lllllllllllllllllllllll
e/niZc XXXW.
Glasilo »Jugoslovanske gasilske ji^eje Ljubljana«
Izhaja vsak drugi mesec. / Posamezne številke 2‘50 Din, za inozemstvo 3 Din.
V „JGZ“ združena gasilna društva dobijo po en izvod „Gasilca“ brezplačno.
V Ljubljani, dne 20. maja 1932. § Številka 3.
IT
Predsedslvene vesti.
Odlikovanja gasilstva.
Od leta 1926. dalje ni bilo odlikovanja od zveznega predsedstva predlaganih in priporočenih zaslužnih tovarišev za 25-, odnosno 40-letno gasilsko delovanje. Nerešeni naši predlogi s seznami vred so zastareli tekom mnogih let ter postali nerabni, ker je v tem dolgem času mnogo predlagan-cev že umrlo, dokaj pa je prejelo odličja izven naših predlogov.
Ker naše ponovne prošnje in posredovanja niso bila uslišana, bomo izvedli rešitev naših predlogov s pomočjo narodnih poslancev, ki imajo srce za gasilstvo in ga vedo tudi ceniti po njegovih zaslugah.
Zatorej naročamo vsem društvom ponovno sestavo seznamov po primerku v »Gasilskem koledarju 1932«, v katere je iznesti vse tovariše s 25-, odnosno 40-letnim službovanjem, dospelim v letih 1926. do 1932., :ki še niso bili med tem časom odlikovani in ki niso bili nikoli sodnijsko kaznovani, kar naj županstvo v opombi potrdi, da se ne zavleče zadeva z večmesečnimi uradnimi poizvedovanji in ugotovitvami. Te sezname je zanesljivo vposlati semkaj do 15. julija t. 1., ker se na zakasnele priglase ne bomo mogli več ozirati. Tiskovine ima vedno v zalogi g. Herman Zupan, knjigovez v Mostah pri Ljubljani.
Iz starešinske seje.
Za sprejem pod okrilje JGZ so zaprosila nastopna društva, ki so bila sprejeta ter dodeljena posameznim župam takole:	,	!	:	.	j
1. GŽ Belokranjski: D o b r a v i c a, pošta Gradac, K r-v a v č j i vrh, pošta Semič, L o k v i c a,	pošta	Metlika,	in
R a d a t o v i č i, pošta ondi;
2. G2 Čmomeljski: Radence ob Kolpi, pošta Stari trg ob Kolpi;
3. G2 Dolnjelendavski: Gomilica, pošta Turnišče;
4. GŽ Kozjanski: V e r a č e - V i r š t a j n, pošta Podčetrtek;
5. GŽ Križevski: Mačkovci, pošta ondi;
6. GŽ Mariborskilevi breg: Sv. Anton v Slov. goricah, pošta ondi;
7. GŽ Marijanski: Mlajtinci, pošta Murska Sobota,
V	a n e č a, pošta Puconci;
8. GŽ Radovljiški: P od ho m, pošta	Gorje	pri	Bledu;
9. GŽ šoštanjski: T opolšiica, pošta ondi.
Društvo pri Sv. Emi, pošta Pristova, je izpremenilo dosedanje ime Pristava, pošta ondi, a društvo D e s e n c i se pripiše k svoji GŽ Ptujski, ki je bilo pomotoma v statistiki pripisano GŽ Mariborski levi breg.
Po veljavnem skupščinskem sklepu morajo vsa gasilna društva izločiti d e c o iz naraščajskih vrst, kar se še doslej ni izvršilo povsod. Župnim načelništvom naroča starešinstvo to izvedbo s pristavkom, da bo pri neposlušnih društvih moralo izvajati neljube posledice.
VESTI STAREŠINSTVA.
Skupščina Jugoslovanske gasilske zveze Ljubljana.
Odbor JGZ je v svoji redni seji dne 28. decembra 1931. soglasno odločil, da bo letošnja glavna skupščina (občni zbor) v Ljubljani dne 9. in 10. julija t. 1. v dvorani Mestnega doma na Krekovem trgu.
A. Starešinska seja.
V soboto, dne 9. julija t. 1. ob 9. uri bo v zvezni pisarni seja starešinstva z nastopnim dnevnim redom:
1. Overovljen je zapisnika zadnje seje.
2. Naznanila predsedstva.
3. Dopisi in okrožnice.
4. Pregled in odobritev poročil za skupščino.
51. Sprejem novoustanovljenih gasilnih društev.
7. Slučajnosti.
B. Seje odsekov.
V soboto, dne 9. julija t. 1. ob pol 11. uri dopoldne zboruje »Tehnični odsek« v dvorani Mestnega doma.
Popoldne cb 14. uri zboruje »Samopomočni odsek« v istem prostoru, ki si bo izvolil samostojno upravo te ustanove v zmislu lanskega skupščinskega sklepa.
Sporede za odsekova posvetovanja si sestavijo oni sami.
C. Odborova seja.
V soboto, dne 9. julija t. 1. zboruje ob 16. uri popoldne v dvorani Mestnega doma zvezni odbor po nastopnem dnevnem redu:
1. Overovljenje zapisnika zadnje seje.
2. Naznanila predsedstva.
3. Razprava o samostalnih predlogih.
4. Razdelitev podpor onemoglim gasilcem, vdovam in sirotam.
5. Določitev članarine za poslovno leto 1932./33.
6. Izprememba društvenih, župnih in zveznih pravil.
7. Predlogi in nasveti.
8. Raznoterosti.
Člani zveznega odbora so: a) zvezno starešinstvo, b) vsi župni načelniki, odnosno njih namestniki. Njih prisotnost je obvezna.
Po odborov! seji se sestane »Literarni odsek« k posvetovanju ob 20. uri v istem prostoru.
D. Skupščina.
V nedeljo, dne 10. julija t. 1. dopoldne ob pol 11. uri bo v Mestnem domu na Krekovem trgu redna glavna skupščina JGZ z nastopnim
dnevnim redom:
1. Nagovor in poročilo zveznega staroste.
2. Overovitev lanskega skupščinskega zapisnika.
3. Tajnikovo poročilo.
4. Blagajnikovo poročilo.
5. Poročilo računskih preglednikov.
6. Poročilo odsekov: a) literarnega, b) tehničnega.
7. Določitev letine članarine za 1932./33.
8. Sklepanje o samostalnih predlogih.
9. Poročilo o razdelitvi podpor iz zveznega »Podpornega sklada«,
10.	Izprememba društvenih, župnih in zveznih pravil.
11. Morebitne dopolnilne volitve.
12. Raznoterosti.
P rd p o m n j a.
1. Po členu 9., točka 2., pravil JGZ pošlje na skupščino vsaka župa poleg župnega načelnika ali njegovega namestnika še enega odposlanca, torej dva odposlanca. 2upe, ki imajo več kot 300 rednih gasilcev, pošljejo poleg tega na vsakih nadaljnjih 300 rednih gasilcev še enega odposlanca. Drobci pod 150 se v tem primeru ne upoštevajo, drobci nad 150 pa štejejo za 300 (torej do 450 = 2 odposlanca, 451 do 750 = 3, 751 do 1050 = 4, 1051 do 1350 = 5, 1351 do 1650 = 6 itd.).
2. Vsak odposlanec se mora na skupščini izkazati z izkaznico svoje župe.
3. Samostalne predloge je osem dni pred skupščino pismeno naznaniti zveznemu starešinstvu, da o njih sklepa pred skupščino; pozneje vloženim samostalninn predlogom mora skupščina priznati nujnost, da se o njih more razpravljati na skupščini. Predlogi, ki so bili že ponovno odklonjeni, ne pridejo v poštev.
4. Gasilske župe opozarjamo, da pravočasno izvolijo odposlance na skupščino (člen 10., odstavek i, župnih pravil).
5. Oprava odposlancev: bluza, čepica, brez sekirice. Po-sklepu odbora JGZ z dne 29. decembra 1927. se na skupščini prizna le one delegate, ki bodo v gasilskem kroju.
V Ljubljani, dne 15. maja 1932.
Josip Turk s. r.	Franc	Pristovšek	s.	r.
t. č. starosta.	t.	č.	tajnik.
»Samopomoč«.
V prvem četrtletju 1932. so umrli sledeči tovariši-člani »Samopomoči«, kojim dedičem so se izplačale nastopne po-
smrtnine:
267.	Grabner	Martin, Guštanj, star 64 let,	.	Din	2.500-—
268.	Puhler Ivan, Radvanje,	star 76	let	.	.	„	2.500—
269.	Orešnik Miha, Radvanje, star	52	let	„	2.500—
270.	Otolani Franc, Moravče, star	73	let	.	„	2.500—
271.	Lačen Jakob, Guštanj, star 40 let .	.	„	2.500—
272.	Gradišnik Jakob, Sl. Bistrica, star 86	let	„	2.500—
273. Košar Anton, Sv. Trojica v Slovenskih
goricah,	star 73 let....................„	2.500—
274.	Reich Jožef, Hardek, star 63	let	...	„	2.500-—
275.	Salecl Josip, Velenje, star 78	let	.	.	„	2.500-—
276.	Žnidarič Franc, Dragotinci, star 39	let	„	2.500-—
277.	Šenčur Alojzij, Gor. Logatec, star 35	let	„	2.500—
278. Peršuh Franc, Sv. Lovrenc na Dravskem
polju, star 36 let......................................  2.500—
279.	Mattioni	Hinko, Laško,	star 80	let	.	„	2.500-—
Vsega Din 32.500-—
več 16 doplačil k četrtem četrtletju 1931. po
Din 300	   ,	,	Din	4,800'—
Skupaj Din 37.300-— prištevši doslej že izplačanih . . . . .	„	782.091	—
je torej za 279 posmrtnin izdanih . . . Din 819.391-—
Gasilska zvezna pisarna.
Počenši s 1. junijem t. 1. bodo uradne ure za stranke vsak ponedeljek, sredo in petek od 10. do 11. ure dopoldne ter od 16. do 17. ure popoldne v palači »Grafike« nasproti glavnemu kolodvoru ob Miklošičevi cesti in vogalu Masa-rykove ceste poleg hotela Miklič v II. nadstr.
Predložitev prošenj
za izredne podpore iz 2%-nega gasilskega sklada in iz »Podpornega sklada« za onemogle gasilce, vdove in sirote je predložiti zanesljivo do 31. maja t. 1., ker se na zakasnele ne bomo mogli več ozirati.
Gasilski koledar 1932 je še mnogo društev in posameznih naročnikov na dolgu. Uprava prosi za .poravnavo brez posebnih opominov.
Dravska finančna direkcija v Ljubljani nam je poslala tale dopis:
Na Vašo vlogo z dne 18. 4. 1932., štev. 806/32, se izda sledeče pojasnilo:
Z odobritvijo ministra financ z dne 23. X. 1924., štev. 53.270, je priznana Vaši zvezi po točki 5. člena 5. taiks. zakona taksna prostost za vse vloge, ki jih pošilja državnim obla-stvom razen onih v civilnih pravdah.
Ta taksna prostost pristoja na podlagi določb točke 13. člena 1. taks. in pristojb. pravilnika in pojasnila bivše generalne direkcije posrednih davkov z dne 10. 3. 1925., štev.
11.570 (Uradni list stran 223 ex 1925.) tudi vsem pri Vaši zvezi včlanjenim prostovoljnim gasilnim društvom, ker imajo iste namene (cilje) kakor Vaša zveza.
Z ozirom na predstoječo pojasnilo so tedaj po prostovoljnih gasilnih društvih, včlanjenih pri Vas, pri sreskih načelstvih vložene prijave občnih zborov takse proste, toda le pod pogojem, da je vsaka taka prijava opremljena z s štampiljko vtisnjeno klavzulo: »Oproščeno od plačila takse po tar. post. I. z odlokom ministra financ z dne 23. X. 1924., štev. 53.270«.
Iz pisarne ministrstva za čuvanje narodnog zdravja smo sprejeli sledeči dopis in prosimo članstvo, da ga upošteva:
Jugoslavensko društvo za čuvanje narodnog zdravlja pod največom zaštitom Njegovog Veličanstva Kralja Aleksandra I, obratilo se Gospodinu Predsedniku Ministarskog Saveta molbom sledeče sadržine:
»Gospodine Predsedniče,
Pod najvišam zaštitom Njegovog Veličanstva Kralja Aleksandra 1., Jugoslovensko društvo za čuvanje narodnog zdravlja u cilju ukazivanja pomoči nezaposlenim i gladnim, a po primeru Francuske, priredjuje dobrotvornu lutriju pod nazivom: »Lutrija u korist nezaposlenih.«
Priredjivanje ove 1 utri je preporučeno je od strane Go-spodina Ministra poljoprivrede Br. 15.524 od 22. marta t. g.
Poznata je stvar, da ekonomska kriza, koja je strahovito obuhvatila ceo svet, nije tako težko pogodila našu zemlju, ali je ipak uspela da stvori velike kadrove nezaposlenih, onih koji bez šire pomoči svih slojeva našeg naroda ne mogu da savladaju svoje nevolje i da dobiju ono što je svakom čoveku najpotrebnije a to je krov nad glavom, nasušni hleb i potrebna medicinska pomoč.
Zahvaljujuči ličnom zauzimanju Gospodina Ministra so-cijalne politike i narodnog zdravlja, naše društvo ima mc-gučnosti da stupi pred javnošču sa svojom inicijativom i da pokrene ovu akciju, koja je u doba ove ekonomske krize od neobhodne potrebe.
Kako opšte nacionalne ciljeve možemo postiči ijedino opštim radom i požrtvovalnošču svih gradjana u zemlji, a u prvom redu naših nacionalnih i kulturnih radnika, čast nam je najučtivije zamoliti Vas Gospodine Predsedniče, da izvolite sa svoje strane ovu našu nacionalnu akciju odobriti i preporučiti svima vlastima u zemlji, da nas i oni sa svoje strane što srdačnije potpomognu.
Ovo Vaše, Gospodine Predsedniče, odobrenje potrebno je nama da akcija oko ukazivanja pomoči nezaposlenim i gladnim bude sprovedena u život u što večem razmeru i da time direktno što više doprinese interesima otačbine i naše
nacije.«
Dostavljajuči Vam u prepisu prednju molbu, a u vezi raspisa Br. 70 ovog Ministarstva, izvolite zgodnim načinom zainteresovati sva društva koja potpadaju pod Vaš Savez, da i ona svojim učešcem pomognu ovu akciju Jugoslavenskog društva za čuvanje narodnog zdravlja, koja je besumljivo na svom mestu.
Ministar fizičkog vaspitanja naroda, Podpis.
Prošnja.
Bliža se čas, ko bo moral biti zbran material za novo naklado GASILSKEGA KOLEDARJA. Na lanskem občnem zboru je marsikateri tovariš na tihem sklenil, da se bo pri letošnji izdaji spomnil letošnjega ubogega urednika ter mu priskočil na pomoč. Do sedaj še ni ničesar prikapljalo. Zato pa prosim vse tiste, naj ne ostane le pri dobri volji, ampak naj beseda postane meso.
Pišite, kar se vam zdi aktualno in potrebno za naš stan! Koledarček obhaja letos svojo lOletnico. Kdor mu je pri rojstvu kumoval, ali kdor ima vseh 10 izvodov, ta mu naj nekaj pove za decenium.
Dobrodošli mi bodo članki o naši organizaciji, gasilski disciplini — o razvoju gasilstva, o modernem gasilnem orodju, o vzornih društvenih in župnih vajah, o sanitetni službi
—	o vedenju in adjustiranju ob raznih prilikah itd. Tudi mična povest o gasilski požrtvovalnosti ali o požigalcu bi mi prišla prav.
Lansko leto sem otvoril stalno rubriko: NAŠI GASILSKI DOMOVI v sliki in besedi. Do sedaj še nisem ničesar prejel. Za sliko zadostuje navadna razglednica ali fotografija v tej velikosti.
Prosim, vsaj v mesecu juniju! Naslov: Klemenčič Josip, šol. upravitelj, Pobrežje pri Mariboru.
Zvezni pokrafinski aslet v Slovenfgradec.
Dne 14. avgusta t. 1. bo v Slovenjgradcu zvezni pokrajinski zlet, združen s 60 letnico slovenjgraškega gasilnega društva.
Mesto Slovenjgradec je najvažnejša naselbina v Mislinjski dolini, katero oklepa na vzhodu mogočno gozdnato Pohorje, na zahodu pa zadnji odrastki Karavank z visokim Plešivcem ali Urško goro (1696 m). Kraj, ki je sedež sreskega načelstva in raznih drugih uradov, je jako lep, ima krasno okolico in je v marsičem zanimiv. (Rimska naselbina »Co-latio«, tovarne meril, kes, usnja, kravat, letovišče z več hoteli itd.) Prebivalstvo je gostoljubno ter bo svoje goste gotovo najsrčnejše sprejelo.
Tovariši gasilci, pripravite se že sedaj na ta zlet, ki naj bo veličastna manifestacija naše gasilske organizacije. Gasilna društva, združena v JGZ, zlasti pa ona iz bivše mariborske oblasti, vabimo, da se te prireditve udeleže v čim večjem številu.
L. K.
..tSBSfc:
F.	G., Trbovlje:
Gašenje raznih gorljivll* snovi.
O	splošnem gašenju in napadanju pri požarih smo že zadnjič razpravljali, tokrat hočem govoriti o poedinih primerih in različnih pc žarih ter njih gašenju.
Začnimo pri petroleju. Če se ta vname, ne smemo gasiti z vodo, ker petrolej plava po vodi in gori dalje. Nastali ogenj zaduši s peskom, mavcem, zemljo, z mokrimi Žaklji ali s posebnimi asbestnimi rjuhami. (Tudi z mlekom.) Pri večjih množinah gorečega petroleja gasimo s salmijakovcem in amo-nijakom. V skladiščih je potrebno pri takih požarih takoj vse zračne dovode zapreti in le s kemičnimi snovmi gasiti (trositi). Te snovi se dobe že v pripravnih aparatih in v raznih oblikah in modelih. Dobro pa je, če je v bližini parni stroj, da napeljemo paro. Pri odprtih posodah s petrolejem naj se skuša plamen le zadušiti.
Ponovno naj bo opozorjeno, da se plamen, nastal vsled vnetja masti, olja (vsa mineralna olja), smole, tera, firneža, voska, etra, bencina, acetona i. dr. ne sme gasiti z vodo, postopa naj se kot pri petroleju.
Alkohol, špirit, lesni alkohol se pa lahko poliva z vodo, ker se navedene tekočine z vodo mešajo in tako razredčene niso več gorljive. Ravno tako se postopa tudi, če se vnamejo razne kisline (žveplena i. dr.). Pri teh je treba zopet pomniti, da se ne sme gasiti s p; sipanjem z zemljo, peskom, pepelom, temveč jih je treba močno z vodo zaliti.
Pri požarih premoga, nakopičenega na prostem, je najbolje ohladiti zgornje plasti s prekopanjem v manjše kopice. Pri večjih požarih prem: ga v zaprtih prostorih naj se pa gasi z vodo in to v taki meri, da premog tako rekoč v vodi utopimo. Brizganje vode z majhnimi curki bi bilo nevarno,
tudi ni priporočljivo goreči premog v skladiščih zasuti s peskom, zemljo ali sličnim, ker plini, kateri izhlapevajo, bi bili lahko usodni.
Požar, nastal v tovarnah, kjer se razbelijo ali celo vsled vročine razteko razne kovine, ne gasimo direktno z vodnim curkom na razbeline, ker s tem bi nastale. eksplozije vsled plinov, ki bi se tvorili. Tu se naj gasi postopoma. Okolico hladimo kar najbolj previdno.
Požarov nastalih v skladiščih z zmletimi snovmi (saje, prah oglja i. dr.) tudi ne gasimo direktno temveč obložijo goreče snovi z deskami in šele te smemo potem mečno oblivati (toraj indirektno).
Požar v dimnikih (kaminih) gasimo z zadušenjem plamena z ogljenčevo kislino, amonijakovim plinom, ki se dobiva v jeklenih valjah. Te priprave imajo društva večjih mest. Pri nas je pa praksa pokazala, da je najbolje pustiti, da dimnik izgori. V takih slučajih je treba paziti na bližnje objekte, posebno pa v podstrešju paziti, če bi v slučaju prevelike vročine razpokalo zidovje dimnika, da plamen ne ogroža lesene konstrukcije stavb. Pri požarnih pregledih naj se pa večje kamine (do 40 cm premera) pregleda, če niso preveč s smolnatimi sajami zaliti. V takih primerih ima dimnikar že svoje predpise, da saje pravočasno izkuri.
H koncu naj bo omenjeno, da je dolžnost gasilnih društev, da že v naprej opozorijo na vse mogoče nedostatke, ki bi lahko povzročili ogromne škode in če v slučaju požarov niso društva dovolj hitro na pogoriščih, se pa zabavlja čez gasilstvo,-
Sestavil načelnik Hans Voller.
Službeni predpisi gasilnega in reševalnega društva v Mariboru.
i.
Splošna služba.
Splošna služba vsakega člana se pričenja v trenutku, ko vstopi kot gasilec v društvene prostore.
Za društvene prostore se smatrajo vsi prostori, ki so gasilstvu na razpolago, vključno dvorišče, pisarne, sejne dvorane, kakor tudi stanovanja službojočih in vseh lokalov, začenši od vhoda.
V	splošni službi se zahteva predvsem odkrito tovarištvo, v ostalem pa služi vsak prostovoljni uporabi v gasilni in reševalni službi kakor za: urejanje pokvarjene opreme in orodja; pripravo za prijateljske prireditve in svečanosti, ki naj se jih udeležuje vsak itd.
Nošnjo kroja v splošni službi določa načelnik ali njegov namestnik, oziroma pooblaščen činovnik.
Nošnja opreme izven službe je prepovedana (posebno samo čepica)!
Dolžnost vsakega člana je čuvati vsak čas ugled društva. Svojemu predstojniku in proti vsem drugim tovarišem kazati potrebno spoštovanje. V trenotku, ko zapušča gasilec društvene prostore, nastopa med člani le službeno razmerje; tovariši se med seboj nazivajo po činu, oziroma enaki kot tovariši.
Šarži in višji se v službi nagovarjajo z »Vi«. Čeravno je prostovoljno gasilno in reševalno društvo prostovoljna korporacija, je vendar slična vojaški organizaciji in le tedaj brezhibno deluje, ako se v društvu varuje ta stroga disciplina in red.
(Predpis je, da gasilec v kroju vsakega predstojnika, ozir. šarža pri prvem srečanju (občevanju) izven stroja (čete, voda) pozdravi. Ako so tovariši v stroju, tedaj pozdravi le vodja oddelka.
Vsak član je dolžan svojo opremo in kroj spraviti v redu v njemu določeno omaro. Za posamezne dele opreme odgovarja vsak osebno.
Premenjava in nošnja delov drugih tovarišev brez njih vednosti je strogo prepovedana. Brez dovoljenja poveljnika je strogo zabranjeno odnašati opremo domov in jo tam shranjevati.
Vsak član naj pomisli, da se mora kroj, oprema in orodje in vse, kar je lastnina gasilnega in reševalnega društva pred nepotrebno škodo obvarovati tako, kakor bi bila to njegova osebna lastnina. Vsakemu, ki ni poklican je prepovedano vmešavanje v obratovanje tehničnih naprav, kakor avtomobila, par ne brizgalne, razsvetljave itd. Nadalje je prepovedano kričanje v pijanosti v okolišu prostovoljnega in reševalnega društva. Pa tudi spati v prostoru reševalnega društva ni dovoljeno.
II.
Požarna služba.
Dolžnost vsakega gasilca, dokler je član društva je, da je dan in noč pripravljen vstopiti v službo društva.
Kakor hitro se začuje alartmski klic, se poda vsak gasilec takoj in urno v gasilni dom. Tam se nemudoma opravi za službo in je na razpolago svojim predstojnikom. Gasilskim pripravnikom je dovoljen odhod k požaru le tedaj, če ni navzočih dovoljno število izkušenih gasilcev, nadalje pri velikih požarih v mestu, kjer je potreben vsak član.
Ako se požar telefoničino javi, ne sme postati slušatelj zbegan, ampak naj se po možnosti informira o kraju, objektu, dovozu, vedi itd. Ko zapusti požamik telefon, ga mora takoj drugi nadomestiti. Predvsem se mora takoj vse potrebno orodje pripraviti in če je noč, prižgati baklje.
Dodelitev moštva k orodju se mora takoj in brezpogojno izvršiti.
Ko dospe katerokoli orodje na pogorišče, nastopi moštvo za orodjem ter čaka nadaljnih povelj. Zakasneli se javijo pri poveljnikih.
Vsa navodila in povelja se morajo brezpogojno in takoj izvršiti; »nagovarjanje« morda »ugovarjanje« ali splošno »govorjenje« v službi je najstrožji, prepovedano. Zahteva se brezpogojna poslušnost.
Na pogorišču naj se vsa dela izvršujejo mirno in zavestno, klicanje naj se opusti.
Vsako povelje ostane do preklica v veljavi, ako se po višjem povelju ne izpremeni.
Povelje na pogorišču vrši poveljnik, ob njega odsotnosti njegov namestnik, ob odsotnosti obeh, najstarejši po činu. Ako pa sploh ni navzoč noben činovnik, pa najstarejši po-žarnik. V obratnem vrstnem redu prevzamejo povelje na pogorišče došle šarže. Šarže nadzorujejo in pazijo, da se vsa povelja poveljnika takoj izvrše ter pazijo na dana znamenja trobentača.
Plezalci se morajo takoj lo*iti ognja ter se z ročnikom kolikor mogoče približevati ognu:. Upoštevajo pa naj vsaj pri majhnih požarih to, da ne vlivajo preveč vode in ne povzročajo pri tem še večje škode. Potek gašenja, kolikor ga poveljnik sam ne more pregledati, posebni dogodljaji, zapreke ali olajšujoče okolnosti, se morajo poveljniku vedno javiti. Med gašenjem naj se polaga posebna pažnja na nevarne okolnosti kakor udiranje, eksplozije itd. Čeravno naj nastopa pri gašenju vsak gasilec hrabro, vendar naj upošteva svarila poveljstva.
Ako sodeluje pri kakšnem požaru več gasilnih društev poveljuje poveljnik društva, v čigar okolišu je požar. Društva, ki dospejo iz drugih okolišev, se morajo, ko dospejo k pogorišču, javiti pri poveljstvu.
Obisk gostiln med požarom je brez dovoljenja poveljnika strogo prepovedan.
Nadštevilni gasilci, ki slučajno nimajo posla, se zbirajo pri svojem orodju ter služijo kot rezerva. Gasilcem, ki postopajo po pogorišču brez posla, ali se izmikajo delu, naj šarži odkažejo delo, ako pa se protivijo in se to ponavlja, se jih pozove na odgovor.
Ko se po končanem gašenju izda povelje za spravljanje orodja, naj dela vse moštvo, dokler ni vse orodje v popolnem redu in pospravljeno. Poveljniki za posamezna orodja nastopijo s svojim orodjem in moštvom na določenem mestu ter javijo najvišjemu poveljniku: »Orodje za odhod pripravljeno«.
Kakor hitro mine nevarnost ter ni več potrebno vse moštvo na pogorišču, odredi poveljnik požarno stražo. Za to službo se določijo v prvi vrsti prostovoljci, če teh ni ali se jih premalo javi, se določi moštvo, ki je pri požaru najmanj trpelo.
Vožnja domov naj se vrši s primerno hitrostjo. Trobentanje ponoči med vožnjo v spravišče je prepovedano.
Okrepčila v bližini pogorišča so samo tedaj dovoljena, ako se je moštvo izčrpalo ali ako posestnik ali sosedje podarijo kakšno okrepčilo.
Domov došlo moštvo takoj opremi orodje z novimi cevmi, da je tako vse pripravljeno za prihodnji alarm. Moštvo orodja, ki pri požaru ni delovalo, pomaga ostalemu moštvu pri pospravljanju. Poškodbe na orodju ali opremi ali izguba se takoj javijo orodjarju. Ko je vse orodje pospravljeno, nastopi vse moštvo, dežurni vodnik pa zabeleži imena gasilcev, ki so delovali pri požaru, odda poročilo poveljniku ter ga vpiše v knjigo, v katero se zabeležujejo vsi požari. Samovoljna odstranitev gasilcev ie prepovedana. Izjema je dovoljena gasilcem, ki so premočeni ali ranjeni.
Med vso požarno službo se mora varovati najstrožja disciplina. Povelia naj se izvrše točno, postopa naj se tovariško.
Po poročilu, da je vse pospravljeno in po povelju »Odstop!« se knča požarna služba.
3.
Pripravljenost.
Prostovoljno gasilno društvo v Mariboru je do nadalj-nega razdeljeno v tri vode. Vsak vod ima* požarnega mojstra, kot vodnika poveljnika. Ti trije vodi se menjajo v priprav-
»G A S I L E C«
5
ljenosti, in sicer cd nedelje 14. ure do prihodnje nedelje 14. ure. Vod, ki ima službo, nastopa točno in polnoštevilno ob 14. uri na dvorišču ali v sobi za moštvo v polni opremi, nakar prečita četar seznam moštva ter odsotne zabeleži Ako je navzoč poveljnik ali njegov namestnik, javi četar število moštva požarnemu mojstru, ta pa poveljniku ali njegovemu namestniku.
Ob nedeljah in praznikih je stroga pripravljenost nujna, ker je ravno v poletnih mesecih ob nedeljah in praznikih odsotnost ljudstva največja. Zato velja strog predpis, da moštvo veda, ki je v pripravljenosti, ne zapusti mesta preko alarmskega rajona. V ostalem skrbi moštvo isti teden, ko je v pripravljenosti, za vaje in vežbe. Natančnejši predpisi so v vežbovniku. Gasilec, ki trikrat zaporedoma ne pride k vajam, ali ne nastopi službe, kadar je v pripravljenosti ali prihaja le navidezno, dobi od vodnika pismen ali ustmen ukor. Ako
ukor ne zaleže, se gasilec po paragrafu 7. in 8. pravil brez czira na čin ali dobo službe črta iz seznama, ko odbor ta predlog sprejme. Vod, ki ima službo, sc ne sme uporabiti izven spravišča, kakor za gledališče, cirkus, razne slovesnosti itd. Za to službo pride v poštev le rezervno moštvo.
Stroga pripravljenost velja posebno za šoferja, ki ima službo. Ako je službeno odsoten, se mora takoj določiti namestnik. Odsotnost vsled bolezni ali drugih upravičenih vzrokov se javi vodniku, ki takoj določi namestnika. Namestniki šarž in šoferjev morajo biti tudi za to službo sposobni. Poveljniki vodov so za strogo izvedbo teh predpisov odgovorni in dolžni javiti vsak prestopek poveljstvu. Stroga pripravljenost, to je, moštvo se zbira v spravišču ali njegovi bližini, stopi v veljavo na izrecno odredbo pri hudih nevihtah, ko je nevarnost požara ali strele velika, ako se odtrga oblak’in pri poplavah, da zamore tako vedno in hitro pomagati.
(Dalje.)
Delo.
Če se naučim na eno ali več vprašanj katekizma pripadajoče odgovore na zahtevo učitelja, se s tem naučim naloge. Ge pa moram na stavljena vprašanja sam sestavljati odgovore
—	naloge, je to delo. In čimveč se naučim nalog, tembolj bom lahko samostojno delal, samostojno ustvarjal. Tako je povsod in tudi v gasilstvu. Pa poglejmo to malo v praksi;
Če hoče društveni poveljnik izučiti dobre tehnične funkcionarje, to so njegov namestnik, četniki, četarji, redniki in vrstarji, jih mora najprej dobro poučiti o posameznih njihovih nalogah in mora nje same izučiti, da poznajo vež-bovnik in vaje z orodjem. Nato pa jim dati naloge, 'katere naj s primernim znanjem sami rešujejo. Namestnik naj vodi društvo tehnično gotovo dobo, da se temu delu privadi, vodi naj večje vaje z orodjem, da ima vpogled v celoto. Končno pa naj za vaje tudi sam napravlja načrte. Ravno isto in ravno tako naj se uče delati četniki s svojimi četami in pripadajočim jim orodjem, četarji, redniki in vrstarji. In kadar bodo vsi to delali, vsak s svojim oddelkom seveda, in tudi delati znali, bodo funkcijonarji dobri, dobro izvežbani in zmožni tudi samostojnega vodstva v slučaju sile. In tudi moštvo jim bo pokorno sledilo in bo izvrševalo pokorno vse ukaze, ker bo videlo, da je disciplina in znanje upeljano v pravem redu, °d zgoraj navzdol in zahtevano od spodaj navzgor.
Prav isto mora delati tudi župa. Izuriti mora vedno vse novoizvoljene poveljnike, da bodo res poveljniki, zložni
vsega poveljnikovega dela v društvih in zmožni voditi tudi več društev skupaj, pa tudi zmožni napravljati načrte za večje skupne vaje in jih voditi. Vsega tega seveda ne bedo zmožni vsi poveljniki. Ampak mnogo, mnogo se bo tako le doseglo Zahtevati se pa mora vedno, da se doseza od njih vedno največ od dosegljivega, to je, da, kakor mogoče drugim znanjem, posvetijo tudi gasilskemu študiju in znanju vse svoje umstvene zmožnosti.
Prav isto se mora zahtevati tudi od zveznega vodstva pri župah. Vedno najvišje dosegljivo znanje in samostojno delo. Tu pa še največ. Kajti kakor zveza — glava — in župe delajo in vodijo, tako reagirajo, odgovarjajo, delajo društva
—	edinice.
Pa vsega tega ni treba zahtevati samo tehnično, ampak tudi upravno, statistično, prosvetno itd. Kajti kolikoT več se zahteva od vseh funkcionarjev, od najvišjega do najnižjega, znanja in samostojnega dela, toliko bolj se tudi moštvo vzporedno vzgojuje, toliko boljša postaja organizacija in toli'ko boljša postaja disciplina v njej. Ta pa je v naši organizaciji, kot sem že večkrat poudarjal, zelo zrahljana. Storimo in delajmo torej, kot sem zgoraj omenil. Mi mali zahtevajmo to od nižjih, a višji naj to zahtevajo od nas, pa bomo videli, da se da mnogo doseči. Zdravo!
M-c.
Upoštevajte!
Z zimsko dobo so se kenčale teoretične vaje, treba bo sedaj vse praktično preizkusiti in vežbati. Neobhodno potrebne so vaje z orodjem. Vsak gasilec, posebno pri podeželskih društvih, mora poznati temeljito brizgalno in cevne spone. Gotovo sami veste, da neizvežbani povzroči več škode, kot koristi in še izpostavljen je raznim zasmehovanjem. Kako se naj vaje porazdele, smo že svoječasno poročali, treba je le jnalo dobre volje in skupnosti. Za orodno vajo pa pride redovna; da je potrebna, to veste sami. Kako je, če se v slavnostnem kroju sučejo eden na levo, drugi zopet na desno,
publika pa se smeje ! Ali je tega treba? Nekaj vaj in
strumno bo korakala četa, seveda je veliko odvisno od poveljevanja. Poveljevanje naj bo glasno, razločno in ne prehitro!
Se na nekaj naj mi bo dovoljeno opozoriti. Pozdrav je znak kulture, pozdravljamo na različne načine. Pozdravljamo svoje znance, prijatelje itd. V naši organizaciji pa često vidimo, da se gasilci med seboj ne pozdravljajo. Ali nismo vsi v eni organizaciji, ali nimamo istih ciljev? Zato se, če že drugega ne, spodobi, da se pozdravljamo. Res, da smo prostovoljci, a pozdrav spada v okvir olike in olikani hočemo biti. Zato se naj tudi to v redovnih vajah vadi, da so pozdravi pravilni. Poveljniki pa itak vedo, če vodijo četo in srečajo dostojanstvenika zveze, župe, društev ali poznane častne člane, da poveljujejo »desno« ali: »levo glej« in tako izkažejo čast zaslužnim možem. Upoštevajte te vrstice, ker se to spodobi in bo s tem tudi gasilstvo pridobilo na ugledu!	G.
Gasilske zaslave, trakove in ves pripadajoči pribor izdeluje in dobavlja ZAVOD ZA UMETNO VEZENJE
I. NEŠKUDLA, LJUBLJANA
Pražakova S (vogal Miklošičeve ceste)
Pri preprosti in najbogatejši izdelavi najboljša kakovost in brezhibna izvedba. — Najnižje cene, najugodnejši pogoji. — Popravila ln Prenovitve zastav in trakov se izvršijo strokovnjaško, trpežno in po najnižjih cenah. — Izvolite zahtevati ponudbe in vzorce. —
Dopisi.
.CENJENO UREDNIŠTVO GASILCA!
Že večkrat ste v »Gasilcu« opoaninjevali, kako nastopajo razna društva, da mi nobenega enotnega kroja, en gasilec v škornjih, drugi v gamašnah, tretji v pump-hlačah; eni zopet v belih ali ikakih pisanih hlačah, tako da je tako neenotno oblečeno društvo 'kaj čudno, nič privlačno in nič častno. Naj bi se vendar na toliko opominov gledalo, da bi se vršili nastopi vseh članov enotno. To ni ravno tako težko doseči, pač je več nemarnosti in brezbrižnosti. Skoraj gotovo ima sleherni član kake črne hlače, iki se vendar toliko ne razlikujejo od kakih kričeče pisanih, ki nikakor niso za nastope.
Končno ni nobenega kritja in nobenega pravega raz-stopa. Poveljujoči se tišči in gnete pri prvih vrstah, tako da ga splofi vsi člani ne morejo videti. Kje more biti potem dobro poveljevanje in enotno kretanje, če člani ne vidijo poveljnika in poveljnik ne vidi članov? Kake so te kretnje, te so pa nad vse slabe.
Splošno se vidi, da za poveljnika ni vsak zmožen. Zato naj vsak poveljnik sam sebe presodi, je ti zmožen poveljevati ali ne —? Slab poveljnik pokvari več nego slabi člani. Kje jtnore društvo enotno izvajati kretnje, če se sam poveljnik zraven tišči in drži roke v žepu ter tiho brez poudarka poveljuje.
Vsako društvo potrebuje dobrega poveljnika in marljivega tajnika, pa več redovnih vaj in manj veselic, pa bo več življenja in več discipline v društvih kot je je, iker veselice s popivanjem pokvarijo ves ugled društva. Skrajni čas je, da se v društvu goji več treznosti, pa še več strokovne izobrazbe.
Opazovalec.
Iz Zamosteca pri Sodražici. Smrt nič ne izbira, samo pobira. Pred kratkim časom je ugrabila neizprosna smrt Žri-narskemu društvu ustanovitelja Pirca in 9. marca je zgubilo Zamostesko društvo Franceta Lesarja, našega podna-čelnika, ki zapušča poleg vdove še 8 otrok, od teh sta dve hčeri cmoženi, ostali pa so še nepreskrbljeni.
Pokojni je bil že ob začetku ustanovitve tržkega društva član. Pozneje, ko se je v Zamostecu ustanovilo samostojno društvo, je bil dragi France neumorni delavec bodisi pri delu ali podpori vedno prvi.
Njegovega pogreba so se udeležila tri društva: Vinice, Zamostec in Sodražica z zastavo. Pogrešali smo društvo Žri-narice.
Ganljive, do srca segajoče žalostinke mu je zapel so-draški kvartet, kej- je bil pokojni tudi član nekdanjega pevskega društva »Glas«, zato se ga tudi na tem polju spominjamo kot dobrotnika.
Tako je dvoje društev izgubilo dva dobra delavca, ki se ju bo težko nadomestilo.
Vsem znancem, prijateljem in sorodnikom naše sožalje. Ubogi vdovi in otrokom pa mnogo tolažbe želijo
Zamolčanje.
Iz Tržiške župe. Praznik sv. Florijana praznuje Tržič vedno prav slovesno z gasilsko mašo in spominsko procesijo. j Lansko leto nas je počastil tov. zvezni starosta Turk,
, kar je povzročilo med članstvom cele župe veliko radost. Splošno je tov. Türk med tržiškim meščanstvom zelo priljubljen ter bi njegovo prisotnost tudi letos gotovo vsi samo iskreno pozdravili.
Na ta praznik se zbere vse članstvo župe ter skupno praznuje sv. Florijana, našega zaščitnika. Tako je tudi prav ter tako naj tudi ostane. Skupni nastop vpliva ne le ugodno na.gledalce, temveč okrepi tudi samozavest med članstvom samim.
Letos je bilo praznovanje nad vse veličastno. Matično društvo je priredilo Gasilski dan s sledečim sporedom: Na predvečer i-bakljada ter podoknica kumioi gospej Lončarjevi. Zjutraj budnica, sv. maša, običajna procesija, zaprisega članstva, promenadni koncert, popoldan blagoslovitev tretje ..motorne brizgalne. Najpomembnejše na novi brizgalni je bila zahteva, da vertikalno sesa efektivnih 8 m. To je brizgalna sijajno dokazala.
Rečica ob Savinji. Gornjesavinjska gasilska župa je priredila dne 20. III. 1932. v prostorih tov. Maksa Štiglica eno-
dnevni gasilski tečaj. Spored tečaja je bil skrbno sestavljen in prikrojen tako, da sta se tovariša predavatelja vsako uro menjavala.
Tečaj je otvoril tov. Štrucelj, župni načelnik. Pozdravil je vse navzoče tovariše, ki so zastopali vsa včlanjena druživa, izjemo je tvorilo le bratsko društvo Šmartno ob Dreti, ki se ni udeležilo tečaja. Posebno teplo je pozdravil tov. predavatelja Vengusta, I. podst. JGZ, in Frana Koširja iz Celja.
Splošni in administrativni del je obdelal tov. Vengust.
V	svojih predavanjih je obravnaval sodobno gasilstvo, pravila, požarno taktiko in tehniko, medtem ko nam je tov. Košir predočil pomen modernega gasilnega orodja in njega pomen z ozirom na sodobno gasilstvo, o konserviranju in krpanju cevi, ročne in motorne brizgalne, njih ustroj, napake itd.
Tečaja se je udeležilo 70 tovarišev, ki so z velikim zanimanjem sledili predavateljema. Za delo in trud se predavateljema prav lepo zahvaljujemo z željo, da ju kmalu zopet vidimo v naši sredi.
Goriča vas pri Ribnici. Dne 2. februarja 1932. je obhajalo prost, gasilno društvo Goriča vas petletnico svojega obstoja. Prvo pobudo k ustanovitvi društva nam je dal g. Franc Lovšin (p. d. Petrove). Društvo ga je ob svojem jubileju radi mnogih zaslug izvolilo za svojega častnega člana.
Takoj po ustanovitvi društva je novoizvoljeni odbor začel z intenzivnim delom. Do izdatnih podpor nam je takrat pripomogel župni načelnik g. Ignac Mrhar iz Prigorice. Tudi s koristnimi nasveti nam je vedno stal ob strani. Začelo se je najprej z graditvijo gasilnega doma. Vsa vas je prispevala bodisi v denarju, bodisi v materialu .Člani gas. društva pa so s kulukom pripomogli h končni zgradbi.
Vse delo je požrtvovalno nadziral pokojni g. F. Ilc. Dom je stal 16.119 Din brez podarjenega materiala in dela članov.
Članstvo se je pridno udejstvovalo in bilo skero na prvih mestih pri vseh požarih, ki žal večkrat ogrožajo našo dolino. Sprva si je društvo pomagailo z ročno brizgalno. Leta 1929. pa si je nabavilo novo motorno brizgalno za ceno 42.000 Din. Kakor v vsakem podobnem slučaju, tako je tudi sedaj z veliko vnemo in požrtvovalnostjo sodelovala vsa vas.
Kratka je doba petih let — jubilej, ki časovno ne pomeni veliko, toda dovolj dolgo, da je odbor in celokupno članstvo pokazalo, kaj more storiti v ljubezni do bližnjega; saj deluje od ustanovitve društva še vedno isti odbor vzajemno in požrtvovalno z geslom: »Na pomoč!«
Gaberje pri Celju. Tukaj je preminul eden izmed ustanoviteljev in dolgoletni vzorni član tov. Belak Josip, trgovec in posestnik v Sp. Hudinji, po daljši bolezni, v starosti 72 let. Velikanska udeležba pri pogrebu (97 gasilcev) priča očito, ikako priljubljen je bil blagopokojni. Društvo težko pogreša marljivega in vzornega dobrotnika, rodbina pa skrbnega družinskega člana. Od blagcpokojnega se je za gasilstvo poslovil v lepem poslovilnem govoru tov. načelnik Gologranc Konrad.
Tem potom naznanja gasilno društvo Gaberje, da priredi v nedeljo 3. julija t. 1. svojo običajno veliko letno tom-Volo z zelo bogatimi dobitki. Dne 7. avgusta pa proslavi 20 letnico društvenega obstoja v obširnem obsegu. Vsa društva v bližini prosimo, da iste dneve ne prirejajo svojih prireditev.
rPonikva ob juž. žel. Jubilejjio zborovanje proštov, gasilnega društva Ponikva ob juž. žel. Na praznik 19. marca je imelo naše društvo svoj, 10. redni občni zbor, ki ga je otvoril ob polnoštevilni udeležbi članstva njegov načelnik tov. Franjo Zličar. ,Iz poročil funkcionarjev je razvidno, da je bilo društvo v pretečenem letu v vsakem oziru visoko aktivno. Poleg številnih vaj in sej je zlasti važno prosvetno udejstvovanje članstva v prirejanju gasilsko-propagandnih iger. Društvo je priredilo igro »Najboljši je gasilec«, med zimo pa »Gasilsko akademijo« s petjem, telovadnim nastopom in tamburanjem. V idejnem oziru so slične prireditve nadvse priporočljive ter žanjejo predvsem v moralnem oziru lepe uspehe. Pri volitvah je bil z delno spremembo izvoljen stari odbor. Z ozirom na terenske prilike gasil, okoliša je bil sprejet za tekoče leto sledeči delovni program: Društvo proslavi dne 12. junija ,1.0 letnico obstoja z delnim župnim zletom žalske gasilske župe, blagoslovi novo motorko, voz in lestev.
Proštov. gasilno društvo v Križevcih pri Ljutomeru obhaja letos 40 letnico svojega obstoja dne 14. avgusta, v slučaju slabega vremena nä praznik 15. avgusta t. 1., združeno z veliko tombolo. Prosimo vsa društva, naj tö slavnost upoštevajo in ta dam opustijo svoje prireditve ter prihitijo k nam v lepe Križevce »Na pomoč«, ker bi radi krili dolg, ki smo si ga v Muropplski župi upali prvi nakopati na glavo z nabavo avto-motorne brizgalne. Torej dne 14. avgusta vsi na Mursko polje v Križevce.
Prostovoljno gasilno društvo v Litiji. Gasilno društvo je imelo 21. februarja svoj redni občni zb r, ki je bil i/van-redno dobro obiskan. Poročila raznih društvenih funkcionarjev so se vzela brez daljše debate na znanje, le poročilo blagajnika je izzvalo večjo debato. Nekateri člani, (v debato so posegali tudi podporni člani) so kritikovali izdatke za avto, češ, da so ti preveliki im, da se avto preveč rabi za vožnje, ki niso službene. Načelstvo je pojasnilo, da so str. ški povečini tudi za motorko, ki je med drugim črpala vodo v Ponovičah, za kar je prejelo društvo preko 2000 Din, imelo pa je še druge dohodke. Ko si je društvo nabavilo avto, so se obvezali 3 Člani, da se bodo naučili šofirati. Treba je bilo šole in pa preizkušnje avtomobila, da li zadosti potrebam društva in če premaga vse zapreke. Zgodilo se je res, da je ob isti prjliki naložil dotični član kakega člana ali prijatelja društva, kar pa najbrže ni tako velika pregreha. Tudi v bodoče bo treba avto od časa do časa preizkusiti. Tudi godbeno društvo je izzvalo kritiko im je sedaj prevzelo društvo blagajno z dolgovi vred.
Leskovec pri Krškem. Dne 15. t. m. okrog pol 12. ure ponoči je nastal v Leskovcu pri Krškem požar, in sicer pri Francu Simončiču št. 46. Gasilcem se je po velikem naporu posrečilo ogenj okrog 2. ure zjutraj pogasiti. Ko je bilo videti, da ni ncbene nevarnosti več, je dal načelnik Franc Arh povelje, da se orodje odpravi nazaj v gasilamo. Komaj pa so gasilci spravili brizgalno do ceste, že se nenadoma pojavi drugi požar pri Vinko Arhu št. 41. Pričelo je ge reti ob l/43. uro zjutraj. Goreti je pričel zopet kozolec, pod in šupa. Gasilci so z vso hitrostjo nastavili cevi v najbližjo greznico in takoj nato pripeljali še drugo brizgalno in se je s tem posrečilo omejiti ogenj, da ni prešel na poleg se nahajajc ča poslopja (komaj 3 do 5 m). Okrog 5. ure zjutraj se je vendar posrečilo na teh dveh poslopjih ogenj udušiti, ko že zopet pride signal, da gori prav na drugem koncu zopet kozolec in šupa na Črmilah pri Zupančiču. Požigalcu se tretja nakana ni posrečila, ker preden je požar izbruhnil, so ljudje že udu-šili ogenj.
Mariborski »Večcrnik« Jutra z dne 9. V. t. 1. poroča:
Velika gasilska vaja mariborske župe. — Pcžar v Pekrah. — Tehniški napredek 7 društev. — Uspešna revija.
V	zadnjih letih opažamo v Mariboru in njegovi okolici težnjo po čim boljšem tehničnem napredku gasilnih društev. Ideja bratske pomoči, ohranitve imetja in življenja je našim »tihim junakom« vzvišena nad vse. To se je pokazalo tudi včerajšnjo nedeljo, ko je mariborska gasilska župa z II. okrožjem preizkusila svojo pripravljenost.
Ob 14 55 je zagrmel s Kalvarije topič, ki je daleč naokrog oznanil velik p žar v Pekrah. Društva se niso smela pred alarmom pripraviti za odhod, kar je poveljstvo kontroliralo tudi v leteči avtokoh ni. Vodstvo vaje je bilo v rokah
L E C«	7
župnega nadzornika g. K a 1 o h a, župana v Studencih. Veliko zanimanje za napredek gasilstva v svojem območju je pokazal okrajni glavar za desni breg gosp. Makar, ki se je na lieg mesta prepričal o delovanju vseh 6 društev, ki so razmeroma izredno hitro prihitela na kraj fingiranega požara sredi vasi v Pekrah. Domače gasilno društvo v Pekrah je nastopilo že v 2 minutah in motorna turbimka je v nadalnjih minutah že iz dveh cevi brizgala vedo nad 30 m visoko. Sodelovalo je 23 gasilcev. Drugi so prihiteli Radvajčani na avtomobilu, ki je bil nabavljen lani: 5 minut po alarmu so bili v Pekrah in v 2y2 in 4 minutah je turbinka že delovala. Eno minuto za njimi so pridrveli S tud en čarni s 13 možmi, ki so po 2 ozir. 3 minutah z dvemi cevmi napadli določeni objekt. S svojo mirnostjo in dobro organizacijo so zbujali splošno pozornost. 8 minut po alarmu je privozil
1. del gasilcev iz Maribora, 2 minuti pozneje mu je sledil
2. avto. V 3, ozir. 4 minutah so brezhibno delovali s 5 cevmi. 14 minut po alarmu je prispelo gas. društvo iz R a z v a n j a, ki je v 4 ozir. 5 minutah bilo v akciji. Gasilni društvi Studenci — delavnica drž. žel. in Kamnica sta bili prisotni brez orodja, Hočani zaradi zadržkov niso prispeli. Skupno je stopilo v akcijo nad 100 gasilcev. Veličasten je bil pogled na »prostor požara«, ki ga je oblivalo v visokih curkih 13 cevi brezhibno delujočih najmodernejših turbink. Po 25 minutah je bila vaja končana. Izvedena je bila po načrtu, ki ga je izdelal Studenčan gosp. Ulrih.
Po vaji sta sprejela raport vseh moštev g. nadzornik K a-
1	o h in dr. Maka r, ki sta ugotovila uspešnost in pripravljenost najbližjih mariborskih društev. G. okrajni glavar je izrazil vsem gasilcem svojo zahvalo in priznanje. Meščanom in okoličanom pa lahko sega v srce kolikor toliko mirna zavest varnosti, saj nas čuva krepka četa, vedno pripravljena prihiteli bližnjemu v pomoč.
Vič-Glince. Redni letni cbčni zbor našega društva se je vršil V nedeljo 6. marca ob navzočnosti vseh članov ter zastopstva občine. Po običajnem dnevnem redu je bila odboru izrečena zaupnica ter je bil odbor na novo izvoljen pod načelstvom tov. Gašperina. V minulem letu smo imeli veliko dela, ker smo si zgradili lep nov gasilski dom, h kateremu je veliko prispevala občina, solidarno požrtvovalno so se izkazali viški kmetovalci, ki so nam dovozih brezplačno ves material, za kar naj jim bo izrečena tudi na tem mestu zahvala; požrtvovalno je pomagalo tudi članstvo z raznim delom. Nov dom bomo blagoslovili dne 10. julija t. 1. ter prosimo društva, da se na to ozirajo ter na ta dan ne prirejajo veselic.
Prostovoljno gasilno društvo Dolnje Kamence pri Novem mestu je imelo dne 14. februarja svoj 2. redni občni zbor. Iz vsega delovanja društva se vidi, da so bili člani in odbor na mestu in da se zavedajo svojih dolžnosti. Pri volitvah je bil ponovno izvoljen stari odbor s tovarišem Jakobom Planinškom na čelu. Za društvene zasluge je občni zbor izvolil 7 častnih članov.
Dalje sporočamo javnosti, da priredi naše gasilno društvo veliko javno tombolo v nedeljo dne 5. junija ob pol 11. uri dopoldne na trgu v Novem mestu. Ker je čisti dobiček namenjen za kritje motorne brizgalne, gasilskega voza in gasil, doma, vljudno prosimo vse tevariše gasilce in ostale korporacije za blagoholno podporo.
Brat naj gre bratu na pomoč, to je geslo naše, dan in ncč.
w m
■crcfc'. '*r	..".'»M	«J	»»K-	jar	r/	-
■»i-ZTv f>aIF i*J o 7T*»;
požarov
odkrijejo vs£k polar v nastanku In označijo takoj kraj požara
> < in rti o tn ni	ixx
JUG0IUVCNSKO SIEMENS
i M  mnci ck za ŠIBKI TOK =====
LJUBLJANA, DUNAJSKA CESTA ŠTEV. Ib
S^anfl^evrtl oglas..
»Sedaj vem, kaj je radio«. V esperantu spisal E. Eisberg, radio-inženjer v Parizu, v slovenski jezik prevedel Leopold Andree, profesor v Ljubljani. S 85 slikami in mnogimi stranskimi risbami 81 strani 8" — 1932. — Din 48-—.
Nihče ne more pogrešati te knjige, kdor se hoče temeljito seznaniti z radiem. Ne samo znanstveniki, marveč vsakdo, ki posluša radio, se bo mnogo naučil iz te knjige, ki je prevedena doslej v 11 evropskih jezikov. Vsakomur pa, ki že ima kako knjigo o radiu, bo dobrodošlo dopolnilo v vrzeli tozadevne naše literature.
Knjiga je pisana v dialogu preprosto in izčrpno obravnava uvod v radiotehniko in je namenjena začetniku. Kdor bo predelal to knjigo, bo razumel vsako knjigo iz radiotehnike.
To je ona knjiga, po kateri je priredil prof. L. Andree okoli Božiča 8 predavanj v dialogu na podlagi slik, ki sta jih prinašala »Učiteljski tovariš« in vestnik »Radic-Ljubljana« kot priloge.
Knjiga je izšla v bolgarščini, češčini, estonščini, francoščini, grščini, italijanščini, madjarščini, nemščini, portugalščini in romunščini, kar kaže, da je knjiga svetovnega slovesa in je res dobra.
Pisatelj je s knjigo popolne ma dosegel svoj namen ter je v poljudni obliki, nad vse nazorno podal osnovne pojme o radiofeniji, ki mora zanimati danes vsakega inteligenta. Snov je obdelana v dialogih, ki napravljajo knjigo zanimivo ter mora čitatelj z napetostjo slediti razpravam. Skoro vsakemu novemu vprašanju in pojasnilu — razlagi — so pridejane nazorne slike, ki napravijo snov razumljivo tudi vsakemu začetniku v radiofoniiji.
G.	profesor Andree je izdal že pred to knjigo dvoje knjig iz radiefonije in sicer leta 1927. prvo slovensko knjigo »Radio, osnovni pojmi iz radiotehnike« in leta 1929. drugo knjigo pod naslovom »Radio-aparat, njega sestava, napake in motnje«. Iz tega sledi, da je tudi nova knjiga, t. j. prevod, popolne ma strokovnjaško izdelan. Kdor prvih dveh knjig zaradi strogo znanstvene podlage ni povsem razumel, ta mora pre-
čita Li novo delo in bo pojmi! ter mu bo razumljivo vse, kar mu je bilo nejasno v prvih dveh knjigah. G. profesor Andree je imel pa lansko leto tudi tečaj o radiu za učiteljstvo, zato je iz prakse zadel tudi metodično stran prevoda, ki mu prednjači jasnost v razlagi in pojmih. Kot načelniku odbora za šolski radio za Dravsko banovino čimbolj razširi in najde čimveč prijateljev, to je videti iz knjige same in iz prevoda, ki je izdelan z vso ljubeznijo do stvari.
»Učiteljska tiskarna« je dala knjigi elegantno moderno vnanjo opremo. Knjiga je lepo vezana ter tiskana na prvovrstnem papirju. Tudi tisk sam je velik in lep, tako da je za oči naravnost prijeten. Ker je radio danes ena najepohalnejših iznajdb, s katero se mora seznaniti vsak inteligent, ne bo mogel pogrešati te knjige nihče, ki hoče vedeti, v čem obstoja umetnost radia in kaj je radio?
Listnica uredništva.
Ljubljanski dnevniki so objavili notico, da je ljubljanska gasilska župa na svojem občnem zboru glede »Gasilca« napravila nek sklep. Vsebina tega sklepa mi sicer ni znana, sklepa tudi pri starešinstvu nisem našel, ker ga ljubljanska župa vsaj do 9. maja t. 1. starešinstvu sploh ni poslala, zato se mi zdi čudno, da se objavljajo take stvari prej, preden je obveščena o tem prizadeta zveza.
Kritikovati je lahko. Ali umestno bi bilo, da bi dotičnik, ki je stavil omenjeni predlog, »v Gasilca« pisal vsaj kak strokovni članek. Žal, sem skoro prepričan, da tega ni storil niti v enem primeru. Z mirno vestjo namreč izjavljam, da sem debil, odkar urejujem Gasilca, od članov ljubljanske gasilske župe bore malo strokovnih dopisov.
O zadnjem gasilskem tečaju v Ljubljani sem prejel obširen dopis, a ga bom objavil šele po končanem tečaju v Mariboru, da bomo tako imeli celotno sliko.
Odsek za izpremembo pravil nas naproša, naj ponovno opozorimo na poziv v Gasilcu, da je treba poslati zadevne predloge predsedniku odseka, ki bo nato sklical sejo. Posebno še prosimo člane odseka, naj vsaj ti pošljejo svoje predloge, da tako omogočijo čimprejšnje sklicanje odseka. Do sedaj sta se odzvali le dve društvi.
Avtor-Centrala je s posebnim dopisom obvestila J. G. Z., da posamezne njene članice ne upoštevajo pogodbe, ki jo je z njo sklenila J. G. Ž. Ne drže se prejetih navodil. Prosimo vsa drušiva, naj se točno ravnajo po prejetih tiskanih navodilih, da tako v polni meri izkoristimo vsaj one redke ugodnosti, ki jih doseže J. G. Ž.
Gasilna društva pozor! Zelo dobro ohranjen avtomobil, prenarejen za naložit motorno brizgalno ter s sedeži za 6—8 mož se radi finančnih razmer jako poceni proda. Vprašati: Gasilno društvo v Studencih pri Mariboru.
Prost. gas. društvo Moste pri Ljubljani ima naprodaj 14 paradnih oblek še v prav dobrem stanju. Cena po dogovoru.
jubileje, blagoslovitev zastav, gasilskega orodja in doma, in v sličnih primerih se proslava najlepše konča, ako je na programu zvečer iluminacija t. j. umetna razsvetljava. Za to potrebne rakete, raznobarvne napise v ognju, grbe, letnice, razne slike in portrete, bombe s tisoči raznovrstnih zvezd, ter razne druge novosti v tej stroki izdeluje
PRVA JUGOSLOVANSKA TVORNICA
»PYROTA«
JANKO BOVHA / CELJE
USTANOVLJENA LETA 1922-
Dalje izdeluje tudi baklje za bakljade, aranžira umetno razsvetljavo in umetne požare z umetnim dimom, razne sigalne in alarmne naprave za slučaj požara. Pohvalna pisma za izvršene ognjemete v vseh delih naše države, kakor tudi od zveze in kongresa. Zahtevajte lepo ilustrirane cenike in prospekte. Naročite samo domače blago in to pravočasno.
Posluje po vsej Jugoslaviji. Ustanovljena leta 1913.
»JUGOSLAVIJA«
SPLOŠNA ZAVAROVALNA DRUŽBA
Ravnateljstvo za Dravsko banovino v Ljubljani.
Največji tu delujoči zavod. - Družba je prevzela od „Graške vzajemne zavarovalnice“ in od zavarovalnih družb „Feniks* (požarni oddelek) in „Franko-Hongroise“ ves njih kup-čijski obstoj v naši državi. - Najnižje tarife. Takojšnja izplačila škod.
Po naredbi ministrstva za vojsko in mornarico nadomeščajo police splošne zavarovalne družbe „JUGOSLAVIJE“ ženitvene kavcije za častnike.
Telefon 2751. PISARNA i DUNAJSKA CESTA ŠT. 15. Telefon 2571.
Sklepa:
1. požarna zavarovanja,
2. življenska zavarovanja,
3. nezgodna in jamstvena zavarovanja,
4. zavarovanja proti škodam vsled tatinskega vloma.
5. transportna zavarovanja,
6. zavarovanja proti škodam vsled razbitja stekla.
A. KASSIG
LJUBLJANA ŽIDOVSKA ULICA
Ustanovljeno leta 1880. Izdelovanje čepic, zaloga krojnih potrebščin. Priporoča vse krojne potrebščine za gasilce (po najnovejših predpisih JGZ.), kakor: čepice, gumbe, plšCalke, no-ramke, znake za bluze in čepice, rdeče blago, vrvce za plšCalke, trobke In rogove, lipove liste Itd. Naramke vseh vrst lastnega izdelka, fino izdelane In trpežne. — Podjetje Je na novo moderno urejeno In povečano. — Cenik brezplačno!
SPECIALNI KOMPLETNI AVTOMOBILI IN ŠASIJE SVETOVNO-ZNANIH ZNAMK AVSTRO FIAT in INTERNATIONAL ZA VSE GASILSKE SVRHE, motorne brizgalne,1 gasilske lestve, rešilni in škropilni avtomobili itd.
INTERNATIONAL
f!5f
LL
Generalno zastopstvo
O. ŽUŽEK
LJ UBLJAN A
Tavčarjeva ulica 11
Telefon Interurb. 2461
UČITELJSKA TISKARNA
LJUBLJANA, FRANČIŠKANSKA ULICA
Telefon štev. 2312 / Račun pošt. hranilnice 10.761
JE NAJMODERNEJE UREJENA IN IZVRŠUJE VSA TISKARSKA DELA OD NAJPREPROSTEJŠIH DO NAJMODERNEJŠIH
Tiska šolske, mladinske, leposlovne In znanstvene knjige; Ilustrirane knjige v enobarvnem ali večbarvnem tisku; brošure In knjige v vseh nakladah, časopise, revije in mladinsko liste. Okusna oprema ilustriranih katalogov, cenikov in reklamnih listov LASTNA TVOR NICA ŠOLSKIH ZVEZKOV
MESTNA
HRANILNICA
LJUBLJANSKA
LJUBLJANA, PREŠERNOVA 3
je največja regulativ, hranilnica v Jugoslaviji.
Ima vlog nad 480,000.000 Din. Za vse vloge jamči ljubljanska mestna občina z vsem svojim premoženjem in davčno pomočjo.
Vse naložbe obrestuje kar najbolj ugodno. Posojila dovoljuje na posestva, menice in vrednostne papirje čim najceneje. Za male trgovce in obrtnike ima posebno kreditno društvo, za pupilne naložbe pa sodni depozitni oddelek. Za varčevanje mladine izdaja domače hranilnike, za pošiljanje denarja po pošti pa svoje položnice. Telefon štev. 2016 in 2616.
Poštni čekovni račun štev. 10.533. Uradne ure za stranke so od 8. do Val.
era
Gasilski zavodi d. d.
iechy pri Prosteiovu na Moravskem
Ustanovljeno lata 1820.
podružnica Maribor
Tomšičeva ul. št. 6
Specialna tovarna brizgalnic, sesaljk, lestev, cevi in oprave za gasilce, ekstinkter-
I  	lilli
jev, avtomobilnih in motornih brizgalnic priporoča svoje prvovrstno, najmodernejše gasilsko orodje. Vse vrste telo-lammmmmmmmmm
vadnega orodja. Ugodni plačilni pogoji. Za vse stroje se jamči! Cene solidne.
Lahka, dvokolna motorna brizgalnica z 16/18 HP motorjem, dobava vode 8001 v min., pritisk do 16atm.
Pri zavarovanju predmetov proti požaru in pri življenskem zavarovanju, zavarovanju otroške dote in pogrebnih stroškov
vpošteva te edino-le
VZAJEMNO ZAVAROVALNICO
iiiiiiisifiiiiiiiiiiiiiiiriisiiiiiJtiiiiiJiiiii
LJUBLJANA
MASARYKOVA CESTA
ki Vam nudi najugodnejše pogoje.
GASILNA DRUŠTVA, POZOR!
Preden si nabavite potrebne cevi,
Vas vljudno vabim, da si ogledate mojo zalogo:
NORMALNIH GASILSKIH CEVI
izdelke slovitih čeških tovarn, katere ustrezajo vsem zahtevam!
IVAN N. ADAMIČ
LJUBLJANA, SV. PETRA CESTA 31 MARIBOR, VETRINJSKA ULICA 20 CELJE, KRAUA PETRA CESTA 33
f ..... .....--------------------------------------
) Gasilci. [ pozor!
Naznanjam vsem gasilnim društvom, da sem preselil svojo bogato zalogo gasilskih potrebščin v Ljubljani iz Selenburgove ulice
na Kongresni trg Stev. 8
ter se cenjenim društvom še nadalje priporočam za naklonjenost. — Zaradi preselitve gasilnim društvom znaten popust.
Filip Bizjak,
krznar In IxdelovatalJ čepic.
»SAVA«
obča zavarovalna d. d. v Zagrebu,
ustanovljena od jugoslovanskih denarnih zavodov: Prva hrvatska štedionica in Jugoslavenska udružena banka d. d. v Zagiebu, Jadransko-Podunavska banka d. d. in Zemaljska banka d. d. v Beogradu ter Zemaljska br.nka za Bosnu i Hercegovinu v Sarajevu, je prevzela v kraljevini Jugoslaviji elementarna zavarovanja občne zavarovalnice Assicurazioni Generali v Trstu. Lastni družbeni jamstveni fondi nad 40 milijonov dinarjev brez garancij bank-ustanoviteljic. — Izplačila za škode od leta 1921. nad 160 milijonov dinarjev.
GENERALNI ZASTOP ZA DRAVSKO BANOVINO
V	LJUBLJANI, MARIJIN TRG / SV. PETRA CESTA 2
posluje v vseh zavarovalnih strokah.
Račun poštne hranilnice št. 13.200	Telefon	24-34
Izdelovanje gasilskih motornih brizgaln, strokovno popravljanje vseh drugih inozemskih, zaloga najboljših tlačnih cevi in tovarniško vezivanje njih.
Na željo se vezivanje vrši tudi v lastnih gasilnih domih.
Matlas Supan In sin
Lastnik Andrej Supan
Cantrala: Kropa Filiala: Ljubljana, Gosposvetska cesta 16
Zahtevajte naš specialni cenik za gasilske zastave! Na željo pošljemo specialen načrt ali pa zastave, ki so v delu, na ogled! — Organizacija'našega podjetja nam dovoljuje brezkonkurenčne cene!
ECCLESIA
JOSIP HAFNER. DRUŽBA Z 0. Z
LJUBLJANA, PRISOJNA ULICA 5
Izdeluje društvene zastave, posebno gasilske, v vsaki izdelavi od najpreprostejše do najbogatejše. — Zastave se izdelujejo po lastnih ali predloženih načrtih. V naših delavnicah so zaposlene samo prvovrstne delovne moči, zato lahko prevzamemo vsako jamstvo za naše izdelke. — Edino tovrstno podjetje v državi z lastnimi po modernih principih opremljenimi delavnicami. —
Konrad Rosenbauer, linz ob D.
K. Rosenbauer in drug, Celje
tovarne motornih brizgalnic in gasilskega orodja
NASLOV ZA BRZOJAVKE: FR. KOŠIR CELJE ★ TELEFON 99
Prenosna Stirlcilindrska motoma brizgal-nica, model 1929/30. 24 HP.
Najnovejša konstrukcija se izdeluje na dvokolne, štiri-kolne in avto-priklopne vozove.
Na podlagi 201etne preizkušnje v motornih brizgalnah priporočamo svoje avtomobilne, štirikolne, dvokolne in prenosne motorne brizgalnice.
škropilni avtomobil s pripravo za snaženje in pometanje cest.
Dvocilindrska motorna brizgalnica, model 1929, 18/20 HP., pritisk do 16 atm. Hladilnik novega sistema, ogrevanje črpalke s toplo čisto vodo.
Več kot 2000 Rosenbauerjevih brizgalnic po vsem svetu.
Vsakovrstne lestve, gasilsko opremo, čelade, pasove in vse v to svrho spadajoče predmete. Brezplačne ponudbe, predvajanje brizgalnic, informacije itd. na željo:
FRANC KOŠIR, CELJE
glsvno zastopstvo In zaloga za Dravsko banovino.
Motorne
brizgalnice
avtomobilske, dvokolesne, prenosne, s prvovrstnim delovanjem, po najnižjih cenah
avtomobilske ... od Din 80.000'— dvokolesne . . . . „	„	30.000’—
dobavlja franko Jugoslavija
HRČEK &NEUGEBAUER
SPECIALNA TVORNICA BRIZGALNIC BRNO, ČEŠKOSLOVAŠKA REPUBLIKA Reprezentanca za Jugoslavijo:
KR. JAKOVLIČ
ZAGREB, BEOGRADSKA ULICA 10
Več komadov rabljenih ročnih brizgalnic, prevzetih na protiračun, se lahko dobi s 3 letnim jamstvom. Cena 6.000 do 8.000 Din franko Jugoslavija. Priklad-za manjša vaška gasilska društva.
IIIIIIIIIIM	 III.I.II
Zahtevajte brezplačne ponudbe.
STROJNE TOVARNE IN LIVARNE, D. O.
TELEFON 2642 2830 2829
V LJUBLJANI
KOVINSKI
OBRAT
z velikin^asilnimjLič^^ z največjc^anesljivo^
motorne brizgalne
z brezhibnim delovanjem pri dolgotrajnem obratovanju
z delazmožnostjo od 600 do 1400 litrov na min.
Naše motorke, ki so delale v neštetih primerih vzporedno z inozemskimi, so vedno najbolje delovale — prav posebno
so se odlikovale
Založil odbor „Jugoslovanske gasilske zveze Ljubljana". Odgovorni urednik Jože Tnrk. — Tiska Učiteljska tiskarna v Ljubljani (predstavnik Franci štrukelj).