55 (Opčine). Proga Trst-Benetke Odh.: 5,07, 6,10 (Paris, Kalais), 9,44 (Turin), 13,40, 15,30 (Rim, Milan), 16,30, 20,15 (Rim, Bari, Ventimilia).
Prih.: -10.55 (Turin, Ventimi-glia, Bari, Rim), 14,10 (Rim, Milan), 16,40, 19,05, 20,05, 22,30, 23,50 (Kalais, Paris, Milan, Genova).
PROGA SEŽANA-LJUBLJANA
Odh. iz Sežane:	4,35 (brzi),
6,18 (Postojna), 7.35, 9.46, 14.54,
20.01.
Prih. v Sežano: 9.09, 14.17, 17.56 22.28, 1.21 (brzi).
Prih. v Ljubljano: 7.15 (brzi),
10.50,	13.05, 18.15, 23.40.
Odh. iz Ljubljane:	5.30, 10.40,
14.30,	18.50, 22.35 (brzi).
PROGA LJUBLJANA-ZAGREB
Odh. iz Ljubljane:	1.00, 4.30,
8.40 (brzi Beograd) 8.50, 13.35, 14.25 (Litija), 18.25 (Litija), 19.05 (brzi Beograd), 19.15.
Prih. v Ljubljano: 6.30, 9.10, 10.10 (brzi), 13.25, 16.20 (iz Litije), 18.10, 20.20 (iz Litije), 21.15 (brzi), 23.00.
PROGA SEŽANA GORICA
Odh. iz Sežana: 4.50, 10.35, 15.15,
19.50.
Odh. iz Gorice: 2.30, 7.40, 12.50,
17.30,
PROGA DIVACA-PULJ
Odh. iz Divače: 2.35, 10.10, 15.15, 18.37.
Prih. v Divačo: 7.31, 13.57, 20.00, 3.20.
PROGA GORIC A-JESENICE-LJUBLJANA
Odh. iz Gorice: 2.15, 6.50, 10.10,
15.30,	18.20.
Prih. v Gorico: 6.40, 11,25, 17.15,
21.00, 1.20.
Iz poročila upravnega odbora italijanskega koncerna IRI, ki je zasegel, kakor znano tudi znatni del tržaške veleindustrije in pomorstva, posnemamo najznačilnejše podatke o poslovnem delovanju družbe med 1.1948.
Mehanična industrija. V okviru IRI-ja ima mehanična industrija 51 obratov z 88.000 nameščencev. Zavod je zastopan v vseh panogah mehanične industrije in obsega med drugim 80% vsega italijanskega in tržaškega ladjedelništva. Okrogi 30% zmogljivosti mehaničnih obratov je bilo v preteklosti namenjeno izdelovanju vojaške opreme. Obratovanje skoro vseh mehaničnih kompleksov, zlasti pa ladjedelnic, se je zaključilo s primanjkljajem. Zaradi mednarodne konkurence se proizvodi italijanske mehanične industrije zelo težko plasirajo v inozemstvu. Vodstvo IRI-ja vidi v odslovitvi znatnega števila delavcev glavni ukrep, ki bi dovedel do znižanja proizvodnih cen.
PLOVSTVO. V Finmare so vključene družbe «Italia», «Tržaški Lloyd», «Adriatica» in «Tirre-nia». Razpoložljiva tonaža ladjevja se je med letom dvignila od 286 na 353 tisoč ton, kljub temu pa je dosegla le okrog 25% predvojne ter 16% celotnega italijanskega in tržaškega brodovja. Pred vojno je IRI kontrolirala okrog 40%, vsega ladjevja. Program novih pomorskih gradenj znaša o-krog 220 tisoč ton. Kljub visokim režijskim' stroškom se je obratovanje na tem področju zaključilo z dobičkom, saj so delničarjem razdelili 6,5% dividendo.
Kovinska industrija. V letu 1948 je IRI kontrolirala okrog 43% proizvodnje jekla ter surovega železa. Proizvodnja je napredovala za 83% pri surovem železu, za 3,2% pri jeklu ter za 25% pri dokončnih izdelkih. Največjo pozornost so posvetili železarni v Ba-gnolliju (Neapelj), ki bo zavze'o najvažnejše mesto v italijanski kovinski industriji.
Elektroindustrija. Elektrarne, ki so povezane z IRI-jem, («SIP» in druge) so proizvedle 25% električne energije.
Telefoni. IRI kontrolira 10% vsega telefoničnega omrežja. Po podjetju «ŠTET» kontrolira tudi družbe «TELVE», «TIMO» in «STI-PEL».
Banke. 25% celotnega bančnega poslovanja je1 pod kontrolo IRI-ja, ki ima večino delnic pri bankah «Comerciale», «Credito Italiano» in «Banco di Roma)).
Dobiček družbe znaša skupno 903 milijonov lir, ki je tako-le razdeljen: elektroindustrija 221 mil. telefon 40, plovba 10, kovinska 72, rudna in kemična industrija 123, poljedelska in metalurgična 18, razne dejavnosti 406, udeležbe v inozemstvu 231 mil. lir. Čeprav
ni to jasno razvidno iz poročila, je IRI zgubila pri ladjedelništvu 3 milijarde lir, ker je posodila tej industriji 75 milijard lir P° 1,25% obresti, medtem ko je sama najela kapital s 4% obrestmi.
Celokupne investicije skupine so znašale med letom 1948 61 milijard lir. Italijanska vlada je prispevala z zneskom 40 milijard lir-
Iz poročila ni razvidno stanje tržaških podjetij, ki so v rokah IRI-ja.
* *
V ITALIJI
Predsednik italijanske vlade De Gasperi je izjavil, da bo Italija letos pridelala okoli 65 milijonov stotov pšenice; s tem bo krila 2/3 svojih potreb. Italija potrebuje letno okoli 92 milijonov stotov žita. Ves primanjkljaj bo krila z uvozom v okviru ERP.
Avtopodjetje S. T. A. R. - D. D.
Trst, Ulica Moreri 7 - tel. 56-08 - R o j aO
Avtobusna postaja Trst'- Biljaternica št. 3 - tel, 5125
Potniške proge z avtobusi :
ODHOD IZ TRSTA ob delavnikih: v Reko ob 7.00 v Ljubljano—Postojno ob 7.00 v Portorož—Piran ob 1 >.30 in ob 19.45
v Koper ob 12.30 in 19.45 PRIHOD V TRST ob delavnikih: z Reke ob 18.00
iz Ljubljane—Postojne ob 18-30 iz Portoroža—Pirana ob 9.00 in ob 18.45
iz Kot ra ob 9.00 in 18.45
Proga Koper—Sežana
in obratno
Odhodi iz Kopra ob 8.10 in o*7 24.05
Prihodi v Koper ob 17.30 in ob 24.00 cca
Odhodi iz Sežane ob 14.00 in ob 21.30
Prihodi v Sežano ob 10.30 V Divači ima avtobus te-le prog1 zvezo z vlakom za in iz Ljubiji in sicer : ob 10.30 iz Divače Ljubljano — ob 15.00 v Diva? iz Ljubljane — ob 22.00 v vači iz Ljubljane — ob 3.35 ozl' roma ob 3.37 brzovlak ki prioe v Divačo iz Ljubljane in ki od' petuje iz Divače za Ljubljano.
Nočna proga Koper-Divača Iz Divače ob 1.30 Iz Kopra ob 3.30
Glavni urednik LOJZE BERCE’ Odgovorni urednik STANISLAV OBLAK Založnik
Založba »GOSPODARSTVA« Tiskarna Založništva1 tržaškega tisk3
FRANJO RUPENA & Ci
d. z o. z.
Uvoz - Izvoz
TRST-ViA UDINE 15 - TELEFON: sedišče 32-15
Trgovina na debelo z vsakovrstnim lesom, premogom, ogljem, drvmi za kurjavo
Zaloga vina
Avtoprevozništvo
SOC. AN. FABBRICA ACCUMULATORI - Ml^jj D. D. TOVARNA AKUMULATORJEV - MP
Baterija vseli pretMjj!
R. E. D. đ. T. 3. m. vi<3|r>|1
KOVINSKI USMERJEVALCI U/KSTINCBO11*® ZAVORE IN SUHE SKLOPKE - OPREM?
AVTOMOBILE - TEHNIČNE POTK:
EBŠČIN*
TELEFON 54 - 20	TRST, UL. FABIO SEVERO 5
| ljjLE
Avtopodjetje S.TJLR»
družba z o. z.
TRST-ROJAN - Ulica Moreri 7, tel. 56-08
Prevoz blaga s *hitrimi prevoznimi sredst^
♦ ♦ ♦ 'Cene zmerne » ♦ ♦
TRANSPORTNA DOVOLJENJA ZA ITALIJO IN JUGOSLA
VIJ0