Prevzeto priponsko obrazilo -i(j)ada v slovenski tvorbeno ustaljeni in potencialni leksiki
Ines Voršič
m
Cobiss: 1.01
Prispevek na osnovi korpusnega gradiva FidePLUS predstavlja samostalniške tvorjenke s prevzetim priponskim obrazilom -iada, ki v slovenskem jeziku	N
ohranja izvirni zapis, se pisno prilagaja v -ijada ali pa se poenostavi v -jada oziroma -ada. Predstavljena je kombinacijska družljivost obrazila z občno- in	^
lastnoimenskimi besedotvornimi podstavami in raziskana je sposobnost dru-	Z
ženja z različnimi pomenskimi skupinami.
Ključne besede: slovenščina, besedotvorje, pripona, potencialna leksika	O
hJ
The borrowed suffix -i(j)ada in established and potential Slovenian	^
derived vocabulary	^
This article uses FidaPLUS corpus material to present nominal derivations with the borrowed suffix -iada, which preserves its original spelling in Slo-	„
venian, is orthographically adapted to -ijada, or is shortened and simplified to	^
-jada or -ada. The article presents the combinatory compatibility of the suffix	^
with native and borrowed word-formational bases, and examines its ability to combine with various semantic groups.
Keywords: Slovenian, word formation, suffix, potential vocabulary
0 Uvod
Vsak jezik1 ima zaradi človeškega napredka v kulturi, znanosti in civilizaciji potrebo po novih besedah, tj. po poimenovanjih stvari, lastnosti, dejanj in okoliščin (Toporišič 2006: VII), tudi slovenščina pri tem ni izjema. Skozi zgodovino so na razvoj slovenskega jezika vplivali predvsem stični jeziki, kot so italijanščina, madžarščina, hrvaščina in nemščina, danes pa zaradi močnega procesa globalizacije na slovenščino vpliva zlasti angleščina, katere vpliv je sicer opazen v vseh evropskih jezikih (Stramljič Breznik 2008: 150). Tujejezične prvine vstopajo tudi v besedotvorni sistem in ga bodisi bogatijo bodisi rušijo ter omogočajo obrazilno variantnost jezika. Prispevek na osnovi leksikalnega gradiva korpusa FidaPLUS predstavlja samostalniške tvorjenke s prevzetim priponskim obrazilom -iada, ki v slovenščini
Prispevek je nastal pod mentorstvom red. prof. dr. Irene Stramljič Breznik na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru v času statusa mlade raziskovalke in je rezultat individualnega raziskovalnega dela v okviru programske skupine P6-0156 in raziskovalnega projekta J6-2238.
Z
ohranja izvirni zapis (npr. polomiada), se pisno prilagaja v -ijada (npr. bondijada), ob nekaterih korenih pa se poenostavi v -jada (npr. BTCjada) ali -ada (zeljada). V N prispevku je predstavljena kombinacijska družljivost obrazila z domačimi in pre-1 vzetimi občno- in lastnoimenskimi podstavami, s pomenskega vidika pa je raziska-^ na sposobnost uvrščanja takih besed v različne pomenske skupine. Zanimalo nas O je namreč, ali je pomen zmeraj vezan na prireditev ali pa obrazilo nakazuje še kak S drug pomen. L
0	0.1 Metodološka izhodišča
v Vir raziskave so tvorjenke, pridobljene na podlagi slovenskega referenčnega korpusa besedil FidaPLUS in zbrane s korpusno funkcijo Word List oziroma z izdelavo besednega seznama v orodju Sketch Engine (v nadaljevanju SkE), na osnovi katerega je preverjena tudi ustaljenost tovrstnega besedja. SkE ponuja klasične funkcije Z za iskanje konkordanc, kot so iskanje po lemi, besednih oblikah, frazah, iskanje A z jezikom CQL, ter standardne načine njihovega prikaza, razvrščanja, filtriranja P in shranjevanja. Ob tem omogoča še dodatne možnosti za raziskovanje besedja,
1	in sicer izdelavo besednega seznama (Word List), uporabo tezavra (Thesaurus) ter S besednih (Word Sketch) in primerjalnih skic (Sketch-Diff). V tem pogledu je kor-^ pusni pristop primeren za raziskovanje ustaljenih in tudi neustaljenih leksikalnih 1 značilnosti jezika. Za to raziskavo je bistvena korpusna funkcija, s katero je mogo-7 če izdelati seznam ali listo besed (Gorjanc 2005), ki zbere in po pogostnosti uredi
•	vse besedne oblike oziroma leme v korpusu, hkrati pa omogoča pridobitev nabora 1 besed, ki izhajajo iz istega korena ali imajo enako obrazilo. Besede, ki so vir naše
•	raziskave, smo pridobili tako, da smo v iskalno okence zapisali obrazilni del -iada 1 (.*iada), oziroma njegovo varianto -ijada (.*ijada), s tem pa so se pokazali tudi
primeri z obrazilom -jada in -ada.
0.2 Teoretična izhodišča
Nastanek novih besed je močno povezan s hitro razvijajočimi se tehnologijami in temeljnimi področji življenja, ki tako ali drugače prizadevajo širši krog ljudi; med njimi so zlasti politika, šport, kulinarika, novi trendi na različnih področjih umetnosti ipd. (Stramljič Breznik 2010: 169). Prav to so področja, v okviru katerih se intenzivno tvori tudi nova leksika tipa -i(j)ada. V prispevku nas zanimajo vse tvorjenke s tem obrazilom, ne glede na njihovo pogostnost v korpusu kot odrazu jezikovne rabe, kar pomeni, da so v analizo zajete tako ustaljene kot tudi neustaljene besede, kot so neologizmi in potencialne tvorjenke. Ustaljene so besede, ki so že uslovarjene v Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1998), medtem ko so neu-staljene besede tiste, ki v slovar niso vključene. Vendar je treba razlikovati med
(1)	novejšo leksiko, ki sicer (še) ni del slovarja, a je že širše znana in sprejeta, in
(2)	novejšo leksiko, ki vznika priložnostno, glede na pragmatične okoliščine. Besede prve skupine se opredeljujejo kot neologizmi, tj. nova beseda (SP 2001), še ne splošno uveljavljena beseda ali besedna zveza (SSKJ), na novo napravljena ali na novo rabljena stara beseda oziroma besedna zveza (Toporišič 1992: 135), ali mlada, časovno obarvana beseda, ki s pogostejšo rabo preide v stilno nevtralno besedje (Toporišič 2000: 130). V drugo skupino pa sodijo okazionalizmi, tj. priložnostnice,

hapaksi ali stilistični neologizmi (Muhvic-Dimanovski 2005), ki izvirajo iz estet- ^ skih in ekspresivnih spodbud. Z ožjega besedotvornega vidika (Buzassyova 1979, ^ 1990; Martincova 1985; Smolkowa 2001 po Buzassyova - Martincova 2003: 262) ^ take besede navadno kršijo besedotvorno normo in se razvijajo mimo tvorbenih ,!., vzorcev, zaradi tega pa nimajo možnosti, da bi bile sprejete v slovar. Medtem pa ^ novotvorjenke, ki upoštevajo pravila tvorbenega sistema, dobivajo status potenci- ^ alnih besed, to je tistih, ki imajo možnost postati slovarske enote. Tako v hrvaškem ^ jezikoslovju potencialne besede razume tudi Babic (2002: 54) - opredeljuje jih kot besede, ki še niso uresničene, vendar bi se po (sistemskem) besedotvornem obrazcu lahko uresničile. Z besedotvornega vidika je tako mogoče ugotoviti, da lahko novotvorjenke, tvorjene po tradicionalnih besedotvornih zakonitostih (izpeljava, zlaganje, sestavljanje), postanejo stalna sestavina jezikovnega leksikona, tiste, ki ^ so napravljene po netradicionalnih besedotvornih vzorcih, pa so nestalne oziroma ^ priložnostne. Vendar pa je ob ožjem besedotvornem vidiku treba upoštevati tudi leksikalni vidik, ki izhaja iz širšega pojmovanja. V tem pogledu ohranjajo status priložnostnic tudi sistemske besede, ki nastajajo z načrtno estetsko, ekspresivno in predstavitveno funkcijo (Smolkowa 2001 po Buzassyova - Martincova 2003: 263). Nekatere besede s pripono -i(j)ada so že ustaljene in vključene v slovar (npr. olimpiada, jeremiada, kitariada), neustaljene besede (npr. kolesariada, palačinkijada, somijada) pa so z ožjega besedotvornega vidika potencialne, ker so morfemsko ® deljive, tj. sistemske, v širšem leksikalnem okviru pa so potencialne in okazionalne, saj nemalokdaj nastajajo s težnjo po stilni učinkovitosti.	^
N H
1 Poimenovanja z obrazilom -i(j)ada v slovenski leksiki	^
Nove besede vznikajo v glavnem iz dveh temeljnih razlogov:2 (1) zaradi pojava novih pojmov in predmetov, ki jih je treba poimenovati, (2) kot dopolnilo že obstoječim besedam zaradi ekspresije, stilne konotacije in pragmatičnih dejavnikov, kot so jezikovna gospodarnost, estetski razlogi, modni trendi, trenutni navdih in podobno (Muhvic-Dimanovski 2005). Nova poimenovanja nastajajo z različnimi (i)regular-nimi tvorbenimi postopki, velikokrat pa tudi s prevzemanjem. Bistveni segment, ki vpliva na dinamiko sodobnega slovenskega jezika, so prevzete jezikovne prvine, ki vplivajo tudi na besedotvorni sistem in spreminjajo obrazilno kontinuiteto jezika. Novonastajajoče besedje izkorišča integracijsko in adaptacijsko vlogo besedotvor-ja in se zgleduje po obstoječih tvorbenih vzorcih ter analogno oblikuje nov izraz, tako pa tvori potencialno leksiko. Tvorbena ustvarjalnost je v teh primerih manjša, ekspresijo pa take tvorbe dosegajo z zapolnitvijo zaznamovanih sestavin tvorjenke (Stramljič Breznik 2011). Stilna zaznamovanost lahko izvira tako iz podstavnega kot iz obrazilnega dela tvorjenke, kadar je njuna tvorbenosistemska kombinacija nenavadna (Stramljič Breznik 2010: 174). Ena od opaznejših novejših besedotvornih
2 Kot tretji razlog Muhvic-Dimanovska (2005: 4) navaja potrebe po zgodovinskih, političnih in podobnih poimenovanjih.
Z
prvin v slovenščini je pripona -i(j)ada,^ ki se pripaja tako domačim kot prevzetim občno- ali lastnoimenskim podstavam. Prevzeta pripona se uvršča med produktivna N besedotvorna obrazila, izhajajoča iz grškega jezika (Makišova 2010), ki so se raz-1 mahnila še zlasti v publicistiki. Prav zato je ta formant Ranko Bugarski (Bugarski ^ 2002 po Makišova 2010) označil za produktivno »medijsko« pripono. V tem smislu O lahko ob tovrstnih primerih govorimo tudi o poročevalskih aktualizmih (Korošec S 1998), besedah, ki imajo v publicističnih besedilih nalogo stilnega učinkovanja. L	Prvotno so poimenovanja z -iada označevala različne mednarodne športne
0	akcije, npr. olimpiada 'mednarodne športne prireditve, organizirane vsaka štiri leta' v (SSKJ), po tem zgledu pa so se pričele reproducirati tudi besede z drugimi pomeni,
tudi v neuzualnih besedotvornih kombinacijah. Samostalniki tega tipa pomensko označujejo (1) različne športne akcije, igre in tekmovanja, podobno tudi (2) (tekmovalno) dogajanje na gastronomskem področju ter (3) strokovne ali kulturne pri-Z reditve in sorodne netekmovalne dejavnosti zabavnega značaja. Obrazilo -i(j)ada je A torej semantično specifično za poimenovanje različnih prireditev, z njim pa se lahko P tvorijo tudi besede, ki pomenijo (4) delo nekega avtorja in temu podobna avtorska
1	dela ali tudi značilnost kakega avtorja oziroma osebe ter (5) vedenje oziroma obna-S šanje. Med manj pogostimi semantičnimi skupinami, ki se oblikujejo s formantom ^ -i(j)ada, so tudi (6) (politične) afere (npr. Pahoriada)'4 in (7) obdobja.
1	Besede tega tipa so posledica ekonomičnosti jezika (Makišova 2010: 164),
7 vendar se vse pogosteje zdi, da nastajajo kot stilno učinkujoča vzporednica že ob-
•	stoječim izrazom in imajo prej afektivni oziroma ekspresivni kot designativni po-
0	men.
•	Zaradi novosti in nestabilnosti v jeziku se take tvorjenke pogosto pojavljajo v
1	različnih, tudi pravopisno neustreznih oblikah. Nekatere od obravnavanih besed so že poslovenjene in se ustrezno po SP (2001) zapisujejo s pisnim j, nabor besed pa kaže, da se v približno enaki meri pojavljajo tudi pravopisno manj ustrezne tvorbe.
1.1 Pojavnost v Slovarju slovenskega knjižnega jezika
Besede s pripono -i(j)ada zasledimo že v Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1998), npr. balkaniada, donkihotiada, floriada, jeremiada, kitariada, odisejada, olimpiada, polomijada, spartakiada. Od naštetih besed sta v SSKJ le dve zapisani s pisnim j, medtem ko ostale ohranjajo citatni zapis -iada. V SP 2001 pa imajo tudi besede balkanijada, donkihotijada, florijada, jeremijada, olimpijada in spartakija-da obrazilo -ijada.
Pripona je produktivna tudi v drugih slovanskih jezikih, npr. v hrvaščini (Babic 2002; Muhvic-Dimanovski 2005), slovaščini (Jacko 1984, 1989; Škapincova - Odaloš 1991; Makišova 2010), češčini (Svetla 2005), srbščini (Makišova 2010). Vir: http://www.finance.si/forumi/?m=966708&single (dostopno 15. 9. 2011).

1.2 Pojavnost v Novejši slovenski leksiki (v povezavi s spletnimi	^
jezikovnimi viri)	jh
Porast priponskega morfema -i(j)ada se poudarja tudi v naboru novejšega sloven-	®
skega besedja Novejša slovenska leksika v povezavi s spletnimi jezikovnimi viri	,!.,
(Gložančev idr. 2009), kjer so zajete tudi različice z -ijada^ ter primeri z -jada ter	^
-ada. V omenjenem gradivu so zabeleženi tile primeri: abilimpiada oziroma abilim-	^
pijada, balkaniada oziroma balkanijada, bogračiada oziroma bogračijada, bondi-	^
ada oziroma bondijada, cvičkarjada oziroma cvičkarijada, domiada oziroma domi-	^ jada, folkloriada oziroma folklorijada, gimnazijada, golažiada oziroma golažijada oziroma golažjada, harmonkariada oziroma harmonkarijada (obrazilo se pripenja pogovorni različici besede harmonikar z redukcijo črke i), jeremijada, kolesariada
oziroma kolesarijada, mortadeljada, olimpijada, palačinkijada, paraolimpiada ozi-	^
roma paraolimpijada, petelinijada, salamiada oziroma salamijada, univerzijada,	^
viktorijada, zeljada.	^
>
2 Tvorjenke s pripono -i(j)ada v leksikalnem gradivu korpusa FidaPLUS ®
hJ
V nadaljevanju navajamo primere, zbrane s korpusno metodo, tj. z izdelavo bese- ^ dnih seznamov v orodju SkE. Pri razvrstitvi besedja sledimo semantičnemu načelu, ® zato so besede združene v pomenske skupine. Navajamo vse pojavljajoče se različice, v oklepajih pa je zapisano število pojavitev, kot jih izkazuje korpus besedil Fi- ^ daPLUS v orodju SkE. Na tem mestu velja opozoriti na problematiko raziskovanja ^ pogostnosti neologizmov in zlasti okazionalizmov. Takih novih besed lematizator W namreč navadno ne prepozna in vseh oblik okazionalne besede ne poveže. Zato ^ je treba vsako tako besedo poiskati v vseh njenih oblikah. To smo napravili tako, da smo v iskalno okence zapisali nadomestni znak namesto oblikoslovne končnice (slaninijad.*). Tako smo potem dobili seznam besed v vseh pojavljajočih se oblikah in njihovo pogostnost.
2.1 Poimenovanje športnih akcij oziroma športnih prireditev
Prvi pomen, ki se izpostavlja ob taki vrsti tvorjenk, je poimenovanje športnih akcij kot organiziranih dejavnosti z določenim ciljem, saj izvirne besede s tako pripono poimenujejo prav športna tekmovanja oziroma igre. Med že ustaljenimi primeri so balkaniada (2\)lbalkanijada (19) (balkanske športne igre), olimpiada (3875)/ olimpijada (4964) (mednarodne športne prireditve, ki so organizirane vsaka štiri leta), spartakiada (16) (velike športne prireditve v nekaterih socialističnih državah), med pogostejšimi pomensko predvidljivimi novejšimi primeri je univerziada (479)/ univerzijada (448) (mednarodna univerzitetna športna prireditev), druge novotvor-jenke pa so manj pogoste.
V tem okviru je mogoče ločevati besede, ki označujejo prireditev glede na vrsto športa, in besede, ki prireditev poimenujejo glede na udeležence oziroma or-
5 V NSLSJV so vključene tudi besede, ki predstavljajo le manjše sistemske (pravopisno-normativne) prilagoditve glede na SSKJ.
Z
ganizatorje. V prvo skupino spadajo: kegliada (1) (kegljaška prireditev), kolesaria-da (5\)lkolesarijada (4) (kolesarska prireditev), ribičiada (12) (ribiška prireditev), N somijada (8) (športnoribiško tekmovanje, na katerem lovijo some), sankijada (1) 1 (sankaška prireditev). V drugo skupino se uvrščajo: bankariada (2) (športne igre ^ bančnih delavcev), gaberiada (17) (športna prireditev Športnega društva Gaberje), O gorenijada (\)lgorenjada (3) (športno srečanje delavcev Gorenja), makabijada (3) S (športna prireditev judovskih športnih zvez, podobna olimpijskim igram), megaro-L niada (3) (študentske igre Športnega kluba Megaron), tekstiliada (2) (smučarsko
0	tekmovanje tekstilcev).
v	Treba je omeniti, da v takih primerih ne gre zmeraj za strogo tekmovalno
športno dogajanje, temveč imajo tovrstne prireditve velikokrat tudi zabavne značilnosti, saj so namenjene druženju ali turistični predstavitvi.
Večina besed te skupine je izpeljana iz občnih imen, le nekaj besed pa ima v Z podstavi stvarno lastno ime (Gorenje - gorenijada, Gaberje - gaberijada, Maccabi A (v zvezi s svetopisemskim bojevnikom Judom Makabejcem) - makabijada, Mega-P ron - megaroniada). V primeru besede Rokijada (3), ki poimenuje vaško prireditev,
1	na kateri se udeleženci pomerijo v različnih športnih in spretnostnih veščinah, pa S zasledimo celo pojasnilo, da je beseda skovanka iz besed Sv. Rok in olimpijada.
K
1 2.2 Poimenovanje gastronomskih prireditev
7 Izredno pogoste so tudi besede, ki označujejo gastronomske prireditve, namenjene
•	zlasti (tekmovalni) pripravi različnih jedi in pijač, njihovi pokušnji in ocenjevanju. 1 Pogostejše tovrstne tvorjenke z domačo ali podomačeno občno podstavo so: sala-
•	miada (652)/salamijada (245), bogračiada (49)lbogračijada (58), vinarjada (41), 1 poticariada (34)lpoticarijada (7), slaninijada (17), golažiada (8)lgolažijada (14).
Med manj pogostimi so: šparglijada (9)/špargljijada (6), mortadelijada (2)lmorta-deljada (8), klobasiada (5), kostanijada (3)lkostanjada (5), moštijada (5), cipljada (3), prašičijada (3), štrukljiada (3), sardeljada (2), tartufiada (2), cvičkarjada (1), lignjijada (1), palačinkijada (1), pivovijada (1), štrudlijada (1). V to skupino je mogoče uvrstiti tudi primere, pri katerih sicer ne gre le za pripravo in pokušnjo jedi, temveč tudi za izbor na primer najlepše ali največje jedi ali pridelka: bučariada (15)lbučarijada (104)lbučerijada (3)lbučijada (21) (prireditev z izborom največje, najdebelejše in najlepše buče), krofijada (4) (prireditev z izborom največjega krofa), piškotijada (1) (tekmovanje za najlepši in najboljši piškot). Podoben primer je še roštiljada (28), ki pomeni prireditev, na kateri pripravljajo in pokušajo jedi z žara. To poimenovanje tako izhaja iz načina priprave hrane. Pojavljajo se tudi besede z neknjižno besedotvorno podstavo, kot npr. šinjekijada (2) (prireditev s pripravo svinjskega vratu) in špricerijada (4) (prireditev z izborom najboljšega brizganca), ter izposojenke, npr. pereciada (25)lperecijada (9) (hr. perec - sln. presta), vendar gre v tem primeru zgolj za omembo prireditve, ki sicer poteka v Dubrovniku.
Izpostaviti velja primere tipa zeljada (9), kjer gre za prilagoditev obrazila v -ada, ker se besedotvorna podstava končuje na -j. Ob tem je treba tudi opozoriti na pomensko razlikovanje tvorjenk s tem obrazilom od tvorjenk tipa oranž-ada, ki se ob izpeljavi samostalnika iz samostalnika uvrščajo v pomensko skupino snovno.
V tej skupini se sicer pojavlja samo leksika, tvorjena iz občnih imen, izla-stnoimenskih tvorb pa ni.
2.3 Poimenovanje strokovnih in kulturnih prireditev ali podobnih srečanj
Tudi v tej skupini je mogoče izpostaviti tvorjenke iz občnih in lastnih imen. Najprej ^ naštevamo prvo skupino: floriada (149)//lori/'ada (3) (svetovno znana cvetlična raz- ^ stava), limonijada (1)/limonjada6 (47) (prireditev z ogledom televizijskih limonad), ^ prangeriada (36)/prangerijada (38) (srečanje mest s sramotilnim stebrom), kitari- ^ ada (36)/kitarijada (28) (zabavnoglasbena prireditev kitaristov), komunaliada (31)/ ^ komunalijada (6) (srečanje komunalnega gospodarstva), gimnazijada (30) (dvo- ^ dnevna prireditev ptujskih gimnazijcev), klovniada (7)/klovnijada (29) (predstava in prireditev s klovni), peteliniada (16)/petelinijada (26)/petelinjada (21) (priredi- ^ tev s petelinjimi dirkami in boji), domiada (23)/domijada (34) (državno srečanje ^ dijaških domov), gradbeniada (23)/gradbenijada (1) (strokovno srečanje učiteljev srednjih gradbenih šol), folkloriada (21)/folklorijada (15) (plesna prireditev zdomskih folklornih skupin), cicibaniada (18) (srečanje predšolskih otrok), hollywoodi-jada (1)/hollywoodjada (19) (študentska zabava s tematiko Hollywooda), lesariada (17)/lesarijada (16) (tekmovanje enot industrijskih gasilskih društev lesne industrije Slovenije in srečanje učiteljev slovenskih lesarskih šol), elektriada (14) (strokovno srečanje učiteljev srednjih šol za elektrotehniko), lumpijada (11) (zimska ® prireditev za otroke, ki jih pogosto ljubkovalno kličemo tudi lumpi), bikijada (8) (prireditev, povezana z boji bikov), geografijada (6) (tekmovanje dijakov iz znanja ^ geografije), kulturiada (6)/kulturijada (2)/kulturjada (6) (kulturna prireditev Kluba ^ kočevskih študentov ob kulturnem prazniku), pirhariada (4)7/pirhiada (6) (razstava W velikonočnih pirhov in aranžmajev), psoriada (6) (prireditev društva psoriatikov),8 ^ saksofoniada (6) (srečanje saksofonistov), fazanijada (4) (sprejem dijakov ob vstopu v srednjo šolo), rakunijada (3) (razstava ptic), spačkijada (2) (srečanje ljubiteljev spačkov), brucojada (1) (prireditev brucev), butariada (1) (prireditev, na kateri izdelajo velikansko butaro), čarovniada (1) (otroška prireditev, povezana s čarovnicami), klinčkarijada (1) (zobotrebčarska prireditev), pohijada (1) (zabava, na kateri se kadi marihuana),9 vzgojiteljada (1) (srečanje šol predšolske vzgoje), zboriada (1) (predstavitev pevskih zborov).
Tudi tu zasledimo besedo iz neknjižne podstave, in sicer ošterijada (2) (glasbeni koncert v gostilni). V primeru slovenijada (1) gre za omalovaževalno označi-
Primer limonijada/limonjada je poseben, ker je podstavna beseda tvorjenka limonada, ki pomeni čustveno prazno televizijsko delo. Po izpeljavnem postopku z -ijada bi sicer dobili tvorjenko limonadijada, tako pa se med besedotvorno podstavo (limon-) in obrazilo (-ada) doda ij oziroma j.
Beseda je posebej zanimiva, ker je višjestopenjska tvorjenka sicer nepotrjene, hipotetične tvorjenke *pirh-ar.
Psoriaza je drugo ime za luskavico, kronično bolezen.
Tvorjenka pohijada je izpeljana iz glagola pohati, ta pa v ekscesnem sociolektu (Skubic 2005) pomeni kaditi marihuano.
6
8
tev prireditve Slovenska polka in valček, podobno slabšalen prizvok pa imata tudi besedi viktoriada (1)/viktorijada (4) (podelitev viktorjev) in ministriada (1) (sreča-N nje ministrov).
1	Iz imen bitij ter stvarnih in zemljepisnih lastnih imen pa izhajajo tele tvor-
^ jenke: schubertiada (12) (prireditev, na kateri se posluša glasba Franza Schuberta), O tomosijada (8) (srečanje voznikov Tomosovih dvokolesnikov), prešerniada (7)/ S prešernijada (5) (kulturna prireditev Škofijske gimnazije Antona Martina Slomška L v Mariboru ob obletnici rojstva Franceta Prešerna), čufarijada (4) (prireditev ob
0	obletnici rojstva Toneta Čufarja), iskrijada (4) (srečanje zaposlenih v vseh obratih v nekdanje Iskre), prlekijada (2) (srečanje Prlekov), žagariada (2) (srečanje družin s
priimkom Žagar), bučkariada (1) (srečanje bralcev otroške revije Bučka), laščani-ada (1)/laščanijada (1) (prireditev v Laškem), zvonariada (1) (prireditev pevskega zbora Tratarski zvon). Dokaj pogosto se pojavlja mercatoriada (32)/mercatorijada Z (2) (srečanje delavcev Mercatorja), na tem mestu pa še enkrat navajamo primer A lumpijada, ki tokrat pomeni otroško srečanje z Mercatorjevo maskoto, imenova-P no Lumpi. V primeru betecejada (29) (prireditev nakupovalnega središča BTC) se
1	obrazilo poenostavi v -jada, ker se besedotvorna podstava končuje na samoglasnik S - ta pa se v tvorjenki ohranja zaradi pisne ponazoritve črkovalnega izgovora kratice ^ BTC. Sicer se pa v korpusu pojavljata tudi standardni kratični zapis BTCjada (16) 1 in grafemska oblika BeTeCijada (2).
Z
2.4 Poimenovanje avtorskih ali žanrskih del in značilnosti avtorjev ali 1	posameznih (slavnih) oseb
Zelo pogosti so tudi izrazi, ki imajo v osnovi osebno lastno ime in poimenujejo delo ali značilnost kakega avtorja, pogosto tudi s slabšalno konotacijo, vendar ne zmeraj: grishamiada (6) (književno delo Johna Grishama ali film, posnet po njegovem književnem delu), Krležijada (6) (ime gledališke predstave po Miroslavu Krleži), travoltiada (4) (film Johna Travolte), elvisiada (2) (glasba, modni stil El-visa Presleyja), Shakespeariada (?>)/Shakespearijada (2) (naslov ulične predstave Teatra Cizamo), jonesijada (1) (glasba Spika Jonesa). Taki primeri so manj pogosto izpeljani tudi iz zemljepisnih lastnih imen: harlemiada (1) (film z igralci iz Harle-ma), vietnamiada (31) (film s tematiko vojne v Vietnamu). Sufiks -i(j)ada izjemno pogosto označuje vrsto kakega dela, npr. filma, predstave ipd., ki se poimenuje glede na avtorja, naslov dela ali po nastopajočem liku: bondiada (183)/bondijada (34) (filmi z glavnim likom Jamesa Bonda), tarzaniada (8) (filmi o Tarzanu in podobni), bergmaniada (2) (filmi režiserja Ingmarja Bergmana ali njegovim filmom podobni), pepelkijada (2) (film, zgodba po vzoru pravljice o Pepelki), cezariada (1) (predstava, podobna predstavi Julij Cezar), kingkongiada (1) (filmi, podobni filmu King Kong),potterjada (1) (knjige o Harryju Potterju). Take besede pa ne nastajajo samo iz imen bitij, temveč tudi iz občnih imen. S pogosto slabšalno, negativno konotacijo se tako poimenuje žanrska vrsta filma, glasbe, književnega dela, tudi računalniške igrice. Takšni so naslednji primeri: akcijada (60) (akcijski film ali računalniška igrica), gangsteriada (48) (gangsterski film, glasba), avanturiada (13) (avanturistični film), kostumiada (11) (film z izrazito, arhaično kostumografijo), vampiriada (9) (film o vampirjih), epiada (5) (film z epsko zgodbo), hiphopijada
(3) (glasbena zvrst, plošča s tovrstno glasbo), družinjada (2) (družinska nadaljevanka), gusariada (2) (film o gusarjih), melanholijada (2) (melanholičen film ali	jh pesem), relijada (1) (videoigra z relijem), stripiada (1) (film po stripu), džuskijada^"	r^ (1) (plesna glasba, skladba), humorijada (1) (humorna knjiga), pasjejada (knjiga o pasji usodi), ugankarijada (1) (videoigra z reševanjem ugank), zombijada (5) (film	^ o zombijih).11 Sem se lahko uvrsti tudi primer hamletiada (1), ki pomeni vprašanje	^ v slogu biti ali ne biti.	^
m

2.5 Poimenovanje postopkov ali aktivnosti, dejanj ali rezultatov dejanj
V to skupino spadajo naslednje tvorjenke iz občnih imen: telefoniada (26)/tele-fonijada (28) (večkratno ali dolgotrajno telefoniranje), polomiada (6)/polomijada (69) (popoln neuspeh), papežiada (5) (papežev obisk), cirkusijada (4) (predvolilni ^ cirkus), bakliada (\)/bakljada (8) (množično prižiganje bakel), golijada (3) (veliko ^ število golov), sankarijada (2) (sankanje), rafalijada (1) (veliko število udarcev). Zaslediti pa je mogoče tudi primere, ki izhajajo iz osebnih imen: valvasorjada (2) (afera, dogajanje okrog obnove Valvasorjeve hiše), dimitrijada (1) (polemiziranje med Dimitrijem Ruplom in Dimitrijem Kovačičem), donkihotiada (1) (dogodivšči-
Z >
O
na, podobna prigodi Don Kihota),12 perišicijada (1) (afera politika Momčila Peri- ^ šica).
O
2.6	Poimenovanje vedenja oziroma obnašanja ali načina življenja
Takih primerov je manj: jeremiada (9)/jeremijada (54) (pretirano tarnanje), tolpa- ^ rijada (1) (neprimerno obnašanje), opičiada (1) (obnašanje politikov zlasti v pred- ^ volilnem času), japijada (1) (povzpetništvo). Izpeljanka iz osebnega lastnega imena W je beckhamijada (1) (obnašanje, način življenja nogometaša Davida Beckhama). ^
2.7	Poimenovanje določenega obdobja
Tudi taki primeri v slovenščini niso zelo pogosti, omenimo pa lahko npr. tribu-niada (2) (obdobje izhajanja časopisa Tribuna) in petardiada (\)/petardijada (8) (novoletni čas, za katerega je značilno metanje petard). Zadnji primer lahko ima še drugačen pomen, označuje namreč tudi veliko število golov. To pa ni edini tovrstni primer, našteti je mogoče celo vrsto besed s povsem različnimi pomeni. Tako lahko npr. balonijada (3) pomeni aktivnost izdelovanja živali ali predmetov iz balonov, tudi Playboyev test kondomov se imenuje tako, glede na zapise na spletnih forumih pa je mogoče razumeti, da je balonijada tudi zabava, na kateri je veliko žensk z bujnim oprsjem.13 Podobno ima več pomenov tudi hipijada (66), ki je lahko glasba ali moda hipijev, film o hipijevstvu, pa tudi obdobje hipijevstva. Tak primer je še reptilijada (2), ki enkrat slabšalno označuje politične predstavnike, drugič pa gre za
10	Glagolska osnova džuskati je prevzeta iz srbskega oziroma hrvaškega jezika (duskati) in pomeni plesati (Jurančič 2005).
11	Tudi starejša glasbena zasedba.
12	Tvorjenka je sicer med že ustaljenimi, saj je zabeležena v SSKJ, vendar se v korpusu pojavi le enkrat, kar nakazuje njeno priložnostno rabo v novejši slovenščini.
13	Vir: http://zasavje.org/news/2009/09/unicef-ov-dan-v-obcini-trbovlje/; http://www.slo-portal.net/archive/2011-07/lifestyle__6-88.htm (dostopno 12. 9. 2011).
^ modo z vzorci kože plazilcev.14 Tudi robinzoniada {3)lrobinzonijada (3) se pojavlja v različnih pomenih, gre bodisi za fimski žanr bodisi za robinzonsko dogodivščino N oziroma robinzonske počitnice. Primer cankariada (4)/cankarijada (1)/cankarjada 1 (13) poimenuje gledališko srečanje mladih, enako pa je poimenovan tudi kviz o Iva-^ nu Cankarju. Podoben je še primer trubariada (1), ki pomeni prireditev, posvečeno O Primožu Trubarju, obenem pa tudi aktivno raziskovanje Trubarjevih del.15 Najbrž S ima tudi kak drug primer še drugačen pomen, ki ga v korpusu nismo zasledili, saj L FidaPLUS vsebuje le besedje do leta 2006. Ob številčnosti tovrstnih primerov in o tudi njihovi pogosti priložnostni rabi je skorajda nemogoče zajeti vse pomene vsake v tvorjenke. Družljivost z različnimi pomenskimi skupinami je tako ena temeljnih posebnosti tvorjenk z obrazilnim morfemom -i(j)ada.
Z
Z 3 Tvorbena produktivnost tvorjenk tipa -i(j)ada A
P Tvorjenke tipa -i(j)ada nemalokdaj spodbujajo tudi nastanek višjestopenjskih sis-1 temskih tvorb, in sicer z dodajanjem prefiksoidov (npr. paraolimpiada (25)lpara-S olimpijada (58), astrohipijada (3), ciciolimpijada (3), neohipiada (2), evroolim-^ pijada (1), teleolimpijada (1) ipd.). S posnemanjem morfemske strukture besede 1 olimpi(j)ada je nastala tudi beseda abilympiada (51)/abilimpijada (26) (športno 7 tekmovanje invalidnih oseb vseh kategorij).
•	Še zanimivejše pa so nesistemske tvorbe, kot je npr. BeTeCijada (2), kjer 1 gre za pisni izraz črkovalnega izgovora kratice BTC [betece], vendar je naglašeni
•	e iz njega v novotvorjenki izpuščen zaradi lažje izgovarjave, kratica pa je v novi 1 tvorjenki tudi grafično izpostavljena z velikimi tiskanimi črkami, s čimer se uvršča
med grafoderivate (Stramljič Breznik - Voršič 2009). P-boniada (2) (pokojninski boni) je tvorjena po vzoru e-tvorjenke, podstava pokojninski je krnjena do začetne črke, sledi pa zapis jedrne besede z vezajem. V primeru audisejada (1) pa gre za analogno tvorbo po predlogi odisejada na osnovi blizuzvočnosti, beseda pa pomeni dogodivščino z avtomobilom znamke Audi. Posebna je tudi tvorjenka fischahijada, pri kateri gre za sklop s prekrivanjem, in sicer za sklop krnjenega imena šahista Bobbyja Fischerja [f^šer] in hipotetične tvorjenke *šahijada\ Fisch(er) + šahijada.
4 Sklep
Nabor ustaljenih in predvsem neustaljenih tvorjenk tipa -i(j)ada kaže, da gre praviloma za izpeljanke iz samostalniške besedotvorne podstave, zato je mogoče zaključiti, da se tovrstna leksika tvori predvsem po modelu Sam + -i(j)ada, v približno
14	»Vsekakor pa je zanimivo opazovati, kako kontraproduktivni so obupani poskusi, da bi si pred volitvami še lahko rešili kožo: Starina Kosmova in celotna laško-zaresovska rep-tilijada, katero vodita Gregor Golobič in njegov politični oče Milan Kučan.« Vir: http:ll www.delo.silclanekl56294 (dostopno 15. 9. 2011).
15	Vir: http:llwww.locutio.silindex.php?no=42&clanek=986 (dostopno: 20. 8. 2011).

enaki meri pa se pojavljajo pravopisno bolj (cankarijada) in manj (cankariada, can-karjada) ustrezne različice. Včasih pa se obrazilo glede na besedotvorno podstavo tudi prilagodi. To se zgodi zlasti v primerih, kadar se besedotvorna podstava končuje na -(i/l)j (npr. geografij-ada, ošterij-ada, zelj-ada, vzgojitelj-ada). Le redko so ,!., take tvorjenke rezultat tvorbe samostalnika iz glagola (npr. pohijada, džuskijada), ^ prav tako pa so redki primeri tvorbe iz pridevnika (npr. gradbenijada).	^
Prispevek se osredotoča na pomensko obravnavo in tvorjenke uvršča v sedem ^ pomenskih skupin: poimenujejo lahko (1) športne prireditve, (2) gastronomske pri- ^ reditve, (3) strokovne ali kulturne prireditve in sorodna družabna srečanja, (4) avtorska in žanrska dela ali značilnosti del oziroma oseb, (5) postopek ali aktivnost oziroma dejanje ali rezultat dejanja, (6) vedenje ali obnašanje oziroma način življenja, (7) obdobja. Obrazilo je tako pomensko izjemno raznovrstno, zato je nava- ^ dno za ustrezno interpretacijo treba poznati tudi sobesedilo. Produktivnost obrazila dokazuje tudi obsežnost gradiva, preverjanje pogostnosti obravnavanih besed pa vendarle pokaže, da so take tvorjenke pogosto le priložnostna, stilna različica že obstoječega izraza ali besedne zveze in imajo bolj afektivno oziroma ekspresivno kot designativno funkcijo, zato jih je z leksikalnega vidika mogoče obravnavati kot okazionalizme. Ker pa se taka leksika tvori po sistemskem tvorbenem modelu, jo je z besedotvornega stališča vendarle mogoče dojemati kot potencialno sestavino slovarja, četudi nastaja z namerno ekspresijo in po vzorcu neobičajne podstavne in ® obrazilne kombinatorike.
hH
N
Literatura	W
^
Babic 2002 = Stjepan Babic, Tvorba riječi u hrvatskome književnome jeziku, Zagreb: Hrvatska akademija znanosti i umjetnosti, 32002 ('1991). Buzassyova - Martincova 2003 = Klara Buzassyova - Olga Martincova, Neuzualn^ slovotvorba v zapadoslovanskych jazyc^ch, v: Komparacja wspölczesnych jqzyköw slowianskich, ur. Ingeborg Ohnheiser, Opole: Uniwersytet Opolski, 2003, 262-275.
Gložančev idr. 2009 = Alenka Gložančev idr., Novejša slovenska leksika: v povezavi s spletnimi jezikovnimi viri, Ljubljana: Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, 2003. Gorjanc 2005 = Vojko Gorjanc, Uvod v korpusno jezikoslovje, Domžale: Izolit, 2005.
Jacko 1984 = Jozef Jacko, Slova typu olympiada a napoleniada, Slovenska reč 49
(1984), št. 5, 318-319. Jacko 1989 = Jozef Jacko, Priležitostne slova typu šarkaniada, Kultura slova 23
(1989), št. 9, 306-308. Jurančič 2005 = Janko Jurančič, Srbsko- ali hrvaško-slovenski, slovensko-hrvaški ali -srbski slovar: elektronska izdaja na plošči CD-ROM, Ljubljana: DZS, 2005.
Korošec 1998 = Tomo Korošec, Stilistika slovenskega poročevalstva, Ljubljana: Kmečki glas, 1998.
Z
«H SP 2001 = Jože Toporišič, Slovenski pravopis, Ljubljana: SAZU - ZRC SAZU, E	Založba ZRC, 2001.
N Makišova 2010 = Anna Makišova, O novim leksemama u j eziku sa sufiksom -iada/-1	-ijada, Slavistika (Beograd) 14 (2010), 160-165.
^ Muhvic-Dimanovski 2005 = Vesna Muhvic-Dimanovski, Neologizmi: problemi O	teorije i primjene, Zagreb: Zavod za lingvistiku Filozofskoga fakulteta Sve-
s	učilišta u Zagrebu, 2005.
L Skubic 2005 = Andrej E. Skubic, Obrazi jezika, Ljubljana: Študentska založba,
0	2005.
v SSKJ = Slovar slovenskega knjižnega jezika z Odzadnjim slovarjem slovenskega jezika in Besediščem slovenskega jezika z oblikoslovnimi podatki: elektronska izdaja na plošči CD-ROM, Ljubljana: DZS, 1998. Stramljič Breznik 2008 = Irena Stramljič Breznik, Prevzete leksemske prvine in Z	njihova besedotvorna zmožnost v slovenščini, Slavistična revija 56 (2008),
A	št. 2, 149-160.
P Stramljič Breznik 2010 = Irena Stramljič Breznik, Tvorjenke slovenskega jezika
1	med slovarjem in besedilom, Maribor: Filozofska fakulteta, Mednarodna za-s ložba Oddelka za slovanske jezike in književnosti, 2010 (Zora 71).
^ Stramljič Breznik 2011 = Irena Stramljič Breznik, Inovativni besedotvorni vzorci 1	- iz oglasne prakse k šolskemu jezikovnemu pouku, v: Slavistika v regijah -
7	Maribor, 29. 9.-1. 10. 2011, ur. Boža Krakar Vogel, Ljubljana: Zveza društev
•	Slavistično društvo Slovenije, 2011 (Zbornik Slavističnega društva Slovenije 22), 37-42.
•	Stramljič Breznik - Voršič 2009 = Irena Stramljič Breznik - Ines Voršič, Grafode-1 rivati v tiskanih oglasih, Teorija in praksa 46 (2009), št. 6, 826-838.
Svetla 2005 = Jindra Svetla, Nove nazvy akc^ a poplatku, v: Neologizmy v dnešn^ češtine, ur. Olga Martincova, Praha: Ustav pro jazyk česky Akademie ved Česke republiky, 2005. Škapincova - Odaloš 1991 = Alena Škapincova - Pavol Odaloš, Korešponden-cia slovotvornych typov s časfou -gate a priponou -iada, Slovenska reč 56 (1991), št. 5-6, 318-323. Toporišič 1992 = Jože Toporišič, Enciklopedija slovenskega jezika, Ljubljana: Cankarjeva založba, 1992 (Leksikoni Cankarjeve založbe: Sopotnik). Toporišič 2000 = Jože Toporišič, Slovenska slovnica, Maribor: Obzorja, 2000. Toporišič 2006 = Jože Toporišič, Besedjeslovne razprave, Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2006 (Linguistica et philologica 13).
The borrowed suffix -i(j)ada in established and potential Slovenian derived vocabulary
Summary
Linguistic usage also follows changes in people's lives. The dynamics of the mod- ^ ern language are fundamentally influenced by foreign-language elements that also ^ enter the word-formational system; the borrowing of foreign elements also expands ^ the capacity of the language's inflectional suffixes and its standardization.	^
This article addresses the borrowed suffix -iada, which in Slovenian is pre- ^ served in its original spelling (e.g.,polomiada 'failure fest'), orthographically adapted to -ijada (e.g., bondijada 'James Bond film'), and with some roots also shortened ^ and simplified to -jada (BTCjada 'BTC shopping center festival') or -ada (zeljada ^ 'cabbage festival'). The article presents the combinatory compatibility of the suffix with native and borrowed roots and examines its ability to combine with various semantic groups. Is the meaning always connected to an event, or can the ending have some other kind of meaning? The suffix most often combines with nouns (e.g., saksofoniada 'saxophone festival', klinčkarijada 'toothpick festival', gangsteriada 'gangster fest'); less often, derivates are formed from verbs (e.g., džuskijada 'dance music, composition') and from adjectives (e.g., gradbenijada 'professional gather- ® ing of secondary construction school teachers').
The sources for the study are derived words collected using the Word List ^ corpus function or by producing a word list using the Sketch Engine tool, based on which the stability of such vocabulary will also be assessed. At first glance, it W seems that such derived words often have more of an affective or expressive mean- ^ ing than a designative one, and due to the systematicity of the derivational pattern such words, even though they do not have a high frequency, can be understood as potential components of the Slovenian lexicon.