St. 18.
V Ljubljani, sobota 29. maja	v n ^ j	____,eto I.
RM|	ga	HA Jjg§|
wl mm H V ilJi JPil
tlMI&O HMKN»^O.SOWiiS7Ke(E ilKANKI.
Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Gradišče št. 7, levo. ■	Telefon	štev.	77.	■■	:
Izhaja vsako soboto.
Posamezna številka velja 1 krono.
Naročnina: Mesečno 4 K, četrtletno 12 K, polletno 24 K 1 in celoletno 48 K. — Inserati po dogovoru.  ------------
Neverjetno!
Dočakali smo, da moramo v ajedinjeni Jugoslaviji opozarjati na to, da hočemo mi državljani slovenske narodnosti imeti iste pravice kot jih imajo državljani srbo-hrvatske narodnosti Žalibog, da je prišlo tako daleč, da moramo to storiti. Tega nismo pričakovali. Naši upi so bili drugačni.
Za kaj gre?
Liberalna .Domovina* z dne 26. maja t. 1. poroča v članku^ „Pro-tičev ustanovni načrt* sledečo naravnost neverjetno vest:
.Službeni jezik za zakone, parlamentarne zapisnike in ^stenografske zapiske, za vse akte državnega značaja, za dopisovanje med osrednjo vlado in pokrajinskimi oblastmi, za peticije, ki jih' pošiljajo državljani osrednji vladi in njenim organom j e srbski ali hrvatski. Govori v parlamentu morejo biti sestavljeni v vseh narodnih narečjih, v srbskem, brvatskem ali slovenskem.*
Gospoda! Nismo zato želeli osvo-bojenja, da bomo zopet brezpravni državljani ali državljani druge vrste. Dokler pa nimamo mi državljani, ki govorimo slovenski jezik, istih pravic, kot jih imajo državljani srbo-hrvatske narodnosti, toliko časa o enakopravnosti ni govora. Ni govora o enakopravnosti, če državljani srbohrvatske narodnosti smejo pošiljati osrednji vladi in njenim organom peticije v
svojem jeziku, slovensko^ govoreči državljani pa tega ne smejo, temveč se morajo posluževati »srbskega ali hrvatskega* jezika! Čudna enakopravnost, če bo govor Srbohrvata v zbornici protokoliran v njegovem jeziku, govor Slovenca pa ne! Govoriti pa smemo slovensko. Hvala! To smo že od nekdaj smeli!
Ni demokracija tam, ker se daje enemu jeziku prednost pred drugim.
Tudi delavec pride v položaj, da se bo moral obračati na osrednjo vlado in njene organe. Ker bi se moral, na te polbogove obračati v hrvatskem ali srbskem jeziku, bi moral iti k kakemu zakotnemu pi-saču, da mu prestavi peticijo v srbski jezik. Za tako delo se bo moralo plačati! Torej! Za tisto stvar, ki hrvatskega ali srbskega delavca ne bo nič stalo, za tisto stvar bo moral plačevati naš delavec denar. Jezikovno vprašanje ima tudi svojo gospodarsko stran!
Takim-le spakam kot je Protičev .jezikovni načrt* so krivi tisti naši ljudje, ki zagovarjajo misel, da naj mesto slovenščine povsod nastopi srbohrvaščina.
Če razumem jaz srbohrvatsko, naj tudi Srbohrvat razume slovensko! To je demokracija.
Ali smo vsi enakovredni ali nismo?
Glasovanje.
(Iz Koroške.)
Ljudsko giasovanje na Koroškem je pred durmi. Glasovanje se vrši najprej v pasu A, šest tednov za tem pa v pasu B, v katerem se nahaja tudi Celovec. Ako bi mi propadli v pasu A, glasovanje v pasu B odpade. Črta južne cone teče tik pred Celovcem tako, da je Celovec naravnost navezan nanjo. Sploh visi cela cona B na našo stran in tvori s cono A enoto, katere stalna delitev se nam zdi naravnost nemogoča. Prej ali slej bo Celovec pripadal nam. Tega se Nemci tudi zavedajo, zato pritiskajo z vso silo. Razpoloženje vzdržujejo samo še z lažjo, da bodo v naši coni zmagali. Ko to agitacijsko sredstvo odpade, se naši volji ne bodo mogli več dolgo upirati. Umevno je torej, da so vso moč vrgli na naše ozemlje. Na delu so vsi nemški uradniki in učitelji, ki so bili prej nastavljeni v našem pasu in razmere pri nas izvrstno poznajo. Za njimi stoji ves nemški narod. Kar naprej tiskajo brošure, letake in časopise, ter jih potom svojih agentov spravljajo čez demarkacijsko linijo. Tako nemška, kakor nemško-avstrijska vlada sta podprli agitacijo z ogromnimi svotami. Agitacijski odbor se je obrnil na ves nemški narod in prosil materijelne in moralne podpore. — Tozadevne no-lice so prinesli vsi nemški časopisi. Med strankami je v tem vprašanju enoten nastop. Tudi socijalni demokrati pri saki priliki povdarjajo, da morajo mejo tvoriti Karavanke.
V zadnjih dneh je bilo v Celovec poslanih precej živil, da slepijo ljudstvo. Na Dunaju umirajo lakote, samo da lahko pošiljajo Korošcem. Mislim, da je skrajni čas, da naša vlada pokaže antanti, bi jo sili, da podpira gladujoče avstrijsko prebivalstvo z živežem, rožičke, ali pa si vsaj odločno prepove, da bi se naša živila uporabljala v agitačne namene proti nam.
Na naši strani je še nekoliko drugih nedostatkov, na katere se nam zdi potrebno javno opozoriti. Pred vsem je obsojanja vredno, da se ni bolje skrbelo za to, da bi Koroška dobivala redno al vsaj toliko duhana, kakor Kranjska. Kje je krivda, ne vem, dejstvo pa je, da občine ob jezeru dobivajo samo po dva paketa tobaka na mesec. Onstran črte ga dobivajo štiri paketo — seveda večinoma bukovo perje in hmelj — toda naši ljudje imajo pred očmi samo kvantum. Lahko si mislimo, kako to slabo vpliva.
Važno jo v teh krajih tudi vprašanje letoviščarjev. Nemci v svojih lažnjivih letakih trdijo, da Jugoslavija kot poljedeljska država nima stanov, iz katerih se rekrutirajo letoviščarji. To laž se mora dejansko Izpodbiti s tem, da naši letoviščarji zahajajo, »hesto drugam, na Koroško, kjer je razmeroma po ceni ter jako lepo. Radovedni smo, če bodo naši premožnejši sloji te besede upoštevali.
Nemci pozivajo na boj. Ne zaostanimo za njimi! Kakor so se oni vrgli na našo cono, tako se mi vrzimo na njihovo cono, na Celovec z Gosposvetskim poljem. Ljubljana zgani se!
O smotru politične šole.
Politična šola ima namen, podati osnovno znanje, ki je n e ob hod no potrebno za vspešno politično delovanje. To ie ono znanje, ki zadeva bistvo in smoter politike in pa sredstva ter metode političnega delovanja od katerih odvisi vspeh.
To je splošna naloga politične šole, posebe pa hoče politična šola dajati še Praktična navodila o treh glavnih’organih politike, ki so govorništvo, časnikarstvo in organizator-stvo. V ta namen se ustanove posebne sekcije, kjer se bodo udeleženci političe šole vežbali praktično v žur-nalistikl, govorniški in organizator ski spretnosti.
Kai ie politika?
Brezdvoma gre v pomiki za lavne zadeve t. j. take zadeve, ki se t!« Želo več Hudi. sete ikuptae Uudh
ne gre pa za osebne zadeve, t. j take, ki se tičejo izključno le ene osebe.
Ako grem v prodajalno, da si kupim obleko, je to povsem moja osebna zadeva, ali, če grem v gostilno, da se v družbi svojih prijateljev razvedrim, ni to javna zadeva, čeravno se nahajam v družbi več ljudi.
Ako pa grem v gostilno z namenom, da se dogovorim s svojimi prijatelji o akciji, ki bi jo bilo treba podvzeti napram prekupčevalcem In dražiteljem živil, tedaj je ta sestanek Javna zadeva. Javna pa je zaradi tega, ker je to moj interes obenem Interes še več drugih ljudi. Tu nastane vse polno novih vprašanj, izmed katerih omenim samo dve glavni:
1. Katere zadeve so Javne in katere privatne? Kdai postane oseben interes interes več Hudi?
2. Kdo odločuje in kako odločule to vprašanje.
8 tem. da smo določili politiki sa-
Zgani se cela Jugoslavija! Potrebujemo opore. Ne gre za cono A, gre obenem za cono B in za vse izven obeh con ležeče slovenske kraje.
Če pomislimo kakemu pritisku so bili koroški Slovenci izpostavljeni od časa pokristjanjenja Slovencev naprej, kako so bili na milost in nemilost izročeni Nemcem, ki so se s pomočjo avstrijskih vlad na vse mogoče načine prizadevali uničiti naš narod v Korotanu, če nadalje pomislimo na veliko narodno izgubo, ki smo jo utrpeli moramo reči, da je ta plebiscit skrajno krivičen. Posebno južna cona bi imela veljati za nesporno ozemlje, ker v njej bivajo z nemalimi izjemami — sami Slovenci, katerim Nemci kljub stoletnemu pritisku, niso mogli vzeti slovenskega jezika. Kaj šele Ziljska dolina, ki sploh ne bo mogla glasovati! Na Tirolskem, kjer so Italijani pograbili nad pol milijona Nemcev, tam ni treba glasovanja. Na Primorskem, kjer so Italijani požrli pol milijona najzavednejših Slovencev, tudi tam ni treba nikakega glasovanje. Zaradi teh krivic se nihče ne zgraža. Na Koroškem pa radi par nemčurjev tak krik in vik. Antanta, koliko nesramnosti imaš že na svoji vesti! Kedaj te bo vrag vzel!
Jugoslovani 1 Zavedajte se velikanske važnosti koroškega plebiscita. Storite vse, da bo častna zmaga vsiljenega plebiscita udarila po naših nasprotnikih kakor strela iz neba. Naša deviza bodi: Celovec, Gospa-sveta, Ziljska dolina!	B.
Vlada iti javni nameščenci.
Od meseca decembra 1.1., ko je dobilo javno uradništvo zvišane dra-ginjske doklade, so se cene vsem potrebščinam zvišale za več sto odstotkov. Producenti so takoj, ko so čuli, da bodo dobili javni nameščenci zvišane draginjske doklade, začeli dvigati cene, ki so dohodke nameščencev — kateri pa so bili šele samo na papirju — že 1. 12.1. 1. daleč prekašali. Ko pa je uradništvo — pa samo nekateri, kajti učiteljstvo baje še do danes ni prejelo izplačanih de-cemberskih doklad — meseca januarja t.l.prejeloizplačane decemberske plače, so cene dosegle višino, katerim uradništvo kljub zvišanim dohodkom ni bilo kos in je moralo takoj zopet misliti na novo povišanje. Meseca aprila 1.1. je stopilo z zahtevo pred vlado. Storilo je to dostojnim potom in na svojem shodu 16. 4. 1920 javno povedalo, da zahteva le draginji primerno zvišanje dohodkov in ne mara imeti nikakih stikov z raznimi hujskači, ki so uradniško gibanje hoteli izrabiti v svoje politične namene. Vsak pameten človek je moral uvideti, da ^re uradništvu le za obstanek in nič drugega. Le naša vlada tega ne uvideva in nikakor noče dati uradništvu to, kar mu po vsej pravici pripada.
Do 15. maja 1.1. sploh ni bilo nobenega obvestila, ali je vlada pri pravljena ugoditi zahtevam javnih
!. I j IM—nm imKuJOirmr-f- -nnnu Egcs
mo javne zadeve in izločili vse osebne ali privatne zadeve, pa še nismo točno določili bistva politike, zakaj vse kulturne in gospodarske zadeve so Javne zadeve, pa vendar niso politične. Političnost kake zadeve mora torai obstojati v nekem drugem svoj-stvu javne zadeve. Katero je to svoj-stvo? Vse one javne zadeve pri katerih gre za javno moč, so politične.
V	social, moči Je element političnosti Javna zadeva. Politične zadeve so torei vse one, ki se tičejo odnosov moči v socijalni družbi. Prvoten javen fakt Je dejanie, ki odnose vstvar-ja. Sostavna dejanja izvršena od več ljudi v skupnem smotru imenujemo akcijo. Polje socijalnega dejanja ali pa akcije so vedno odnosi ali pa sistem odnosov, ki so nekakšna soci-Jalna struktura (socijalna tvorba). Vstvarjanje socijalnih odnosov je prvoten smoter vsakega političnega dejanja, spreminjati, preosnavljati in zboljšati te odnose, pa so drugotni, poznejši smotri.
nameščencev ali ne. Z neko brzoiavko je naznanila, da uvažuje zahteve javnih nameščencev, pa da ni še o tem definitivno sklepala, ker je imela posla z železničarsko stavko in sestavo novo vlade. Ker javni nameščenci nikakor nočejo rovariti proti vladi in ji težkočiti stališča, so mirno čakali, da dobi vlada čas in reši zadevo. Za vso svojo lojalnost pa so dobili iavni nameščenci končno od »nove* koncentracijske vlade — brco. Vlada je dovolila ravnokar približno 10 ‘/o zvišunje današnjih dohodkov in sicer samo za mesec junij 1920.
Proti tem stališču vlade ne najdemo besedi, s katerimi bi dali duška svojemu ogorčenju. Zdi se nam, da je vlada preveč zamaknjena v svoj aprilski uspeh, katerega pa si ni pri borila sama, ampak so ji ga — hote ali nehote — priborili brezmiselni politični demagogi.
Vlada si naj ne misli, da je s tem, ko je pokazala tudi proti javnim nameščencem svojo moč, ubila solidarnost in silo, ampak jo je le ukre-pila. Med javnimi nameščenci ni političnih demagogov, ki bi jih tirali pred bajonete ter na ta način prinesli nov triumf vladi. Javni nameščenci imajo v svojih voditeljih trezne in resne ljudi, ki bodo znali doseči to, kar uradništvu po vsej pravici grel Vlada naj le računa na svoje bajonete, toda povemo ji, da računajo javni nameščenci na svojo voljo, solidarnost in pravico do življenja, pred katero morajo in bodo klonili vsi bajoneti. Ako noče imeti vlada v javnih nameščencih trdne opore, naj ji bo usirežepo. Javni nameščenci bodo v tem slučaju stali kakor en mož proti nji! Kdor odreka življenje javnim nameščencem, ta tudi sam ne bode dolgo živel!	Drago	Vojska.
Slovenska inteligenca in socijalizem.
11
Pa tudi iz političnih razlogov. Zdi se sicer na prvi pogled, kakor da bi bili politični interesi naše inteligence drugi, kakor interesi socija-lističnih slojev. V resnici pa stvar ni tako. Ako se zavemo, da stremi socijalistični razred po politični moči, ki jo ima danes neomejeno v svojih rokah antisocijalistični razred kapitalizma in njihovi priganjači iz krogov inteligence, se nehote vsiljuje vprašanje: kaj je pravzaprav inteligenca in kdo je inteligent? Ali samo ti, ki so dovršili visoke šole, ali tudi ti, ki imajo maturo kake srednje šole, oziroma, ki so jo vsaj obiskali do konca, četudi niso maturirali. Ti vsaj se danes splošno štejejo v krog inteligence. Zakaj? Zato ker so si na teh šolah pridobili toliko splošne izobrazbe, da zamorejo samostojno razumevati in presojati dnevne pojave življenja, docim nešolani ljudje, ki so zrastli ob svojem vsakdanjem rokodelstvu, v splošnem tega ne zmorejo. Ako je to merilo za inteligenco človeka, ki ni isto, kar je nadarjenost, potem pa oni krog ne sme biti tesno sklenjen, temveč mora dopustiti, da
.■cfruiLiasEi. r^i^:wsizrjEM^nMnjaEmaBi
Ako socijalno dejanje meri na to, da vstvarja ali presnavlja socijalne odnose moči, tedaj postane politično. Kaj pa je moč? Socialna moč, to Je možnost, da preide volja kake so$i-jalne enote v danem trenotku v dejanja, katerih posledica je realizira-nje novih odnosov (izven lastne sfere). V socijalnem življenju opazujemo malo individualnih dejanj, ampak v praksi se računa le z akcijami Z§-to bomo obračali svojo pozornost v prvi vrsti na akcije, pa tudi zato, ker so vsled svoje dalekosežnosti mnogo pomentjivelše za politično življenje, kakor so individualne akcije. V čem pa obstoji političnost akcije? Političnost akcije obstoji v tem, da ima vsaka taka akcija namen s pričujočo močjo socijalne skupine vplivati na obstoječe odnose kake druge socijalne skupine in Jih spremeniti v smeri 'lastne volje. Politika v Širšem pomenu besede Je kot teorija znanost o smotrih, metodah in sredstvih političnih akcij: kot praksa pa
se izloči iz njega mnogo ljudi, ki so ostali kljub svojemu dolgoletnemu šolanju neinteligentni; nasprotno pa spadajo v krog inteligence ti, ki sicer nimajo ne doktorskih diplom ne mature, ki pa so si potom samoi zo-brazbe pridobili ravno tol.ko splošne izobrazbe, kakor šolanci in se zato odlikujejo z enako inteligenco. Ne bomo navajali številnih konkretnih slučajev, kot dokaz za to. Saj je dovolj zuano, da so pri vseh narodih živeli in igrali veliko ulogo možje, ki so bili po poklicu krojači, čevljarji, mizarji, kovinarji itd., ki so izšli kot samouki iz vrst proletarcev in so stoječ sredi ljudskih mas delovali s svojo inteligenco za splošno kulturo naroda. In čimbolj se širi zanimanje Za kulturo med širokimi plastmi naroda, tem tesneje postaja razmerje med inteligenco in proletariatom. Krog inteligence ni torej ni-kakšen razred s posebnimi interesi, ki bi opravičevali lastno politično organizacijo, temveč je le logična kategorija brez vsake politične baze. In tu smo pri jedrn celega vprašanja. Ako namreč obseg tega kroga preiščemo, najdemo, da ga sestavljajo po svojih političnih in gospodarskih interesih povsem heteregoni sloji: kapitalisti in duševni proletarci, ki so kot uradniki — duševni delavci
Ervi zasužnjeni in odkazani na plačo, i jim jo prvi plačujejo za njih delo. Ako pa izvzamemo malo število podjetnikov, bankirjev in veletrgovcev, ostane večji del tega kroga kot duševni proletarijat, ki ga zastopa uradništvo in duševno delavstvo vobče, katerega gospodarski in socijalno
Klitlčni položaj je danes ravno tak kor je oni manuelnega delavstva. S tega vidika spadata inteligent-dn« ševni delavec in manueini delavec v razred proletarcev, t. j. v razred onih ljudi, ki žive le od mezde svojega dela in ki nimajo drugega kakor svoje talente in zdrave ude s katerim delajo in s svojim delom ustvarjajo vse kulturne in materijelne vred.-note, katerih pa ne uživajo oni. ampak kapitalist, ki ima v posesti proizvajalna sredstva. Strahovita samoprevara je, če misli slovenski in-teligent-duševni delavec, da on ni proletarec, da nima nikakih skupnih interesov s telesnim delavstvom, ki danes nastopa pod socijalistično zastavo. Poglejmo resnici v očil Zastavite si samo eno vprašanje: kateri sloji danes bogate in kateri propadajo? Bogate kapitalisti, propadajo pa uradniški in delavski sloji. Položaj je danes za sloje duševnega delavstva mnogo, obupnejši, kakor manuelnega delavstva. Uradnik je povsem odkazan na svojo borno plačo, ki jo doseže šele po svojem 10—16 letnem študiju in brezplačnem prakticiranju, t. j. sredi svoje starosti in komaj prejme plačo, ki ne doseza niti plače navadnega dninarja, so njegove moči izčrpane in je zrel za penzijo, ob kateri ne more sam ne živeti ne umreti; kaj šele, če ima družino. Uradnik je hujše izrabljan ko manueini delavec, je večji suženj ko oni, in to po lastni krivdi. Ker se ne zaveda svojih stanovskih inte-
|e politika umetnost, z razpoložljivimi sredstvi (močjo) v pravem času doseči stavljen političen cilj. Pol.eg
tega pa razlikujemo še politiko v ožjem pomenu besede, to ie tehnično urejanie socijalnih odnosov v svrho potenciranja socijalne moči, da Jo imamo v slučaju potrebe ha razpo-
lago. Ako se n. pr. ljudje, ki imajo
interes na tem, da se družabni red
v naši državi preuredi v smislu so-cijaliatičnih načel, organiziiajo v politično enoto, ki ii pravimo stranka, je to politično delo v ožjem smislu besede. Stranka reprezentira gotovo potenco politične moči. ki je v pripravljenosti, da v danem trenotku podvzame akcije za uresničenje njenih političnih (načel) idealov.
Tudi država je politična celota, ki reprezentira najvišjo politično moč naroda.
(Dalje prih.)
resov, je postal poganja? kapitalističnih slojev, ki ga izrabljajo, namesto da bi »a postavil v vrate socialističnega proletarijata, s katerim ga vežejo isti življenski interesi. Ako hočemo rešiti Inteligenco grozečega propada, je treba ukreniti rešilno pot In katera je ta? Odgovarjamo brez pridržka: socijallzem! NI treba biti zaradi tega že boljševik in komunist. To je danes le ena smer socijalizma, Jd se hoče z radikalno politično metodo uveljaviti. Socijali-zem pozna več potov in naloga in-teligenta je ravno, da kaie masam, katera je v danih razmerah prava pot, ki pelje k dlju. Toda eno je gotovo, da politično zaveden slovenski inteligent ne more biti drugega kot socijalist. Toda še ni dovolj. Ni zadosti, da si po svojem čustvovanju in mišljenju socijalist, socijalist moraš biti tudi v dejanju. Treba je, da se vsak inteligent udejstvuje kot eoci-jalist in to sredi naših delavskih mas, ki tavajo brez pravega vodstva v propad in z njo bo propala tudi druga plast proletarijata — slovenska inteligenca zaradi svoje pasivnosti n politične nedelavnosti.
Olede socijalizma vladajo med našo inteligenco naravnost nezaslišani predsodki. Mnogi vidijo v sod-ializmu nekaj zavrgljivega, nekaj, kar ie za inteligentnega ali „boljšega Človeka nedostojnega. Socija-lizem je zmaj, ki grozi ugonobiti človeško družbo. Socijaliste se smatra kot moralno majvredne ljudi, ki ne bi smeli imeti pristopa v .boljšo* družbo. In vendar je socialistično gibanje v svojem jedru ribanje, ki izhaja ls moralne zavesti človeškega dostojanstva, v imenu katerega zahtevajo vsi zatirani in brezpravni novi pravičnejši red, kot pravico dela.
Stari In novi socijalizem.
Netočnost zgodovinskega materijalizma.
O	moderni dobi nravi Man, da Je nasledek tovarniških proizvajalnih sredotev. Z isto pravico pa se lahko trdi, da je nasledek znanstvenega razvoja. Engelsove besede: ,Predno morejo ljudje gojiti vedo, morajo jesti*, danes niso točne. Danes morajo ljudje
P ti vedo tudi zato, da bi imeli kaj
i.	Zaprimo visoke šole, univerza tehnike, prepovejmo znanstveno raziskovanje, kot Je to v srednjem veku storila oerkev, zabranimo moderno flziko in kemijo, uvedimo v Šole nauk, da je zemlja stalna točka, nad katero kron solnce, in ie pojutrišnjem se bode zrušila cela civilizacija kakor hiša postavljena iz kart, In dve tretjini ljudi bo poginilo od gladu.
Vseobča podlaga družabnega življenja le priroda (tudi pr’rojena svoj« stva ljudstva), gostota prebivalstva in nabrana izkustva, -ii kakor se znanstveno izražamo: dosežena stopnja objektivnega poznavanja življenja in prirode. To Je podlaga tudi gospodarskih razmer, in'te torej ne morejo biti edino odločujoča podlaga človeške zgodovine, ko so vendar same odvisne od zgoraj omenjenih treh fiiniteljev: prirode, gostote prebivalstva in izkustva. Gotovo ae razvoj prebivalstva lahko vsled gospodarskih in drugih ra7mer pospeši. Ali razvojna sila ne leži v razmerah, temveč v ljudeh samih in njihovih čustvih. Življensko in svetovno spoznanje ai človek pridobiva
ne-le v gospodarski delavnosti, temveč v vseh stikih z človeško družbo in prirodo sploh. Neskončna ie vrsta znanstvenih iznajdb, doseženih brez kakršnekoli zveze z gospodarskim življenjem, dasi so pozneje jako močno vplivale na razvoj gospodarskega in kulturnega življenja. Mislim, da ne bode nikdo dokazoval, da je raziskovanje aolnčnih peg in izračunavanje zvezdnih potov določeno po gospodarskih razmerah — in vendar kako mogočen je vpliv astronomije na ijudski napredek.
Pred časom se je mislilo, da sestoji človek iz dveh delov: iz Ulesa in duše. Moderni psihologi pa so se naklonili k naziranju, da ta dualizem ne obstoja. V resnici so duševni in telesni pojavi le dve različni strani, aU kakor pra^i Spinoza, privesld iste snovi. Ravno tako tudi v družbi ne obstoja nekaka gospodarska podlaga, na katero bi bila postavljena duševna atavba. So to le dve različne strani drnžabnega življenja, in napredek ljudstva ni nič drugega, kot Istočasni razvoj obeh.
) S kulturnim razvojem se ojaču-jejo ih razvijajo tudi nravne sile, ki so neizogibno potrebne za družabni razvoj na višjo družabno stopnjo, ker na koncu vseh koncev ie nravnost (morala) in smisel za višje cilje le sad razsodnosti in razsodnost sad inteligence. Če bi v družbi ne delovale nlkake druge razvojne sile kot produkcijske, ali če bi določevali vse ljudsko početje le materijelni interesi, potem bi ne bili prišli uikdar niti k demokraciji niti k socijalizmu.
Z zgorajšnjimt izvajanji, upam, da smo jasno dokazali, da človek ie dolgo ni sad golih gospodarskih razmer, kot to predpostavljajo socialistični reformatorji. Videli smo, da je predvsem duševnost, ki oblikuje zgodovino. Razvoj človeštva torej ni samo gospodarski razvoj, katerega glavna veja je paš gospodarski razvoj.
Z eno besedo torej, zgodovinski mrierijalizem ne zdrži pred resnejšo kri ;:ko. In zato se ne more znanstveno zagovarjati niti Marxov nauk o izpre-membi družabnega reda, ker tudi te vprašanje ni le ekonomično, temveč tudi kulturno. Je dejatvo, ki ga ne prevrne niti ne oslabi nikaka doktrina, Je dejstvo, da bode nova družb« delo civilizacije — Izobrazbe, ki mora najprej v širokih ljudskih vrstah ustvariti nujne nravne in kulturne pogoje nove družbe. K temu spoznanju je po trpkih življenskih skušnjah prišel tudi slavni komunistični revolucijonar L. August BlanquL Po dolgoletnem premišljevanju v ječi o možnosti komunistične revolucije, je strnil svoje misli v sledeče besede: »Družabnost bo napredovala Istočasno s vedo, ne pred njo in ne za njo, temveč vedno sočasno. Dovršena bode onega dne, ko bode prosveta tako vseobča, da noben človek ne bode mogel ogoljufal druzega. In tako, ker se komunistični red — k sreči nujna posledica i splošno razširjene znanosti — ne da spojiti s današnjo izobraženostjo, ni niti misliti na njegovo takojšnjo vzpostavit jv. Predčasno stremljenje vzpostaviti komunizem v neprimerni drnžbl, bi rodilo le katastrofo. Niti volja eele Franclje ne mogla bi ga uresničiti le za uro prej.* — Te besede M morali čitatl danes delavci edega sveta. (Dalje.)
Politične vesti.
JUGOSLAVIJA.
+ Vladna izjava Dne 26. t m. Je stopila nova vlada pred parlament Ob veliki napetosti poslancev in polnih galerijah je o tvoril podpredsednik narodnega predstavništva dr. Ribar
1.	sejo narodnega predstavništva. Po odobritvi zapisnika in po odpravljenih običajnih formalnostih je predstavil ministrski predsednik dr.Vesnič novo vlado in prači tal nato obširno vladno deklaracijo. Ta povdarja uvodoma, da mora vlada delati z vso hitrostjo in povdarja nato, da vidi vlada svojo glavno nalogo v tem, da izdela za kraljevstvo SHS ustavo. Vlada mora izdelati načrt sa novo ustavo In ga predložiti ustavotvorni skupščini takoj, ko se sestane. Izjavo ministrskega predsednika je spr^ela zbornica s odobravanjem na znanje.
-f Držamosborske volitve se bode vršile baje v oktobru. V Srbiji so napisane občinske volitve za 22. avgust Z ozirom na to volitve in zlasti todi radi preoonove občin v Bosni, ae volitve za konstituanto ne bodo mogle vršiti pred moaecom oktobrom.
-j- Zhorovfdna svoboda. V ministrski seji dne 41.t.m. seje sklenilo, da se razveljavi od pokmjWkih vlad
v Sloveniji in na Hrvatskem izdana prepoved, oziroma omejitev zborovanj.
+ Bdaioja se sestane sTrambMem v Pallamri. Po poročilih Italijanskih listih bo italijanski minister zunanjih zadev Sdaloja odpotoval v Pallanzo, kamor doepeta tudi dr. Trum bič In Pašič. Dan sestanka še ni določen. Dotf _neva se, da bo v prvih dneh junija jadranski mir lahko dogotovljen.
General Smiljanič, pomočnik vojnega ministra. Za pomočnika minlst/a vejne ln mornarice ie imenovan general Krsta Smiljanič, dobeseden ji poveljnik dravske divizije v Ljubljani.
POSVETU.
-f- Nov Italijanski kabinet Je se* stavi! Nit tl sledeče: Predsedstvo in notranje posle prevzame Nltti, zunanje stvari Scialoja, kolonije Ruini, zaklad Schanzer, flnanoe Nava, dela Tea no, poljedelstvo Miehell, industrije Abbfeto, pravosodje Vkktoni, vojno Rodino, mornarico Cecchi, pouk Torre, »odrešene* pokrajine Lepegna, pošto Paratore.
-f- izgredi v Rima Listi poročajo
o	krvavem spopadu v Rimu. 24. t m. povodom peto obletnice vstopa Italije v vojno so hoteli Iti nactionaHstirad dijaki na Kvirinal, da pnrede tam manifestacije. Pot Hm Je zaprla kraljevska straža. Pri spopadu Je bilo . ubitih 8 oseb, med njimi 5 od Rt raže. I V oroal&vo 24. mala so ae vršile na-
cionalistične manifestacije tudi ▼ sedenem ozemlja v Trstu, Polju ln Gorici.
+ Komunistični puč v Milanu. Po vesteh Iz Švice, ja bila preteklo soboto v Milanu bata proglašena sovjetska republika. Vsled nastopa vojaštva ie mesto zopet v rokah vlad*.
4- Splošna stavka na Beneškem in v Furlaniji. Glasom tržaških iistov Je izbruhnila v Karniji (videmsko okrožje), v Furlaniji in na Beneškem splošna stavka v znak protesta proti veliki brezposelnosti in težavnemu gospodarskemu položaju, v katerem ae nahajajo pokrajine, ki so trpele vsled vojne. Strajkajo tudi železničarji. Listi ne izhajajo.
-f- Avstrijske garnizije. Kakor pišejo avstrijski lisk, bo imela avstrijska republika 80 garnizij. Največje bodo na Dunaju, ki bo štela 8300 mož, v Gradcu z 2150 možmi, v Linzu z 1850 možmi, v Celovcu z 1150 možmi, v Stockerauu a 1000 možmi. Najmanjšo posadke bodo Enns, Radgona in Schwaz, vsaka po 1000 mož.
+ Madžarska podpiše mirovno pogodbo. Madžarska vlada je mnenja, da se ne more ogniti podpisu mirovne pogodbe. Kakor hitro bo madžarska vlada obveščena o roku za podpis mirovne pogodbe, bo, kakor poroča ogrski dopisni urad, nemudoma imenovala svoje pooblaščene zastopnike za podpis mirovne pogodbe.
r Beli teror na Madžarskem. Iz Budimpešte poročajo, da besni na Madžarskem bel teror, ki ga izvajajo Horthvjeve čete Madžarsko voj sko sestavlja troje vrst vojaštva. Tretjo vrsto tvorijo strahovite čete črne roke, ki so pod vodstvom madžarskih plemičev ter vrše zločine nad delavstvom in ži l
4- Nova čebosiovaika vlada je sestavljena takole: Tušar prevzame predsedstvo in narodno hrambo, S v eh la notranje stvari, dr. Ben »s zunanje stvari, dr. Engliš finance, dr. Š rob ar narodno zdravstvo in unifikacijo, Stanšk pošto in brzo-
Sv, Habermann prosveto, dr,-eisner pravosodje, Stflbrny železnice, dr. Vrbonsky javna dela, Sontag trgovino, Johannis prehrano, Prašek poljedelstvo, dr. Winter aodjalno skrbstvo; minister brez portfelja dr. D or er ima pooblastila za Slovaško, minister brez portfelja dr. Hotowetz pa bo organiziral zunanjo trgovino.
+ Čehoslovaška narodna skupščina. Prvo izvoljeno Narodno skup ščino ie 26. t m. otvoril ministrski predsednik Tušar v prostorih biv-5ega Rudolfina. Pri volitvah predsednika poslanske zbornice ie bil iz voljen dosedanji predsednfic Toma šek z 260 glasovi od 281 oddanih glasov.
+ Češki železni farji proti poljskemu militarizmu. Železničarji v Bfeslavi so sklenili, da ne bodo dopuščali prevažanja municije, namenjene za Poljsko.
-4- Izgon židov iz Cehoslovaške. čehoslovaška vlada je izdala naredbo, da morajo vsi Židje, ki so se po razsulu stare monarhije naselili v raznih čeških kopališčih, zapustiti državo, ker se je dognalo, da so sami veriž-
nOd in navijaU oso. Kaj podobnega bi bilo tudi pri nas umestno.
-f Vesti o rommuko-potjskl vctfzri konvenciji * proti sovjetski Rusiji od* ločno damentira romunsko poslaništvo v Beogradu.
+ Vesti o poljsko-madžarski sveži demontira poljsko poslaništvo v Beogradu z vso odločnostjo.
+ Vojaška konferenca rusko sovjetske vlade se vrši tekom tegi meseca v Moskvi. Konferenca se bo bavila zlasti z ofenzivo prod Poljski. Med drugimi seje udeleži tudi general Brnsilov.
-j- BrnsOov, ruski glavni diktator na rusko-poljski fronti. Ameriški Usti poročajo, da je imenovala ruska sovjetska vlada generala Brusilova za glavnega diktatorja v vseh vojaških zadevah, Id se tičejo operacij prod Poljski.
-j- Ruska ofenziva proti P-ljaki.
Rusi so pričeli proti Poljakom ofenzivo. Pri Borysovu so rdeče čete prekoračile Berezino in odkorakale proti zapadu. Kakor poročajo vesti Is Moskve, so Rusi že 14. t. m. prebili poljske črte južno od Polocka.
-f- Rtisl zopet v Kijevu. Angleški listi poročajo, da so Pollaki Kijev zopet izpraznili.
-f- Atentat na Ljenlna. Po inozemskih vesteh so je izvršil to dni atentat na Ljenina. Napadalec — neld vojak je ranil z revolverskim strelom Ljenina na roki. Napadalca so aretirali, toda na zahtevo množice zopet izpustili.
-f- vojno stanja med Nemčijo in Ameriko prenehalo. 1“ Washingtona se poroča«, da je reprezentadjska zbornica sprejela te dni resolucijo Knosovo, kjer se izjavlja? da je prenehalo vojno stanje z Nemčijo.
Angleški strojevodje proti vojni. Zveza strojevodij v Londonu jo sklonila, da vlakov z munldjo in vojnim blagom ne bodo več vozili.
-f- Za ameriški protektorat nad Armenijo. Predsednik Wilson Je prosil kongres, da bi pooblastil Zedinjene države, naj sprejmejo protektorat nad Armenijo.
-f- Carranza, bivši predsednik mehi kanske republike, prod katerem je nastala pod vodstvom Huerte zmagovita protirevolucija, Je bil prejšnji četrtek od revolndjonarjev umorjen.
NAJNOVEJŠE VESTI.
+ Seja narodnega predstavništva. Predvčerajšnjim se je vršita seja Nar. predstavništva. Na dnevnem redu je bila debata o vladni izjavi Izmed Slovencev je govoril Kristan, ki je predvsem kritiziral poslovanje carinske in monopolne uprave. Med njegovim govorom je prišlo do burnih spopadov med niim in slovenskimi klerikalci.
-f- D* Annunzljeve pustolovščine.
C’ Anunzio je začel zasedati prometne zveze med Reko in Puljem ter Trstom. D* Anunzijevi ardid postopajo na tem pohodu zelo samodržno in Izjavljajo, da so zato pooblaščeni od svojega vodje. Prebivalstvo je vsled te akcije zelo zbegano.
-f- Zmaga turških revolucionarjev. Po carigrajskih vesteh so bile turske vladne čete v Mali Aziji poražene po nacionalističnih četah.
Tedenske vesti.
Se ie krha.
Se ni poteklo teden dni, kar imamo »novo* vlado, pa že prihajajo poročila, da se vlada — krha. Zgodilo ae je tako, kakor smo danes teden napovedali. Gospodje ministri se ne morejo sporazumeti na — pro-p ram dola. Prav isto, kar smo danes t^den rekli, da namreč ni verjetno, č s so se naši bogovi pogajali na [ rogramu. In sedaj se vidi, da se
i	iso, kajti, sedaj ko so skupnj pa ne vedo kaj delati ozir. so easn proti drugemu, vsi skupaj so pa proti ljudstvu. Kajti proti ljudstvu Je tisti, ki v teh časih zanj ne dela. Kaj pa so do danes napravile vse to razne vlade za nas, delavsko ljudstvo?
Kje je vzrok tem večnim prerekanjem v vladah? Odgovarjamo: V pomanjkanju sramu! Ako bi bilo naše razne vladne snože kaj sram nred svetom, tedaj bi vsega tega ue Mio, kajti to Jo prav jugoslovanska specijaHteto: Vlada os kobstiatuira, ko Je skupaj, se pa začno prepirati o programu, če s» niste se« no programu, Čemu ste se sešli?
Intereslra nas, zakaj ae ne morajo gospodje sporammetlf Zdi ao nam, kor se eden drugemu no adljo dovolj nazadnjaški in ae zato odan na dragega ljubosumni.
Veste kaj: Umaknite so to pripravite prostor ljudskim zastopnikom, pa bo nitro konee „ pogajanj. koa> stndranj, odstopov* at stfMk ne* potrebnosti!
— Naknadna sameujatvo kronskih bankovcev za zamudnike se vrši po odredbi finančnega ministra dne 30. in 81. maja ter 1., 2. in 8. junija tl. Zamenjavali se bodo samo bankovci po 1000 K, 100 K, 50 K in 20 K, Id so pravilno koikovaui. Falziflkatl se ne bodo zadržavah, marveč zavračali. Zamenjavanje se vrši pri vseh davčnih uradih in pri finančni deželni blagajni v Ljubljani Denarni zavodi ne bodo zamenjavali (tudi podružnici Avstro-ogrske banke v Ljubljani in Mariboru ne). Kdor pa tam Se ta rok zamudi, naj pozneje nikar ne vlaga prošnje na finančno ministrstvo, ker se take prošnje kratkomalo ne bodo reševale, marveč vračale nerešene.
— Prošnje za naknadno kolko-vanje bankovcev. Ministrstvo financ objavlja, da bo reševala to prošnjo posebna komisija treh oseb pri generalnem inšpektoratu tega ministnrtvo, pa gumo, v kolikor so bile proinie vložene pravočaano, to to d® ri&tov« 10. marca t L Prošnje, B se bflevto-fano poaneja aa no bodo jemala V
PooBa^o ■ sIiiHMi ybi. K*
kor se poreče so se uradni št vu izven Srbije to Orne soro povišala za t&*/9 doklado, ki ao Mio priznane meseea decembra. Po tej veeti tonf no gre ■i 85% povišanje vadb prejemkov, kakor so poročali razni listi
—	Doklada ao asalrorijense. SV nanšni minister Je povišal vasm umK V«rQoncem doklada za mesec Judi
i	L Oziralo ae ne bo na tak att imajo
umirovljonci tudi postranski zuslužea ali ne.
— BoroevM umri V nedeljo jo umrl v Celovcu zadet od mrtvouda bivši vrhovni poveljnik soške fronto maršal Svetozar Boroevič. Pokojnik je bil rodom Srb in pravoslavne vere. Bil je v prvi vrsti Avstrijec in se to svoje narodnosti prav malo zavedaL Imel jo gotovo zasluge s tem, da Je zabranil Italijanom, da niso poplavili Slovenije. Naša vlada mn po pre* vratu ni dovolila, da bi se preselil v Jugoslavijo, katere državljan je biL Zato se Je nastanil v Porečah ob Vrbskem jezeru, kjer Je živel poza* bljen od »veta. Pokopali ao ga v torek v Celovcu.
— Umrl ja narodni poslanec Mi lan Lokič.
— Poljski konzul Ung«r, ki fal moral to dni nastopiti svoje mesto v
Ljubljani, je dne 20. t m. umri za mrtvoudom v Zagrebu.
— Železniika nesreča Stojana Pre> ti*l Te dni je vlak, s katerim se Jo med drugimi peljal Stojan Protič, no potu skozi Srem zadel v dva vagona, napolnjena z žitom. Vsled duševno prisotnosti vlakovodje se ni zgodila nobena večja nesreča. Govori se, da so nameravali izvršiti na Prottča atentat
— Novo poslopje sa parlament
bodo začeli graditi vBeogradu. Stroški ao preračunjeni na 17 milijonov kron.
— Nov transport čehoalovaSHk legionarjev. V par dneh dospe v Trsi s parnikom »Praesident Grant* na-daljni transport čehoslovaških legionarjev, id se Iz Sibirije preko Vladivostoka vračajo v domovino. Ta iransport ima s seboj lastni orkester, ki bo koncertiral v Ljubljani, Mariboru, Zagrebu in po možnosti tudi v Beogradu.
— Predsednik francoske republika Deschanel jo na potu v letovišča padel iz vlaka in se lahko poškodoval.
-- K Izpitom zrelosil na slovenskem učiteljišču v Gorici se Je priglasilo 25 kandidatov in 13 kadidatmj. Zrelih Je 6 kandidatov in 8 kandidatkini. llspeh neugoden, ati kako naj bo URoden, ako Je učni zavod namenoma zaprt?
— Stavka trgovskih nameščencev v Trstu se je po štirih tednih končalo. Trgovine v Trstu to zopet odprte.
— Japonski novinar' v Beograda
V	Beograd je dospel novinar g. Ba-tanabi, donienik velikega japonskega 'ista *Di Osahi\
— Stavka pri tržaški „Edinosti*. Osobje uredništva, upravništva in odprave edinega slovenskega dnevnika .Edinosti* v Trsta je v petek dno 21. t. m. stopilo v stavko. Vzrok Jo odklonitev italijanske časnikarske do-iovne pogodbe za osebje .Edinosti* s strani lastništva.
— Za 6 milijonov kron usnja jo zaplenil centralni urad zoper verižniko te dni tovarnarju Karolu Pollaku v Tržiču. Med zaplenjenim blagom ao nahajajo celo znatne količine predvojnega usnja. Upamo, da pride to usnje v roke tistim, ki ga rabijo in ga ne pustijo še nadalje ležati e skladiščih.
Ljubljana.
— Protič v Ljubljani Minister za konstituanto Stojan Protič je dospel te dni z »utomobilom iz Zagreba v Ljubljano. Poaetii je predsednika deželne vlade za Slovenijo dr. Brejca in več ljubljanskih politikov.
— Kreku se odkrije nagrobni spomenik dne 30. t. m. ob priliki tretje obletnice majniške deklaracij©.
— 70 letnico obhaja danes 29- t. m. ljubljanski knezoškof dr. Anton Bonaventura Jeglič.
— Hčerka ministra Stojana Pro-tiča Je obiskala v spremstvu gospo dr. Brejčeve razne ljubljanske dobro* delne zavode.
— V Ljubljano Je dospel Mr. RuV herfort s sprogo iz Sp n Diega v juž> Kaliforniji, ki vodi Ameriško državne akcijo za našo deco. G. Rutherfort Jo posetil ljubljanskega podžupana dr, Trillerja in poverjenik* za socijalne skrbstvo.
— Voditelji komunistov izpuščeni is preiskovalnega zapora. V soboto svewr so bili izpuščeni is prelsko* vidnega zapora v Ljubljani komustlčoi voditelji dr. Lomez, uradnik GoloiA to tovariši
— izored tiobtianske porote. Lju-bljaoaka porota to pričela 28. t m* fotprri la>S tm vrsto 371etni po aestntk Ivan AVbefl radi umora »volt taSče, ki Jo Je zastrupil s strihninom. Bil Je obsojen v smrt na veša-fflu - Oproščena ie bila 21 letna Ro-udUfa Dollniek, ki se J« zagovarjal« radi detomora. — Nadalje so se zagovarjali pred poroto detovec Jo4a Kopač, posestnikova sinova Jaaez ni Franc Jarc, mlinar Jurčič ln njegov, brat Miha radi tatvine v železniškem skladišča v Medvodah, potem radi
BT2? SEVEft
iJUHjAHt; KOUtEJ.
Neposredno rod državnim nadzorstvom
yloma pri Ranzingeru Ivan Ankerst 'julij Cerar in Rafael Oiolis. Obe razpravi sta bili preloženi.
— Cena mera bo »nižali oajeftn mesarji za 5 K pri kilogramu.
Maribor.
— Vprašanje mariborskega gledališča. Včeraj te je vrHia anketa, na kateri se je razpravljalo o dosedanjem delovanju in o nadaljnem obstoju slov. gledališča v Mariboru. O rezultatih poročamo prihodnjič.
— V Mariboru se nahajata dva zdravnika z istim imenom „dr. Ipavic". Da ne bo nepotrebnega povpraševanja za enim ali drugim, objavljamo, da ordinira specialist iz Dunaja za ženske bolezni in porodništvo dr. Benjamin Ipavic v Gosposki ulici št. 46, zdravnik dr. Karl Ipavic v Cankarjevi ulici štev. 1.
Celie.
— Mestno gledališče. Danes 29. t m. se tretjič po znižanih cenah po-
novi Cankarjeva farsa .Pohujšanje v dolini Šentflorjanski*. Zaeetpk ob 20.
Na svobodo so izpuščeni, račun Martinčiča in Leskovška vsi, ki •o bili aretirani za časa železničarske stavke.
— Ponarejeni 6 dinarski (20 K) bankovci so ae pojavili v Celju. Spoznati jih je prav lahko, ker nimajo serijskih številk In ker so zelo
slabo ponarejeni.
— Drugo porotno zasedanje v Celju se začne 7. junija.
— Ogenj. Dne 20. maja zjutraj je gorelo v pisarni znanega trgovca Stermeckl v Celju. Ogenj je bil brez velike škode v kratkem času pogašen. Kako je ogenj nastal, ni znano. Šaljivci pripovedujejo, da se Je vnela os pri stroju za navijanje cen. Gospod Strmeeki je bil cadnje dni obsojen radi navijanja cen pri sukancu in siser s 6 dnevnim zaporom, 6000 K globe in zaplembo blaga. Obsodba je dokaz, da imajo šaljivci prav.
iz stranke.
Izvrfievalni odbor narodno-so-etjalistične stranke je zboroval v
nedeljo, dne 28. t m. ob 10. uri dopoldne v magistralni dvorani v Ljubljani. Iz vseh delov Slovenije so prišli delegatje NSZ, da rešijo važna organizatorična vprašanja hi določijo nadaljno strankino smer in taktiko. O političnem položaju je poročal načelnik tov. Deržič, o smeri In taktiki stranke pa tov. Fakin. Tov. Juvan je poročal o organi zatoričnih zadevah stranke in je iz poročila povzeti tole : Vse krajevne organizacije naj nemudoma pošljejo načelstvu imenik odbornikov in vseh članov. Dalje se pozivajo, da redno vsak mesec vsaj enkrat poročajo načelstvu stranke o vseh važnih strankinih zadevab. Krajevne organizacije prevzamejo v sosednih večjih krajih ustanovitev novih organizacij. Organizacijski red naj 6e spremeni in se naroča centralnemu organizacijskemu odseku, da izdela za to poseben poslovnik, kateri naj se predloži prihodnjemu strankinemu zbora v odobrenje. Načelstvu stranke se naroča, da takoj po razpisu občinskih volitev skliče strankino zborovanje v Ljubljani. Povsod, kjer še ni strokovnih orga-jzacij, naj krajevne organizacije :stanove podružnice NSZ, za katere istanovitev da vse potrebne podatke vodstvo NSZ v Ljubljani.
O strankinem tisku je poročal tov. Tavčar in je pozival vse delegate, da se v svojem delokrogu kar najbolj zavzamejo za razširjenje .Nove Pravde*. Po poročilu nadzorstva so poročali še razni delegati o krajevnih razmerah, nakar so bile sprejete
resolucije.
despoije mirovne konference. Mirovna pogodba nam bo vsiljena, zate je na- ; rod ne prizna. Zasužnjeni del Jugoslovanske zemlje mora biti v najkrajšem času osvobojen. V to zastavimo vse svoje sile.
D.
Vlada mora sporazumno k prizadetimi strokovnimi In političnimi j organizacijami izvršiti vse predpriprave za socijalno zakonodajstvo, da ne bo nobenega zadržka, da ga bodoče liudsko zastopstvo takoj obravnava in uzakoni
m
Zahtevamo, da vlada takoj razpiše volitve v občinske zastopa v
Sloveniji.
Zahtevamo, da se takoj Izvrše volitve v narodno predstavništvo in konstituanto.
Zahtevamo splošno, enako, direktno in tajno volilno pravico izpolnjeno s sorazmernim zastopstvom manjšin
IV.
Zahtevamo, da se celo letošnjo žetev zapleni na korist države. Z vsemi razpoložljivimi živili razpolaga državna prehranjevalna organizacija. Cene se maksimirajo. Izvoz oskrbi država sama in je toliko časa vsak izvoz nedopusten, dokler ni popolnoma preskrbljena država.
Y.
Zahtevam državnih nastavljen-cev glede plač in službenih pragmatik je v smislu predlogov njihovih strokovnih organizacij takoj ugoditi.
VI
Država mora s souporabo raz-Državne meje nam bodo cHkti- položljivega zasebnega kapitala takoj rali imperijallstlcni in kapitalistični | pričeti z gradbo stanovanjskih hiš.
Strokovni pregled.
Zbor delegatov Narodno - sod-jalne Zveze se je vršil v nedeljo, dne 18. aprila ob 10. uri dopoludne v magistratu! dvorani v Ljubljani. Zbor je bil zelo številno obiskan in so vse
Cužnice NSZ odposlale svojo dete. Zbor delegatov je s primernimi uvodnimi besedami otvoril predsednik NSZ tov. Juvan, nakar je tov. tajnik Tavčar podal strokovno poročilo. Iz strokovnega poročila je bilo razvidno, da se je NSZ navzlic vsem težkočam zelo razvila in združuje pod svojim okriljem na tisoče narodno-sodjalističnega delavstva. Tajniško poročilo je izčrpno poročalo o vseh bojih in uspehih NSZ in dokazalo, da so imeli člani NSZ neprimerno večje koristi od svoje organizacije, kot bi jih imeli od nasprotnih organizacij. Tovariš blagajnik Zupan Je poročal o blagajniškem stanju NSZ,
iz katerega je povzeti, da je imela NSZ v preteklem letu 183.152‘88 denarnega premeta. Dohodki sc bili: člananna 76.617'(% K, društvene prireditve 5.679 65 K, razglednice in tiskovine 9.388 95 K. Stroški so bili; podpore v bolezni in brezposelnosti 49.892 15 K, propaganda in uprava 24.459.25 K. NSZ ima na razpolago fond, Id usposobnje organizacijo za nadaljne dt.lo in boj proti kapitalističnim izkoriščevalcem. Imenom nad* zorstvenega sveta poroča tov. Kozinc, ki izjavlja, da so se blagajniške knjige pregledale in našle v najvzornej-Sem redu. Pri volitvah je bil soglasno izvoljen predsednikom tov. Juvan, tajnikom tov. Rrandner in blagajnikom tov. Zupan. Poslovnik NSZ se v toliko spreminja, da se vpelje članarina za L razred 1 K, za drugi razred 2 K in za tretji razred ;i £ Temu pri-
merno se zvišajo tudi podporo v slučaju brezposelnosti in bolezni. Sklep glede povišanja tedenskih prispevkov stopi v veljavo, kakor hitro se dve tretjini podružnic izjavi za povišanje. Po poročilih raznih delegatov podružnic se je zbor v najlepšem soglasju zaključil ob 1. uri popoludne.
Pogajanja železničarjev v Beogradu. V Beogradu se vrše že od 12. V. pogajanja med organizacijami in ministrstvom. Narodni železničarji stoje na svojem siarem stališču, da naj se takoj izvede enotna plača v dinarjih za vse jugoslovaske železnice. Minister Korošec priznava upravičenost in je izjavil, da bode tej zahtevi narodnih železničarjev ugodil Pogajanja so zelo otežkočena, ker delegati ministrstva saobracaja nimajo pravega pregleda čez vsa vprašanja, ki jih je treba rešiti, da ne pride zopet do novega skrpucala, kakor je bil prej pakt dr. Draškoviča s komunisti. V znamenju časa je, j ako je dr. Korošec odvrnil zahtevo komunistov, neželezničarjev, ki so tajnikP komunističnega društva, da bi tudi oni bili pri pogajanjih navzoči. Na drugi straai pa je gosp. minister smatral za potrebuo, povabiti tudi katoliško Prometno zvezo k pogajanjem ; — mi mu želimo veliko sreče! — Prvi nastop je bil klavern in ko nasi slovenski železničarji zvedo, da ta famozni zastopnik sploh nima nobenih navodil in stvarnih sklepov glede železničarjev In njih plač, se za razno gospodo od črne Intemacijonale — bojimo, da se bode še to malo številce takozvanih krščanskih železničarjev — skrčilo. Vsekako imata obe internaoijonali, rdeča in črna pri sedanjem dvoboju v Beogradu zastopnike, da se jih mora Bog usmiliti, ker je vlada tako neusmiljena ln jih je pozvala. — Mogoče pa je minister mislil na stari nas pregovor: gliba vkup štriha. — Mi smo pa mnenja, da bodejo narodni železničarji tudi take In slične metode znali pravilno oceniti in si sami pomagati.
Regulacija piae odvetniških in notarskih uradnikov Mariborskega okrožja. Na podlagi sporazumu doseženega in podpisanega od zastopnikov odvetnikov in notarjev ter zastopnikov našega društva, se je mezdno gibanje odvetniških in notarskih uradnikov Mariborskega okrožja do 1. junija 1920 pod sledečimi pogoji ukinilo: 1. Koncipijfnti s sub-stitučijsko pravico ali več let prakso dobivajo mesečno K 2000’—, začetniki manj, po sposobnesli iu uporabnosti. 2. Odvetniški pisamovodje s najmanj 10 letno pisarniško p;akso in po vsem zadostno kvalifikacijo, zmožni slovenskega in nemškega jezika
dobivajo K 1800’— mesečno. 3. Jed- ' nako kvalificirani notarski pisarniški ravnatelji K 1500'—. 4. Perfektne strojepiske ali stenografinje, zmožne v govoru in pisavi slovenskega in nemškega jezika, ki tipkajo brezhibno po diktatu ter obvladajo teoretiČi o in praktično vsaj slovensko stenografijo K 800*—. 5. Manj kvalificiranemu osobju se določajo plače po dogovoru, sorazmerno po sposobnosti, nižje. 6. Ko stopi novi tarif v veljavo, se stopi takoj v nova pogajanja in se bode takrat razpravljalo tudi o nabavnem prispevku. Če bi novi tarif do 1. junija 1920 še ne vstopil v veljavo, se morajo pričeti z dnem 1. junija 1920 zopet nova pogajanja. 7. Te plače se določajo začasno, dokler ne stopi novi tarif v veljavo, najdalje pa do 1. Junija 1920 z veljavnostjo od 1. aprila 1920. Podrobnosti so na razpolago na originalnem zapisniku, ki ga hrani društveno sodstvo. Zapisnik so podpisali odposlanci od strani društva, ter vsi mariborski odvetniki in notarji, razun g. dr. Radoslava Pip uš, odvetnika v Mariboru, ter so doseženi pogoji za vse obvezni, edino za navedenega g. dr. Pip uš izjemoma ne Ker pa ne kaže in bi bilo na-pram uvidljivim gg. šefom skrajno krivično, dal bi se nradništvo spustilo v štrajk radi «nega odvetnika, Id je povsem osamljen ter zastopa nam ae-pojmljivo stališče, ki ga tudi njegovi stanovski tovariši ne odobravajo, sporočamo, da razpolaga društvo z rasnimi mesti za konclpijente, za dva pisarnovodje, enega konceptnega uradnika in več mesti za izboms strojepiske. Komurse godi krivica, naj se obrne na društvo, tiranizirati se ni treba pustiti od nikogar, najmanje pa od neuvid-ljivih šefov z zastorelimi nazori. Zmožnim in zanesljivim uradnikom ln uradnicam so vrata raznih pisarn v naših in drugih strokah na stežaj odprta. 8 15. majem 1920 je stopil v veljavo nov odvetniški in notarski tarif, vsled česar stopimo s 1. junijem 1920 z.gg. šefi v nova pogajanja. Radi tega prosimo vse člane tudi izven mesta Maribora, da nam nemudoma sporočijo, ali so dobili od 1. 4. 1920 dalje vsi Izplačane prejemke kot gori določeno' in kako stališče zavzema vsak posamezen v gmotnem obziru z ozirom na določila novega tarifa. Cim več Informacij nam pravočasno dojde, tem lažje bodemo zastopali pri pogajanjih tako stališče, da bo vsa kategorija pravilno honorirana in da bodemo pravični tudi napram ustroju ln obsežnosti posameznih pisarn. — Društvo odvetniških ln notarskih uradnikov mariborskega okrožja. Predsednik:	Dragotin	Gilčvert,	tajnik:
Josip Cilenšek, blagajnik:	Franjo
Moškon.
Dopisi.
Ptuj. Meščansko - družinski list .Ptujski list* se v svoli 21. številki sptjdtika nad našim dopisom, kjer smo pribili, da JDS v Ptuju na podoben način podaja bratske roke Nemcem na Štajerskem kot jih jo svoj čas dr. Tavčar na Kranjskem. Zato je prav smešno in otročje govoriti o maščevalnosti in pri tem fantazirati, da ie NSS nastala samo vsled prevelike blagohotnosti voditeljev JDS v Ljubljani. Kar je danes v NSS pristašev, ki so izšli lz liberalne stranke, so gotovo samo vsled tega pristopili k nam, ker so spoznali vso socijalno lažnjlvost liberalnih prvakarjev. Sicer se naj pa ptujska tetka zapiše za svoja ušeša, da j« NSS socijalistična stranka ln da ravno vsled tega z JDS ni imela In ne bo imela nobenih stikov, ki je narodna samo takrat, kadar se gre za glasovnice in kapitalistične interese. V isti Številki, ko se .Ptujski list* spod tika nad našim dopisnikom iz Ptuja, prinaša lajavo, kjer se poteguje za komunista Ivana Šegula. Je že tako, v mestnem sosvetu ptujskem JDS pak-tira in zagovarja nemčurje, v listu pa komuniste. In boste spet reklL da uganjamo demagogijo. Mi pa vid
vemo, da je bil Šegula med kandidati, ki bi s pomočjo komunističnega puča radi imeli veliko besedo na železnici. Tako so si ptujski komunisti na svojih konventikelnih izbrali za po-stajenačelnika nekega voznega pisaca, ki je sedaj suspendiran od službe, za prometnega kontrolorja nekega vrlega premikača, za .Sefa* progovne sekcije znanega Vaclaveka In za vodja delavnic Ivana Šegula. Mogoče .Ptujski list* za to zagovarja komuniste, ker se mu zdi, gotovo-je gotovo. Za slučaj, da bi vendarle prišit komunisti do svoje besede, bi bin liberalni prvaki lahko deležni milosti ali celo za svoje izvrstno zadržanje primerne nagrade. — Končno naj še poročamo, da je bil z veliko srebrno meiajlo odlikovani feldvebel, komunist Rože izpuščen iz arestov iu jo je takoj prvi dqn popihal peš v Nemško Avstrijo. Sel je pač tja, kamor ga je že od nekdaj srce gnalo. Radovedni smo le, če bo še zanaprei ostal sotrudnik „ Naprej a* ln priobčeval cvetke iz komunifitičnlh gnojišč.
Rodeče pri Zidan m mostu. Revolucionarni aprilov! dnevi so tudi naš sicer precej .zaspan* kotiček vznemirili. Bilo je krika in vika in
M?«da tudi nekaj aretacij. Med njimi tudi nekaj žensk. Da je bila prej tako navdušena aarodnjaklnja, ki je za svoje ostre kritike starega avstrijskega režima morala presedeti več tednov preiskovalnega zapora, sedaj pa čisto rdeče pobarvana „internaci-jonalka* Leni med njimi, je razumljivo; priporočali bi ji samo malo vzdržljivosti, ker se ji slednjič lo lahko pripeti, da enkrat obsedi. Tudi vsem drugim .kompanistom* se priporoča vsaj nekaj politične šole, pa manj vika in vpitja. Le deio in na-obrazba vas bo privedla v resnično socijalističen tabor. Ne pustite se hujskati od voditeljev-hujskačev, katerim je vaš blagor in blagor vsakega poštenega delavca deveta briga. Dostikrat so ga že ,zafurali% slednjič se morajo tudi Vam odpreti oči. Vsi pošteni delavski sloji združite se, organizirajte se v narodno-socijali-sticni ^tranki, ki je dams edino nesebično zavetišče vseh poštenomi-slečlh duševnih in manuelnih delavcev. Ne s hujskanjem, ne z revolucionarnimi „puči“, temveč z naobrazbo ln smotreaim delom bomo dospeli do našega cilja, do socijali-zacije. Z dosego tega cilju bomo (udi mirnim potom prevrnili dosedanji za naše ljudstvo Uko nesrečni družabni red. Na delo 1 Že zadnjič se je ošvrknilo našega župana glede one znamenite, menda že po celem svetu znane, spominske .franveljeve* plošče, na kateri se seveda tudi v zlatu blišči im« našega .zaslužnega* župana. Vemo, da ima trdo kožo, in da prenese vsak udarec, bodisi iz te ali one strani, tudi ouega iz trškega odbora vsled česar se moramo obrniti nr. odgovorne činltelje, da temu škandalu jugoslovanske šuštercijade4 napravijo enkrat za vselej konec. Kakor smo že poročali, je prodal veleposestnik vitez Gutmannstal graščino ln del posestva za 8 milijon« kron nekemu goriškemu lesotržcu. Ker pa je cel prodani kompleks vreden vsaj desetkrat toliko, govore, da je pogodba le navidezna in da bode les kupec posebej plačal, če je to res, je bila kupčija sklenjena ▼ škodo države.
Gospodarstvo.
Zadruga za preskrbovanje potrebnih krajev z osnovnim kapitalom 80 milijonov dinarjev se osnuje ▼ Beogradu. Zadruga bo imela monopol za preskrbovanje yse države in za izvoz odvišnih živil. Član zadrug« more biti vsak naš državljan. Prednost Imajo poljedeloi, konzuml in poljedeljske zadruge. Delnice so po 5000 dinarjev, toda posamezni član more nakupiti največ 80 delnic. Zadruga stoji pod kontrolo državnih oblasti. Z delovanjem prične z nova žetvijo.
Konferenca poljedelskih organizacij. Poljedelsko ministrstvo v Beogradu Je sklenilo, da skliče širšo konferenco vseh zemljedelskih organizacij, da ■» ugotovi točno stanj« letošnje setve.
Izdaja konzorcij »Nove Pravde«, Odgovorni urednik:
Anton Brandner.
Tiska »Učiteljska Tiskarna«
Jugoslovanski kreditni zavod v Ljubljani
Marijin trs 8, Vfolfova ulica 1 — Podružnic« v Murski Soboti
obrestuje hranilne vloge in vloge na tekcei račun
Ustanovljen septembra 191®.
ProiBeta do srede aprila nad 81,000.000 kron.
čistih brez odbitka
rentnega davka.
Mola ia aainiia oMa
izdeluje in razpošilja po poštnem povzetju po v*ei Sloveniji Fran KrZlfnik, Žiri. Naročila se točno Izvršujejo I
Izjava.
Podpisani preklicujem vsa svoja nepremišljena obrekovanja, ki sem jih Izgovoril proti Narodno-socijalnl Zvezi In njenim tukajšnjim članom. Podružnici NSZ v Sevnici se zahvaljujem, da opusti vsako drugo postopanje proti meni In se zadovolji s predleiečo izjavo.
V Sevnici, dne 25. maja 1020.
Seničar Martin, tovarniški delavec.
Andrej HamlGumifevi trakovi za trte
črevljar
Barlioi, Vetrinjska ulita M15.
ERJAvS^&lfRK
trgovina z železnino „pri zlati lopati" — Ljubljana
Valvazorjev trg 7.
Pnevmatike za avto in kolesa
Vsakovrstne izolirane žice za elefctr. napeljave.
Na
debelo!
M. Kuštrin
Na debelo!
Ljubljana, Dunajska cesta štev. 20.
Telefon &tev. 470.
Tovarna Barva
vsakovrstno -* - blago,
Ljubljana, Poljanski nasip 4. Podružnica: šelenburgova ul. 3.
Kemično čisti obleke.
ovratnike, zape-OVCHUUhfl stnice in srajce
Maribor
Gosposka ul. 38
Podružnice:
Novom*jsto
Glavni trg
Kočevje
št. 39.
Jadranska banka
Beograd, Celje, Dubrovnik, Kotor, Kranf, Ljubljana, Maribor, Metko-sprejema vloge na hranilne knjižice, žiro- in druge vloge Opatija, Sarajavo, Split, Šibenik,
pod najugodnejšimi pogoji.	Zadar,	Zagreb, Trst, Wien.
Prevzema vse bančne posle pod najugodnejšimi pogoji.	Poslovne	zveze	z	vsemi	večjimi	kraji	v	tu-in inozemstvu.
Časopise, knjige, broiure, ceni Ese, Se ake, lepake, vabila, vzporede, račune kuverte In pisemski papir s firmo, vizitke, naslovnice itd. utisBB hitro, lično In ceno
Zvezna tiskarna
^ v Hublja ni, Stari tr 19. ^
Naročila sprejema tudi uprevnlstvo »Jugoslavije** v Ljubljani, Marijin trg 8 ter njene podružnice v Mariboru, Glavni trg j v CeEju, Kralja Petra cesta In v Ptuju, Preiernova cesta.
Poziv k podpUsu
Po naredbi Nj. Kr. Visočanstva Prestolonaslednika Aleksandra z dne 29. aprila 1920. leta se ustanovi:
Središnja zadruga za snabdavanje i izvoz a. d.
(Osrednja zadruga za preskrbo In izvoz a. d.).
Sedež zadruge je Belgrad; čas delovanja je neomejen.
Zadruga ima namen:
1. Da skrbi za prehrano vojske Sn pasivnih krajev.
2. Da izvršuje dobave za državo, če bi to zahtevala poedina pristojna mesta.
3. Da Izvaža v inozemstvo, če in v kolikor se pokaže prebitek nad mero domačih potreb, vse proizvode, katerih izvoz je vsled odloka Ministrskega Sveta x dne 16. IV. 1920, 1., IV Br. 4858 Ministrstva za Trgovino in Obrt poverjen tej zadrugi, kakor n. pr. vse vrste žita in ? itn ih proizvodov, suho sočivje živino in živalske Izdelke, volno, predivo, lan itd.
Kapital srediSnJe zadruge.
Din 30,000.000.-
V	12.000 delnicah po 2500 dinarjev vsaka, od katerih polovico plača država in polovico korporacije in posamezniki.
Delnice se glase na ime.
Član zadruge bo lahko:
1, Poljedeljske zadruge in njih zveze;
2. Konzumne zadruge in njih zveze;
8. Poljedelci (producenti poljedelskih prizvodov;
4 Trgovske tvrdke — posamezniki in društva — ki se po mnenju pristojnih oblasti pečajo z Izvozom gori naštetih proizvodov.
5. Tvrdke in podjetja, ki 6e bavijo poleg predelave z izvozom gori na-Itotih proizvodov (mlini, klavnice, itd.).
Člani zadruge so lahko samo državljani Kraljestva SHS oziroma domače tvrdke.
Ustanovni odbor te zadruge, postavljen z odlokom Ministrstva za Trgovino in Obrt z dne 28. aprila, poživlja vse interesirane, da se prijavijo za podpis delnic.
Prijave za podpis delnic naj se pošljejo ministrstvu za trgovino in obrt — Belgrad z označbo 9za Osrednjo Zadrugo za Prehrano in Izvoz“ (za Središnju Zadrugu za Snabdevanje 1 Izvoz) in sleer v času 20 dni od objave tega oglasa v Službenih Novinah v Beogradu in pokrajinskih Uradnih listih. Ob enem s prijavo se položi pri Narodni Banki Kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev v Beigradu po 500 dinarjev za vsako delnico.
V	roku 8 dni po zaključku prejema prijav bo odločil Minister za Trgovino in Obrt o sprejemu prijavljencev za akcijonarje in bodo ti pozvani, da plačajo v roku 8 dni od objave poziva ostanek 50% od nominalne vrednosti delnic, kakor ,tndi 50 dinarjev od vsake delnice na račun ustanovnih stroškov. Ostanek osnovnega kapitala se bo plačal naknadno in sicer po odločbi Upravnega Sveta.
Podrobnejše informacije o delu Zadruge kakor: o upravi, razdelitvi dobička, času delovanja in likvidaciji, državni kontroli itd. bodo našli interesentje v Odredbi, ki je objavljena v Uradnih Listih in neuradnih pokrajinskih listih.
Interesentom se naznanja, da bo vršila Osrednja Za Iruga vse nakupovanje v deželi po načelu svobodne trgovine in po načelu s\ obodne pogodbe s prodajalcem blaga. V pogledu uvoza bo nabavljala Zadruga predvsem proizvode, ki služijo potrebam poljedelcev in Gospodarski obnovi dežela. Te proizvode bo prodajala zadruga po nakupni ceni.
Tajnik:
Dr. E. Tartagiia s. r.
Ustanovni odbor:
Predsednik:
Lj. Srečkovič s. r.
Podpredsednik:
Dr. Jauda s. r.