Pesmi
Zaspalo je eno oko velikanu, zaspalo edino.
In tema se zbira tam notri pri njem,
v njegovem zaprtem pogledu.
Sodobnost 2014
1287
Marija Kostnapfel: Pesmi
Zato da te najdem, ne smem predale~, ~akati moram, a ne preblizu, poslu{ati napeto.
Nekdo je moral zmetati sem vsa ta pripravljena pravila, razparati rjuho pred mano, da jih ne skrije pokrije.
In kon~no, saj gre vse hitro mimo.
1212
Sodobnost 2014
Marija Kostnapfel: Pesmi
Če se ves, kako je treba spustiti vame ne da bi se me dotaknil,
da ne ostane za vedno v hladnih stenah mojih žil, da ne ostane samo isto na dnu mojega drobovja,
zapuščeno,
trdo,
oglato,
nesprejemljivo.
Sodobnost 2014
1221
Marija Kostnapfel: Pesmi
Ne mislim ve~ na to,
da sem stopnica
kamnita,
nepremi~na,
navzdol
obrnjena,
hudobno
re~em,
samo
navzdol
gre{
lahko
tudi
ti
po njej.
1212
Sodobnost 2014
Marija Kostnapfel: Pesmi
Poslušaj tisto vodo, kako teče mimo,
a se ne premakne.
K meni pride in se me dotakne, a se ne premakne.
Ko slišiš
šumenje njeno,
pomagaj,
naj me umije,
ker že vse na meni gnije.
Sodobnost 2014
1221
Marija Kostnapfel: Pesmi
Temna snov iz mene polzi:
je ni,
je ni.
Če jo poljubiš, zastekleni.
In je ne moreš vzeti s seboj, in je ne moreš peljati domov, ker ti lahko kam zbeži, ker se lahko prebudi, ponori, pobesni.
1212
Sodobnost 2014
Marija Kostnapfel: Pesmi
Morda bom lahko odšla
(o, nedolžna belina mojih sanj).
Še prej bi razbila
vse stare omare in vaze ledene,
odvrgla bi težke preproge in prte izvezene,
na silo izdrla bi kljuke svinčene,
da jutri ne bo več nobene
v vratih razklanih navad.
Ah, končno bom morda
odvezala svoje korake,
da bodo bežali
(o, jaz kriva, kriva!),
da bodo suvali, trli, teptali
vaše ostre nedolžne obraze
z lepkimi zmazki krvavih stopal.
Sodobnost 2014
1221
Marija Kostnapfel: Pesmi
Zapiram vedno težko, ne volkovi me ne strašijo ne tatovi.
Kdo ve, če so še pravi.
1212
Sodobnost 2014
Marija Kostnapfel: Pesmi
Nič več ni tako, kot je bilo.
Morje ima o namesto u-ja in zato ni več tako globoko, da bi lahko daleč proč
jokala zaradi domotožja.
Sodobnost 2014
1221
Marija Kostnapfel: Pesmi
So hodniki, ki ne peljejo nikamor, v njih igrajo se prameni svetli, kot mladi psi~ki grizljajo tvoje ~evlje, ojoj, ti ~evlji,
kako ~udno skriven~eni so, utrujeni, {e vsi topli, nebogljeni.
1212
Sodobnost 2014
Marija Kostnapfel: Pesmi
Tiho teče trop volkov skozi sence sanj, ko ni več dan.
So sence težje od strahu, so tam, kjer je na dnu, v brlogu praznem vonj postan, ko ni več dan.
Sodobnost 2014
1221