Poštnina plačana v gotovini
»Bratje, podajmo si roke!«
— Izhaja 25. v mesecu. — Uredništvo in uprava:	Ljubljana,
poštni predal 290. — Čekovni račun štev. 13.562. — Telefon interurban štev. 3478.
CLASIIO DEIOWNECA (LJUDSTVA — Rokopisi se ne vračajo.
mmmmmmmmtmmmmmmmmmmmmammmmmmmmmmmmmmmmmmmmmm imwrmm im timwMwmrr>sammn^mmKivmm —— if—mira—■■
Leto XXI/III	Ljubljana,	dne	25. februarja 1941	Štev.	2
Ali sme - ali nismo!
Že skoz pet in dvajset let — od zad-jije svetovne vojne — nam doigodki sami vsak dan na novo postavljajo vprašanje o poslanstvu in usodi človeškega rodu, ki se muči na tej okrogli zemlji. In kakor se ta zemlja suče okrog sonca, tako se že nekaj let ljudje na tej zemlji temeljito sučejo in preobračajo v teh dogodkih, da skoraj do sape ne pridejo.
Vsak dan na novo izgubljamo iluzije (napačne predstave) v človeka, v napredek, v kulturo. Živimo v obsedenem svetu. Vidimo spet, da znanost, tehnika, stroj mnogo izdatneje služijo uničevanju kakor grajenju. V civiliziranem človeku se spet prebuja barbar in nikogar več menda ne bi presenetilo, če bi to človeštvo lepega dne naravnost pobesnelo, ko se je nabralo toliko rnržnje in maščevalnosti v njem.
Vse to nas sili, da na novtoi premišljujemo o nazorih in idejali, ki so nam bile vedno drage, o oboževanju človeka in njegove Vzvišenosti.
Pri tem smo postali taki dvomljivci, da nimamo nobenega zaupanja več ne vase, ne v soljudi, ne v to tako imenovano moderno dobo, ki je na zunaj toliko dala človeštvu, pa je človeštvo bolj nezadovoljno, kakor je bilo kdaj koli.
Najoddaljenejši diogfodki, tam v' Ame-riki in na Kitajskem:, posegajo v naše vsakdanje življenje, v našo osebno varnost in prihodnost naših otrok, da ne govorimo o najbližjih goriščih.
Odtod tisti čudni strah! v ljudeh, odtod tudi zmedenost, zbeganost, praznovernost. Resnica, človečanstvo, razum, pamet, pravica, poštenost: — pustite te neumnosti, pravijo, to ne spaja v sodobnost!
Kaj zdaj?
Nekateri so seveda za to, da bi še mi ponoreli. Ali ni najlepše, noreti s šemami in nič misliti na pepelnico, ki pride za tem? Ljudje so za to, bodimo še mi, da ohranimo »stik z množico«,
—	to je staro geslo špekulantov, ki niso nikdar na nič drugega mislili, ki niso nikoli nič drugega znali, kakor samo to, kako bodo špekulirali v tem
življenju s prijatelji, z ljudmi, z družbo, z gesli, z moko in z idejami, s šte-vilkamLin lažmi. Doba po zadnji svetovni vojni se je začela s špekulanti, ki so vtisnili pečat povojnemu gospodarstvu in politiki. In špekulanti so licitirali do nesmisla. Za kaj vse bi že morali biti, ako bi jim mi sledili!
Politična špekulacija sc seveda najbolj obnese v sredini, ki ji manjka po^ litičnega duha, zdravega političnega smisla, izročila, izkušnje in zrelosti. In pri vsej zunanji omikanosti in šolski izobraženosti Slovencev moramo sami sebi priznati, da se po politični zrelosti in doslednosti ne odlikujemo1 prav posebno.
Že pred šestdesetimi leti je tožil Simon Rutar:
»Žal, pri Slovencih ideje niso bile vedno zadostno razširjene med množico delajočih ljudi. Narod v svoji celokupnosti ni bil zadosta prešinen od idej in. zato ideje med Slovenci niso imele pravega življenja. Zato tudi boj za ideje ni bil vselej zmagonosen in borite-ljem ostala je sama tolažba, da so se bojevali iz; blagih namer za pravično stvar.« (»Lj. Zvon« 1882 1.).
To dejstvo mora priti do izraza posebno v časih, kakršne danes doživljamo, in mora učinkovati tudi v našem delavskem, socialističnem gibanju na slovenskih tleli. Toda ob tej resnici se ne smemo ustaviti, moramo samo z njo računati, da bomo podvojili svoje napore in da bomo zaradi težavnejših okoliščin toliko vztrajnejši!
Koliko veljaš, to pokažeš prav tedaj, ko naletiš na ovire. Ne smemo se ozirati po nergačih, temveč glejmo na može! Fritjof Nansen n. pr., ki je bil izboren atlet, velik učenjak, pisatelj, najsmelejši raziskovalec, organizator pomoči stradajočim v Po-volžju (1923. leta) je doživljal uspehe, kjer so »strokovnjaki« obupavali. Nekoč je prijatelju razložil vodila svojega delovnega življenja:
Vedno poslušaj ugovore, pusti, da ti orišejo in naštejejo vse težave — pa se s toliko večjo vnemo loti dela!
Nikdar ne prenehaj z neko stvarjo, ker imaš strah — ker potem si že na napačni poti!
Nikdar si ne odpiraj črte za umik — ker to je hudičeva iznajdba!
Vedi: za premaganje neke težave je treba malo časa, za premaganje »nemogočega« je pa treba še malo več časa!
Tako ravna tudi borec v delavskem gibanju.
Zato: ne se prepuščati dogodkom, ne sc prepuščati tako imenovani brezoblični »množici«! Če ima naše gibanje kakšen smisel, ima tega, da to »množico« vzgaja, podučuje, kaže pot in jo izpreminja v organizirano ljudsko skupino, ki ve, kaj hoče.
In če smo se česa naučili iz svojega dela in zgodovine, srno se naučili tega: bodi vedr.c aktiven! In če smo pobijali kako zmoto, smo vedno svarili pred: slepo vero v kateregakoli »odrešenika <. Če je na Marxu kaj trajno vrednega, je njegovo gesto: Osvoboje-nje delavcev je delo delavcev samih! Samo ta Mic moramo domisliti do kraja! Če so «i n. pr. pridobili nekaj delavci v tovarni KID na Jesenicah, še niso postali deležni tistega delavci v drugi tovarni. In če si je treba mukoma, z dnrvnm delom prizadevati za najmanjši uipeh v posameznem obratu v ist' industriji in isti deželi, kako naj pričakujemo da bc/ »zveličano« vse naše delovno ljudstvo zato, ker bo sedelo pečjo ii. čakalo na Jožefova darila iz obljubljene dežele? In če sami za sebe nimamo smisla, če mi sami za sebe ne skrbimo, na bo zato nekdo drugi skrbel za nas? Če nam samim ni za svobodo — in svobodo si je treba zaslužiti! — ali nam jo bo zato nekdo drugi podaril?
Več kakor očitno je torej, da moramo biti delavni, delavni posebno v teh časih. Kajti norija bo prešla, ostalo pa bo tisto, kar smo si sami zgradili. Če pa bomo z drugimi noreli, nam bo skupaj z njimi ostal samo maček.
V	človekovi naravi je, da tudi sanjari. Sanjarjenje samo po sebi ni slabo,
je celo zelo dobro, ako skušamo lepe misli uresničiti. Vedno je potrebno d e-j a nje!
Zato vprašam:
Ali smo — ali nismo?
O tem vprašanju se v sedanjem času mnogo razpravlja. Oba vojna tabor-ra licitirata z obljubami o novem družabnem redu, v katerem bo zlasti delavstvo imelo — vsaj kakor se obljubu-je — zlate čase. t-i	si.&Ja uj
Take obljube so se dajale že v prejšnji vojni. Angleški pisatelj St. O. Wells piše v svoji svetovni zgodovini v poglavju »Svet po svetovni vojni« o zelo zanimivih stvareh, ki se jih zlasti sedaj izplača znova prečitati. Naj citiram samo delec tega: V vojni so skoraj v vseh vojskujočih se deželah delali izredne poizkuse o kolektivnem gospodarstvu. Spiožnali so, da se navadna sredstlva, ki zadolščajo trgovini v mirnem času, barantanja na trgu in zadrževanje blaga, dokler ni sklenjena ugodiia kupčija, nikakor ne skladajo z naglimi potrebami vojskovanja. Zato so spravili pod javno nadzorstvo promet, gorivo, živila ter razdeljevanje surovin in sicer ne samo za obleko, stanovanje in drugo1, marveč tudi vse surovine, ki so jih potrebovali za vojne potrebščine.
Preprosti ljudje so vsepovsod žrtvovali svoje življenje in zdravje za domnevno splošno blaginjo države. Zato pa so jim obljubili, da boi po vojni manj socialnih krivic in; da bo vse posvečeno splošni blaginji. Tako je na primer v Angliji posebno Loyd George vedno povdarjal svoj namen, da bo naredil iz povojne Britanije »deželo, ki bo vredna junakolv«. V zelo ognjevitih in lepih govorih je napovedoval nadaljevanje tega vojnega socializma v dobi miru.
V	Veliki Britaniji so ustanovili ministrstvo za obnovo, ki naj bi zasnovalo nov in bolj velikodušen družbeni red, boljše delovne pogoje, boljše stanovanjske prilike, ki naj bi razširilo Vzgojo ter popolnoma in znanstveno preuredilo gospodarski sistem. Beseda »obnova« pa je vsepovsod poživljala življenje in ohranjevala upanje trpeče množice. Podobne obljube o boljšem svetu so vzpodbujale navadne vojake v Franciji, Nemčiji in Italiji. Preura-njeno razočaranje je povzročilo' ruski polom. V mislih ljudi sta se v zapadni Evropi v naziranju bodočnosti proti koncu vojne pojavljali dve struji, ki sta bili druga drugi nevarni. Bogatini in pustolovci, posebno pa novi vojni dobičkarji, so kovali načrte, da bi preprečili nadaljnje podržavljenje in da bi industrijo, brodarstvo, promet, trgo-
Če smo socialisti, potem delajmo, se učimo, vztrajajmo, sejmo!
Če pa nismo, je pa škoda vsake besede. Ker beseda bo le z dejanjem meso postala .«• i -! t li... j ii
vino ter sploh državno službo zopet iztrgali občestvu ter vse zopet izročili zasebnemu dobičku. Medtem so množice preprostih ljudi zaupljivo gledale v bodočnost in upale na novo družbo, ki bo zasnovana skoraj popolnoma v njihovem interesu ter bo v skladu s plemenitimi, splošno koristnimi idejami. Zgodovina leta 1919 je v glavnem zgodovina spopada teh dveh naziranj o bodočnosti. Vladni oddelki, ki so doslej nadzirali »trgovino«, so zdaj sleherno donosno javno podjetje naglo prodajali zasebnim špekulantom.
Sredi leta 1919 so bile delovne množice po vsem svetu očitno razočarane in razpoloženje med njimi je bilo docela slabo. Britansko »ministrstvo za obnovo« in njegove zunanje politične inačice so bile razkrinkane kot pomirjevalna goljufija. Preprosti človek je čutil, da je bil ogoljufan. —< Tako piše angleški zgodovinar Wells pred 10.— 15. leti.
Zanimivo je o tej stvari prebrati tudi članek angleškega pisatelja J. B. Priestley-a, katerega je po* ameriškem časopisju prineslo »Jutro« v nedeljo, 9. t. m. pod naslovom »Boljša Anglija«:
Po vojni se bo morala Velika Britanija lotiti temeljite pr eosnove vsega javnega življenja. Pri tem se bo pokazalo, da-li ima dovolj mioči, da izvede to delo, ali pa bo popolnoma zapadla fašizmu, ki so ga nekateri širili še pred sedanjo katastrofo. Angleško ljudstvo ne vodi vojne edino zato, da bi onemogočilo totalitarno oblast v svetu; marveč je vzelo nase sedanje ogromne žrtve, da si izvojuje možnost za nadaljnjo razvitje prave demokracije. Skoraj deset let pred sedanjo vojno je vladala v Angliji toryjska klika, toda izbruh vojne je razločno pokazal, da dosedaj vladajoča skupina nima nikakršne sposobnosti za vodstvo državnih poslov. Pravi boj in učinkovita obramba sc je lahko začela šele tedaj, ko se je razr-širila osnova vlade. Danes ni več mogoče vladati nižjim slojem z dovoljevanjem podpor, navidezno reorganizacijo stanovanjskih zadev in z omilje-njem delovnih razmer. Narod hoče več nego drobtinice z mize bogatih fevdalcev. Hoče imeti besedo pri odločanju o državnih poslih, kontrolo nad financami in podroben vpogled v zadeve zunanje politike. V ta namen bo treba temeljito oklestiti in obrezati razne prednosti, ki jih imajo po zgodovinskem izročilu nekatere družine in ce-
lotni sloj fevdalcev. S tem v zvezi je tudi korenita preosnova državne uprave in šolstva.	i
Predvsem drugim pa je v Angliji potrebna izprememba socialnih odnosov. Za veliko večino ljudstva so bili slednji nekak od boga dani red, danes pia prodira prepričanje, da so ravno reforme na tem polju najnujnejše. Odstraniti se morajo vplivi na politiko, ki jih ni mogoče kontrolirati ter prihajajo do veljave najčešče na nezakonit način. Na vsak način pa se moira odpraviti dosedanja socialna piramida, v kateri narodni sloji s svojim delom rede nekoliko fevdalskih družin, stoječim na vrhu državne uprave. Slednje bodo po vojni gotovo poskušale, kako bi zakrpale dosedanji red: sebi v prid, toda proti temu se bodo že našla sredstva. Iz angleške pokrajine mora za vselej izginiti slika, ki je doslej zanjo najbolj značilna: poleg zamazanega industrijskega mesta z vsemi strahotami prenapolnjenosti in neopisnega siromaštva se beli graščina aristokrata ali denarnega mogotca, obsežna zemljišča, ki bi lahko služila narodu in njegovemu kmetijstvu, leže neobdelana kot športna igrišča. Cele pokrajine so do polovice lastnina majhnega števila mogotcev.
Mesta dajejo, pravi dalje Priestley, državi najboljše brambovce in zopet so meščanski sinovi tisti, ki tvorijo moštvo na britanskih bombnikih in lovcih. Ti morajo s svojo krvjo popraviti, kar so v odločilnih trenutkih pokvarile nesposobne vlade. Vladajoča klika je \t nespameti ali iz strahopetnosti dopustila, da je prišlo tako daleč in da se mora Anglija boriti sedaj za svoj obstoj in svojo svobodo. Občudovanje sveta ne velja onim, ki niso ničesar videli, ki se niso upali prevzeti nikakršne odgovornosti in so izvajali znano politiko ptiča noja, marveč širokim sloijem, ki so že dokazali in še vedno dokazujejo svojo požrtvovalnost; in .svoje junaštvo. Velika Britanija je popolnoma dozorela za globokosežne reforme. Jaka duhovna nemirnost se je polastila najširših slojev', ki spoznavajo, da so prevarani in da je bilo vse njihovo vestno in pridno delo zaman. Ti ljudje so seveda še vedno pripravljeni žrtvovati vse, da se odbije sedaj preteča nevarnost, so pa tudi pripravljeni storiti vse, da sc onemogoči posnemanje fašizma v Angliji. Te množicle bodo ustvarile novo, boljšo! Anglijo, v kateri ne bo glavno vprašanje, kaj služi v korist višjim slojem, marveč kaj služi ljudstvu in po teh vidikih se bodo vodili javni posli. Nakopičena energija ljudskih množic, ki se je ravno sedaj pokazala v tako odlični meri, bo angleškemu ljudstvu tudi omogočila izvedbo vseh naštetih prevažnih prcosnovu
S .„ t., *•	—	.	«i*»	*r	ir.	t UiOtt’
Jak.
O vojnih ciljih, novem svetu in novem redu
Janez Žabkar:
Lev Nikolajevič Tolstoi
(28. avgusta 1828 — 20. novembra 1910.)
Jasna Poljana je eden najbolj zgodovinskih krajev na svetu, saj tam se je rodil človek, ki spada med najv|ečje duhove človještva — Lev Nikolajevič Tolstoj. Tam je preživel svoja deška leta, tam je pisal svoje slovite črtice, povesti, romane, drame in filozofske razprave, tam je užival družinsko srečo, tam so ga obiskovale največje glave teaanje dobe — in tam leži v gaju že polnih trideset let pod rušo. Zato je potrebno, da spregovorimo nekaj besed najprej o Jasn'i Poljani, tem našem svetem kraju. Tu je bilo nekdaj posestvo grofov Tolstih, danes pa je vse skupaj sovjetski državni muzej. Posestvo leži južno od Moskve v nekdanji Tulski guberniji in je oddar ljeno od glavnega mesta Tule petnajst ruskih vrst.
Lev Nikolajevič Tolstoj je bil četrti sin grofa Nikolaja Tolstega. Njegova mati je bila kneginja Marija Volkonska in je kmalu po rojstvu petega otroka, Levove sestre Marije, umrla. Ko mu je bilo devet let, mit je umrl še oče Nikolaj.
Po očetovi smrti so se otroci napotili v Moskvo, a so se čez dve leti vrnili na Jasno Poljano. Ž njimi je prišel kot aoinači učitelj Francoz Prosper St. Thomas, ki ga je za vzgojo otrok najela sestra pokojnega očeta. Literarni zgodovinarji trdijo, da je ta francoski vzgojitelj mnogo vplival na duševnost Tolstega. Prosper St. Thomas je bil namreč človek modernih idej o človeku in svetu. 1840. leta je prišel mladi Tolstoj v mesto Kazanj in tam bivpl pri eni izmed tet. Čez tri leta se je vpisal na tamošnje vseučilišče in študiral jezike vzhodnih narodov. Na Jasno Poljano se je vrnil šele leta 1847. To leto je v življenju Tolstega izredno važno, kajti šele tedaj se je Pričel mladi Lev pečati s filozofijo', književnostjo in gospodarskimi vprašanji. To še posebno zato, ker Jasna Poljana je istočasno postala njegova last. Zgodovinsko 1848. leto je s svojimi idejami opletlo tudi Tolstega, ki je na mah postal velik humanist. Pričel se je baviti tudi z glasbo. Ko se je leta 1847. za kratko dobo podal na petrograjsko vseučilišče študirat pravo, je ta suhoparni študij hitro opustil 'in se z nekim glasbenikom Rudolfom vrnil na domačijo v Jasno Poljano, kjer je z omenjenim Rudolfom in svojim bratom Sergejem gojil s posebnim veseljem in navdušenjem glasbo slavnega Beethov|ena. Kakor je že omenjeno, je glasbo ljubil tudi njegov starejši brat Sergej. Ta je bil mnogo vroče-krvnejši ko Lev in je naročal k sebi večkrat cigane, da so mu godli. Naposled se je Sergej poročil z neko c'iganko in nagovarjal tudi brata Leva na možitev s ciganko, a ta se je raje predal lovu in razmišljanju. Kasneje je stopil Tolstoj v vojsko in služil dalje časa na Kavkazu. V tej službi se je Tolstoj popol-. noma zresnil in poskusil v vasi Starogladov (na levem bregu reke Tereka) napisati nekaj krajših literarnih sestavkov. Poskus1! so bili uspešni in Tolstoj je postal znan po vsej Rusiji in drugod.
Leta 1853. je izbruhnila znana rusko-turška vojna in Tolstoj se je udeležil skoraj vseh bitk. Car Nikolaj I., ki je tudi prebiral dela Tolstega, je prav posebno naročil, naj na življenje Tolstega še posebno pazijo. Slednjič je bil Tolstoj dodeljen na službovanje v Petrograd. Tam je pričel razuzdano življenje, a je kljub vsemu vneto pisal in stopil v krog slovitega časopisa »Savremenika« (»Sodobnik«). Ko se je nasitil velikomestnega življenja in meščanskih filistrov, jo je ubral na Jasno Poljano in začel z resriim literarnim, filozofskim in gospodarskim delovanjem.
To naj bi bil nekak suh opis prve polovice življenja Tolstega, v kateri se je izoblikoval tisti Tolstoj, kakršnega pozna danes ves svet. Ostali del njegovega življenja za nas ni tolike važnosti, ker bistveno je Tolstoj ostal takšen, kakršen se je izkristaliziral v prvi polovici svojega življenja. Važnejšega poudariva je vredna le njegova smrt na majhni železniški postaji v Astapovem, kamor je Lev Nikolajevič Tolstoj pribežal izmučen od življenja in tam umrl 20. novembra 1910. Ves svet je tedaj objokoval smrt tega velikega duha in povsod po svetu so se pisali nešteti nekrologi in razprave o Tolstega delu in življenju.
Tolstoj je s svojimi deli, ki so prevedena v vse kulturne jezike in s svojimi idejami večen. V podrobnosti njegovih del se ne bomo spuščali, ker takšnega namena niti nimamo. Za nas je Tolstoj postava velikega človeka-misleca, k!i nikdar ni klonil pred1 nazadnjaškimi in mračnjaškimi idejami svojih nezrelih
j sodobnikov. Tolstoj je širokim množicam po-! kazal pravo pot, kamor naj teži človek s svojimi mislimi in s svojini srcem. Svoj lastni družabni sloj je sovražil, mužik, ruski podeželski proletarec, pa mu je bil brat. Hodil je ž njim skupaj po poljih, travnikih in gozdovih — bos... Bfil je tako velik diuh človeštva, da je redki njegov sodobnik doumel komaj senco njegovega duha in srca. Vsi drugi so smatrali Tolstega za blazneža (celo lastna družina), za blamiranega aristokrata, ki bojda sit brezdelja (!) ne ve početi dlrugega, ko bratiti se z zaznojenimi in »manjvrednimi« muziki, in v šoli na Jasni Poljani poučevati njih otroke na način, ko da bi jim pripovedoval povesti 'in bajke, kajti tako je vizgajal Tolstoj mužiško deco...
Tolstoj je trpel, mnogo trpel. Skelelo ga je srce, ko je gledal na rusko vas in rusko tovarno, kjer so mužiki životarili in garali v veliki neukosti, zapeti v niti birokratske in indolentne ruske malomeščanske družbe. Te niti je hotel Lev Nikolajevič Tolstoj potrgati, a v boju napram »svetemu Birokraciju« je Lev, res pravi lev borbe za pravice malega človeka, lepega dne v pozabljenem Astapovem omagal.
Človeška kultura je s Tolstim mnogo pridobila, mali človek pa, ki morda prečita dela in knjigo življenja 'tega v^ikega duha, ve kam gre njegova pot in se zaveda kaj pomenijo v njegovem pokretu ljudje, ki so prežeti z idejami, počrpanimi iz del M'arxa, Engelsa, Bakunina, Dostojevskega, Tolstega in drugih takšnih velikanov.
(Op. ur.: V prihodnji številki bomo priobčili članek o naravoslovcu Charlesu Darvvinu. 1. marca bo namreč obletnica njegovega rojstva).
O strokovnih nadaljevalnih Šolah
Za šolsko leto 19-10-41 imamo v' dravski banovini 38 Obče strokovno nadaljevalnih šol s 164 razredi, 3821 vajenci in 1240 vajenkami; skupaj 5061. Na teh šolali poučuje 283 učiteljev in 19 učiteljic, 48 veroučiteljev, 34 mojstrov in 2 mojstrici; skupaj 386 oseb. Speci-jalnih strokovnih nadaljevalnih šol imamoi 8 s 60 razredi, 975 učencev in 391 učenk, skupaj 1366 vajencev in vajenk. Učiteljev je 70, učiteljic 14, veroučiteljev 8 in 11 mojstrov, skupaj 103 osebe. Gremijahiih trgovskih nadaljevalnih šol pa 10 s 27 razredi, 363 trgovskimi vajenci in 288 vajenkami, skupaj 651 učencev. Poučuje 53 učiteljev in 2 učiteljici, veroučiteljev je 9 in 2 trgovca, skupaj 66 oseb. Občasni strokovni tečaji 34, obči 32 razredov in strokovni 11 razredov, na občili oddelkih je 903 učencev in na strokovnih oddelkih 242, skupno število 1145 oseb. Poučuje 85 učiteljev in 2 učiteljici, veroučiteljev je 34 in 3 mojstri, skupaj 124 oseb. Vsega skupaj imamo na vseh vajeniških šolali1 90 učilnic s 294 razredi, 6062 vajencev in 2161 vajenk, skupaj 8223 učencev in učenk. Učiteljev
poučuje 491 in 37 učiteljic. 99 veroučiteljev (duhovniki), mojstrov 50 in 2 mojstrici, skupaj 679 vseh oseb.
Na občih strokovnih šolah imamoi v I. razredu 1376 vajemclev in 310 vajenk, v II. razredu 1372 in 479, v lil. razredu 1079 vajencev in 451 vajenk. Na gremijalnih trgovskih nadaljevalnih šolali v I. razredu 306 trg. vajencev in 137 vajenk, v II. razr. 348 m., 139 ž., v III. razir. 321 m. in 115 žensk. Občasni strokovni tečaji so brez razredov, na občih oddelkih je 712 vajencev in 180 vajenk, na strokovnih oddelkih je pa 191 vajencev in 62 vajenk, za te traja šolski pouk samo po 7 mesecev na leto, za vse ostale šole se poučuje 9 mesecev po 8 ur tedensko. Na nekaterih šolah je posebej še vpeljana telesna vzgoja po 2 uri na teden.
Za šolsko leto 1939-40 smo imeli vseh šol 82 s 287 razredi in 5510 vajenci ter 1842 vajenkami, skupaj 7352 učencev. Poučevalo je 442 učiteljev in 35 učiteljic, 79 veroučiteljev, 45 mojstrov in 4 mojstrice, skupaj 605 oseb. Izi tega je razvidna, da imamo letos 8 šol več, razredov 7. vajencev na šoli 552 in 319
letu 1931-32 je bilo ,na razpolago
830.000	din. V letu 1932-33 580.000 din in v letu 1933-34 pa samo 400.000 din. Prispevki Zbornice za trgovinoi, obrt in industrijo v Ljubljani za te šole so bili sledeči: V letu 1923-24 151.000 din in leta 1924-25 175.000 din. Zatajuje se, da so ostale v naslednjih letih podpore s strani TOI za vajeniške šole na isti višini.
Na žalost moramo povdariti, da od drugih faktorjev te šole ne dobivajo nikakih podpoir. Če bi vajenci sami ne
plačevali šolskih prispevkov za Vzdrževanje in kritje, bi ostala cela vrsta šol sploh brez vajeniškega pouka. In tako vajenci vobče ne bi vedeli ne kod ne kam naj se obrnejo glede svoje izobrazbe, koi se od njih zahteva, da so strokovno čim boilj usposobljeni, kot posamezniki pa čim izobraženejši, da se morejo poleg svojega poklica udejstvovati tudi v javnem življenju, Torej na delo, da ozdravimo boi našo rak-ranol
Porast brezposelnosti v letu 1940
vajenk, skupaj 871 učencev, učiteljevi 49 in 2 učiteljici, 20 veroučiteljev, 5 j mojstrov več in le 2 mojstrici poučujeta letos manj ko lani. V celotnem je tak lep napredek tega vajeniškega šolstva v Stoveniji za pozdraviti in pričakujemo še večjega razmaha za to ve-levažno strokovno šolstvo. Kaj vse store ostale sosednje države za naraščaj, obrtniški in trgovski! Glede šolstva razpolagajo z ogromnimi pripomočki: s knjigami, učili, špecijalnimi strokovnjaki, ki poučujejo vajence. Kdaj bomo dohiteli te narode v tem pogledu? Sedanji čas nam nalaga večjo skrb in bo od nas samih še več zahteval.
Finančna sredstva za to šolstvo so vse premalo oskrbljena. Vizdrževanje takšnega šolstva v dravski banovini leta 1923-24 je stalo okrog 1,150.000 din. Leta 1932-33 2,000.000 din.
Državna podpoira je znašala za vse nadaljevalne šolle v dravski banovini v letu 1923-24 314.500 din, leto pozneje 227.500 din in leta 1927-28 okrog 300 tisoč dinarjev.	1
Naslednjega leta so stroški dosegli le 30.000 din. Od leta 1928-29 dalje niso dobile te šole v dravski banovini iz državnih sredstev nikakih podpor več in subvencioniranje tega šolstva sta morali prevzeti oblastveni samoupravi, od leta 1930-31 dalje, kot njih naslednica, pa banovina. Subvencija oblastnih samouprav za ljubljansko in mariborsko oblast je znašala skupno 450.000 din. V banovinskem1 proračunu dravske banovine za leto 1930-31 je znašal kredit za podpore obrtnim in trgovskim nadaljevalnim šolam 1,080.000 din. V
Po podatkih Središnje uprave za posredovanje dela v Beogradu je število brezposelnih v lanskem letu znatno naraslo. Preko v-seh borz dela iv državi je lansko leto iskala zaposlitve 648.950 moških in 108.040 žensk. Skupno torej 757,030 brezposelnih oseb. Če se to število primerja s številom brezposelnih v letu 1939, ko je bilo nezaposlenih 675.831, vidimo, da je število brezposelnih v letu 1940 poraslo za 81 tisoč 199 oseb.
Brezposelnih podpor je bilo v letu ll,40 izplačanih za 40,738.450 din. Ako bi se teh 40 milijonov din razdelilo na vseh 757 tisoč brez-
Stlos za 500 vagonov žita v Mostarju. V Mostarju so pred kratkim pričeli z gradlbo silosa, ki bo po svoji vsebini največji v Jugoslaviji. Sprejeti bo mogel 500 vagonov žita in drugih živil oziroma krmil. Silos bio tem večjega pomena, ker je tamolšnja okolica med naj-pasivnejšimi predeli naše države. Brž ko bo silos dograjen, bodo pričeli graditi veliko mo-derno hladilnico, kfer bodo shranili taka za transport namenjena živila, ki se lahko po-
pioselnih, tedaj bi odpadlo na vsakega okrog 54 dinarjev brezposelne podpore.
Če bi računali, koliko so ti brezposelni izgubili na zaslužku, bi to zneslo nad milijardo dinarjev. V nadomestilo za izgubljeni zaslužek so dobili 40 milijonov.
Vsled draginje, kateri delavske mezde še od daleč ne sledijo, so tudi zaposleni utrpeli O' gnoimno izguba na zaslužku. Kakšne so posledice? Ponovno poslabšanje delavskega položaja. Pomanjkanje, beda in bolezni na eni strani na drugi strani pa ogromna moralna ia .materialna škoda za narodno igospodarstvo.
kvarijo. Za Mostar je hladilnica temvečjega pomena, ker je izvoz sadja in zelenjave lz Mostarja že dobro vpeljan in bo hladilnica omogočila sedaj izvotz tudi v bolj oddaljene kraje.
Teža mladega kita, ki se dkoti, znaša 2 tisoč kilogramov, v sedmean mesecu 2.400 kg, v srednjih letih pa j!e dblg 23 metrotv in težak 77 tisoč kilogramov. Najivečji kit, katerega so dosedaj ujeli, je bil težak 122 tisoč kg.
M. Iljln:	1
Tisk tekom stoletij
1. poglavje.
Živa knjiga.
Kako je izgledala prva knjiga? Ali je bila natiskana v tiskarni, ali je bila napisana s peresom? Ali je bila napravljena iz papirja, ali iz kakšne druge snovi? Če taka knjiga obstoja, v, kateri knjižnici se nahaja?
Govorijo, da je nekoč neki čudni človek iskal prvo knjigo po vseh knjižnicah sveta. Poi cele dneve je prebil med skladovnicami in redovi porumenelih knjig v Vezavi, ki so imele duh pa mrtvih. Prah s knjig je gosto pokrival njegovo obleko in čevlje.
Nekega dne je padel z visoke lestve v knjižnici in se ubil. Pa tudi če bi živel še par stoletij, njegovo raziskovanje ne bi pripeljalo do cilja. Prva knjiga je iztrolinela v zemlji nekaj tisoč let pred njegolvim rojstvom.
Prva knjiga ni bila niti malo podobna današnji knjigi. Ona je imela noge in roke. Tudi ležala ni na polici v knjižni omari. Znala je govoriti in celo peti.
Bila je to živa knjiga, človek-knjiga.
V onih starih časih ko ljudje še niso znali ne citati ne pisati, ko še niso obstojale črke, ne papir, ne črnilo, ne pero, izročila stare dobe, zakoni se niso shranjevali na knjižnih policah, ampak v ljudskem spominu. Ljudje so umirali, izročila so ostajala. Mi jih imenujemo zato tudi »izročila«, ker jih je človek izročal človeku.
Prenoseča od ust do ust so se ta izročila po< malem spreminjala. Nekaj se je dodaloi, nekaj pozabilo. Čas jih je brusil in spopolnjeval, kakor brusi tekoča voda kamen. Izročilo o nekem hrabrem junaku sc je spremenilo v bajko o vitezu, ki se ne boji ne strele ne kopja, ki kakor volk tuli pa gozdo-, vih in kakor orel plava po nebeških višavah.
Pri nas na severu žive še dandanes ljudje, ki poznajo junaške pripovedke in bajke o vitezih, ki jih nikdo ni zapisal. Takih ljudi je tudi pri drugih narodih še mnogo.
V stari Grčiji so peli »Ilijado« in »Odisejo« — povest o vojni Grkov s Trojanci. Mnogo časa je morala poteči predno so jih končno zapisali.
Oni, ki so znali pripovedovati, aed, so ga imenovali Grki, je bil vedno dobrodošel gost na zabavah. Sedel je na globokem stoilu, naslonivši se s hrbtom v naslonjač. Njegova lira je visela na žeblju višje njegove glave. Približal sc je konec pojedine. Ogromne posode za meso »o prazne, košare za kruh — opustele, zlati vrči z dvojnim dnom1 pospravljeni. Dotični, ki se jih je počastilo, so bili siti jedil in pijače. Čakajo samo še pesmi. Aed poprime svojo liro in udarjajoč po strunah, prične dolgo historijo 'o modrem carju Odiseju in hrabrem vojščaku Ahilu.
Čeravno so bile pesmi aeda lepe, so vseeno naše knjige boljše. Za majhen denar si Vsakdoi izmed nas lahko kupi v knjigotržnici »Ilijado«, ki se z lahkoto spravi v žep in ne zahteva niti jesti ne piti, pa tudi ne more zboleti, ne umreti.
Pripovedka o živi knjižnici. Nekdaj je živel v Rimu neki bogati trgovec. Imenovali se je Icel. O njegovem bogastvu so se pripovedovale čudovite stvari. DVorect Idcla je bil tako velik, d*a se je lahko nastanila v njem celo mesto.	i
GOSPODARSKI VESTNIK
Zaradi ponovne podražitve rastlinskih proizvodov se indeks cen nadalje dviga
Indeks cen na debelo se Je v trgovini v januarju ponovna dvignil ra 4.7 odstotkov.
odstotke na 141.3, indeks cen industrijskih pne. izvodov pa za 6.6 ali za 4.9 odstotkov,
V primerj' z januarjem lanskega leta in z zadnjim januarjem pred izbruhom vojne znaša povečanje posameznih indeksov, kakor to sledi iz naslednje razpredelnice:
Indeks cen Rast. Živ. proizv. proizv.
86.4	64,1
91.7	85.3
210.5	122.9
Min.
Če pa vzamemo za primerjavo laniski januar, ko so bile cene že 'višje, tedaj vidimo, da znaša dvig indeksa cen rastlinskih proizvodov 130 odstotkov, dvig indeksa živinskih proizvodov 43 odstotkov, indeksa mineralnih proizvodov 33 odstotkov in indeksa industrijskih proizvodov 46 odstotkov.
Splošni indeks cen v trgovini na debelo se je, kakor rečeno, od januarja dvignil v primeri z decembrom za 4.7 odstotkov, namreč od 143.9 v decembru na 150.7 v januarju. Indeks cen glavnih izvoznih proizvodov pa za 2.3 točke Indiustr, a]; jg odstotkov na 139.1, Primerjava sploš-
jan.
jan.
1939
1940
proizv.
90.8
103.5
141.3
proizv. nega indeksa cen ,z lanskim in predlanskim
Narodna banka objavlja najnovejše številke o gibanju indeksa cen v trgovini na debelo, in sicer za mesec januar. V tem mesecu je znašalo povečanju indeksa nasproti prejšnjemu mesecu 6,8 točk ali 4.7 odstotkov, medtem se je indeks cen v decembru dvignil za 5.3 odstotke, v novembru za 3.4 odstotke, v oktobru za 2.1 odstotek,( v septembru za 6.7 odstotkov in v avgustu za 13 odstotkov. Dvig v januarju jie bil nekoliko manjši nego v decembru, vendar večji nego v oktobru in novembru.
Značilno je, da se je tudi v januarju najbolj jan. 1941 dvignil indeks cen rastlinskih proizvodov. Ž* poprej smo opozarjali, da se je špekulacija v iRazlika nasproti zadnjem času polastila onega žita, ki mu cena jan. 1939	+123.6	+ 58.8 +50.5 + 62.6 povečanje naspr. 1939
ni maksimirana, to jte zlasti ovsa in ječmena, v odstot.	+141	+92	+56	+82
kar je zlasti na novosadski borzi povzročilo j	Indeks	cen	rastlinskih	proizvodov	se	je	v
občuitno povečanje cen. Ves razvoj v zadnjih	primeri	z	januarjem	1939	povečal	že	za	preko
mesecih kaže, da ima sedaj, kakor v poletnih 140 odstotkov. Pri vseh ostalih delnih indek-mesecih nadaljnje naraščanje draginje pred- s ih znaša povečanje manj nego 100 odstotkov, vsemi svoj izvor v rastočih cenah žita in polj- tako pri indeksu cen živine in živinskih proiz-
76.6 januarjem nam nudi naslednjo sliko: 95.5 j januar	1939	77.5
139.2 januar	1940	93.3
januar	1941	150.7
skih pridelkov, kar ponovno dokazuje, da 3e nivo cen ne bo dal ustaviti, dokler država ne borposegla na to področje in regulirala v pravilnem razmerju vse cene krušnemu in krmilnemu žitu. Indeks cen rastlinskih proizvodov sc je povzpel že na 210.5 i(i1926 je -10Q) in znaša povečanje v januarju 14.9 točke ali 7.8 odstotkov. Indeks cen živine in Živinskih proizvodov se je v januarju dvignil za 1.7 točke ali za 1.4 odstotke na 122.9. Indeks cen mineralnih proizvodov se je povečal za 5.4 točke ali 4
vodov 92 odstotkov, pri indeksu cen industrije in njenih proizvodov 82 odstotka in pri indeksu cen mineralnih proizvodov 56 odstot--kov.
+ 73.2 ali 94.5 odst. povečanje naspr. 1940	+57.4 ali 61.5 odst.
Indeks cen glavnih uvoznih proizvodov kaže v primeri z lanskim letom skoraj enak dvig, kakor splošni indeks cen v trgovini na debelo, namreč za 60.3 odstotke, medtem' ko se je u-vozno 'blago le v manjšem obsegu dvignilo. Dvig indeksa cen glavnih uvoznih proizvodov znaša namreč le 41.4 odstotke, kar demantira trditve, ki se pogosto čujejo, češ, da prihaja draginja predvsem od zunal
Železna industrija v Jugoslaviji
V naši državi je možnost razvoja že-: pital se vse premalo briga, če ravno bi lezine industrije zelo velika. Samo za v tej stroki lahko dosegli velike dobič-domače potrebe bi se morala produk-jke. Saj imamo na razpolago dovolj cija povečati za 100 odst. Domači ka-!rud, a premalo volje in razumevanja
Pri Icelu se je zbiralo vsaki dan za mizo tristo ljudi. Ali ni bila samo ena miza, ampak tristo miz.
Icel je gostil svoje goste z najboljšimi jedili. V tistih časih se ni gostilo gostov samo z najokusnejšimi jedili, ampak tudi z interesantnimi in ostroumnimi razgovori.
Idol je imel vsega. Manjkala mu je samo — učenost. Se več, zelo slabo je tudi čital. Ljudje, ki so z zadovoljstvom jedli za njegovo mizo, so se mu na skrivaj posmehovali.
Icel ni znal voditi razgovora za mizo. Ako se je dogodilo, da je včasih nekaj povedal, zapazilo se je kako se gosti trudijo, da ne bruhnejo v smeh. Tega on ni mogel .prenesti. Vseeno pa je bil toliko len, da bi se posvetil učenju. Ni bil vajen truditi se in delati. Dolgo je razmišljal kako bi našel izhod in glej kaj si je nazadnje izmislil.
Naročil je upravitelju svoje palače, da izbere izmed mnogobrojnih njegovih sužnjev dvesto najsposobnejših in bistrih. Vsakemu je bilo naročeno, da se nauči na pamet vsebino ene knjige. Eden na primer se je moral naučiti »Ilijado«, drugi »Odisejo« itd.
Mnogo se je trudil upravitelj. Veliko udarcev so izdržali sužnji, predno ni bilo zadovoljeno- povelju Icela. Zakaj bi moral on čitati — knjige? Imel je živo knjižnico. V času razgovorov za mizo je bilo treba samo namigniti upravitelju in vi trcnotku je izstopil iz vrst sužnjev, ki so stali tiho ob zidu, eden in izgovoril izrek, ki se je nanašal na razgovor. Sužnji so dobili napram znanju tudi svoja imena. Eden se je imenoval »Ilijada«, drugi »Odiseja«, tretji »Eneida«, vsak kakoir se je glasil naslov knjige.
Icel je na ta način dosegel to kar je želel. V Rimu se je samo govorilo o živi knjižnici, ki do tedaj nikjer ni obstojala. Ali Icel se ni mogel dolgo dičiti s svojim izumom. Zgodilo se je nekaj, kar je izzvalo ves Rim, da se je norčeval iz neukega bogatina.
Po kosilu se je pričel razgovor, kakor običajno-, o vseh mogočih! učenih stvareh. Razgovor se je pletel o tem, kako so se ljudje gostili in zabavali v starih časih.
—	O tem- je v »Ilijadi« znamenit odlomek, — je rekel Icel in namignil upravitelju.
Ali upravitelj mesto, da bi dal sužnju znamenje, pade na kolena in tresoč se od strahu reče:
Oprostite gospodar! Ilijadoi boli želodec.
To se je zgodilo pred dva tisoč leti. Tudi danes poleg tako velikega števila knjig in knjižnic, ne moremo biti brez živih knjig.
Če bi mogli, da se vse naučimo iz knjig, ne bi šli v šolo, ne bi nam bila potrebna pripovedovanja ne pojasnjevanja prijateljev. Knjigo ne moreš vprašati zakaj, a učitelja lahko vedno vprašaš, da ti razjasni vse kar ti je nerazumljivo.
A živi, ustmeni časopisi! Ti so veselejši in zanimivejši od časopisov natiskanih na papirju, kakor je predstava, ki jo gledamo v gledališču zanimivejša od gledališkega komada, ki ga prečkamo v knjigi.
Ali, dokler nam je živa knjiga večkrat tudi koristna, živo pismo nima nobene vrednosti.
V	starih časih, koi ljudje niso znali pisati, ni bilo, razume se, tudi pošte.
za domače gospodarstvo. Manjka nam tudi odločne samozavesti in samostojnega gledanja na položaj.
Najvažnejša ležišča naše železne rude so pri Ljubiji in Kozarcu v prijedor-skem okraju. Tu pridobivajo rudo, ki vsebuje dve tretjini limonita in tretjino siderita. Limonit ima 50.3 do 54.3 odst. železa ter 1.5 do 2 odst. mangana, si-derit pa 42.5 do 45 odst. železa in 2 odstotka mangana. V nahajališčih pri Va-rešu vsebujejo sideriti 38 do 40 odst. železa in 2 do 5 odst. mangana, limoniti 42 do 45 odst. železa in 2 do 3 odst. mangana, hematiti pa 59 do 69 odst. železa in 2 do 3 odst. mangana. Ležišča rude pa So še tudi drugje v vrbaski banovini, v banovini Hrvatski in sever-novzhodni Srbiji. Skupno obsegajo ležišča železne rude 500 milijonov ton (v banovini Hrvatski 80 do 100 milijonov, Ljubija 145 milijonov, Vareš 120 milijonov itd.). Obratuje je rudniki: 5 pri Ljubiji, 4 pri Varešu, 1 v Trgovski gori, 2 pri Dolnjem Milanovcu, 2 pri Vrginmostu in 1 pri Samotar u; kmalu bodo začeli obratovati tudi 3 rudniki pri Sanskem mostu.
Proizvodnja železne rude je bila v Jugoslaviji 1. 1936 670.000 ton. Od leta 1937, ko je znašala samo 180.000 ton se je stalno povečavala. L. 1934 je znašala domača poraba 70.000 ton, 1935 komaj 52.000 ton, nato! pa se je stalno večala ter dosegla 1. 1939 280.000 ton. Zato je izvoz padel od 500.000 ton leta 1937 na 390.000 ton 1. 1939. Velika ovira za razmah železne industrije je pomanjkanje koksa, ki ga je morala Jugoslavija uvažati letno povprečno za
190.000	ton.
Ako je bilo potrebno poslati kako važno obvestilo, odšel je glasnik, ki je na pamet ponavljal to kar mu je bilo rečeno.
Kaj bi bilo danes, če bi imeli mesto pismonošev glasnike? Ali bi se našel tak človek, ki bi se učil vsak dan na pamet sta ali celo dvesto pisem. Ako bi se tudi našel, ne bi delovalo tako kakor bi bilo zaželjeno.
Prišel bi, recimo, tak pismonoša k Ivanu Ivanoviču na njegov rojstni dan.
Pričakujoč goste bi Ivan odprl vrata. Kaj imate?
Eno pismo. A v. pismu je:
»Dragi Ivan!
Pozdravljam te in čestitam ti za tvoij rojstni dan. Ali ste se že zdavnaj oženili? Danes ob 12. uri se javite sodišču, ker ste osumljeni da ste okradli meščanko Misorovo. Naprosite jo, da nas večkrat obišče ...«
Ivan Ivanovič bi se znašel pred kislim: grozdjem. A ubogi pismonoša, kateremu se vrti po glavi dvestol pisem, bi nadaljeval z govorom kakor navit stroj.
(Nadaljevanje sledi).
Letna zmogljivost jugoslovanskih talilnic je 180.000 ton surovega železa. Na prvem mestu so Jesenice, ki so dobile pred kratkim že drugo peč in ki imajo kapaciteto 86.000 ton. Vareš ima dve peči in kapaciteto 47.000 ton, gradijo pa tu še tretjo peč s kapaciteto
36.000	ton. Caprag ima 1 peč in kapaciteto 20.000 ton, ki bo pa povečana za 7000 ton, Majdanpek 1 peč in 9000 ton, Topusko 2 manjši peči z1 9000 tonami (bo povečana kapaciteta za 3500 ton), Bešlinac (Batov koncern) pa 5500 ^on. Po razširitvah talilniških obratov; bo celokupna naša kapaciteta 230.000 ton letnoi.
Jesenice so še vedno na pirvem mestu tudi glede proizvodnje jekla, dasi ima sedaj privilegiran položaj »Jugo čelik« v Zenici. Obe tovarni imata po 5 Siemens-Martinovihi peči in proizvodno zmogljivost 120.000 ton jekla na leto. Sledijo: jeklarna v Štorah s 16.000 ton in 1 pečjo, Thurnova jeklarna v Guštanju z eno Siemens-Martinovo pečjo«, 4 Bessemerjevimi pečmi in dvema pudlovkama, s skupno zmogljivostjo 14.000 ton, Sartid v Smederevem ima 1 Siemens-Martinovo peč in kapaciteto 20.000 ton. Letna zmogljivost
naših jeklarn je 290.000 ton, proizvodnja jekla 1. 1939 pa je bila 214.000 ion.
Imamo šestero valjarn. Dve največji sta na Jesenicah in v Zenici ter proizvajata letno vsaka po 150.000 ton valjanega železa vseh profilov, pločevine in žice. Valjarna v Guštanju izdeluje 12.000 ton, valjarna v Štorah pa vOOO ton manjših profilov, Sartid v Smederevom 14.000 ton valjanega železa manjših profilov in pločevine, valjarna Prometne banke v Zemunu pa 7000 ton pločevine. Potrošnja 1. 1939 je bila
326.000 ton, domača proizvodnja pa le
173.000 ton. Zato je dunajski »Siidost-Eclio«, po katerem prinašamo gornje podatke, mnenja, da moramo za kritje domačih potreb povečati zmogljivost peči in jeklarn za 100 odst. Poleg denarnih sredstev je ovira vprašanje dobave koksa in starega železa. Preskrbo s koksom bi si lahko zajamčili po nemškem načinu tkzv. »Rennverfahre-na«. Povečanje proizvodnje bi povečalo tudi potrebo po starem železu, ki bi se dvignila do 30—35.000 ton letno. Doma ga pa naberemo letno le kakih 7000 ton ter bi torej morali povečati tudi letni uvoz starega železa za 25.000 ton.
Bolniki dobe dodatne nakaznice za moko
Banovinski prehranjevalni zavod (Prevod) v Ljubljani razglaša:
Po zaslišanju oddelka za socialno politiko pri kr. banski upravi razglaša Prevod, da se bodo izdajale za bolnike dodatne nakaznice za moko in kruh po naslednjem postopku:
1)	Eiolniki, ki zaradi bolezni na prebavilih ali zaradi drugih bolezni -ne smejo uživati kruha s primesjo koruzne miolke in imajo nakaznico za kruh in moko, morajo dobiti pri srez-kem sanitetnem referentu, mestnem fiziku ali občinskem zdravniku zdravstvene občine, v kateri stanujejo za vsak teden, dokler 'raja bolezen, dodatno nakaznico za 1 kg pšenične moke, Ako bo trajala 'bolezen po oceni uradnega zdravnika dalj časa, sme izdati uradni zdravnik dodatne nakaznice tudi za več tednov naenkrat, vendar ne več kakor za štiri tedne. Uradni zdravniki morajo na hrbtni strani glave nakaznice navesti bolezen in svojo izjavo potrditi s štampiljko in podpisom'. Uradni zdravniki izdajajo te nakaznice na osnovi svojega pregleda ali po-trdila drugega zdravnika. Zdravniška spričevala privatnih' ,zdravnikov za do-d'atno nakazilo moke je predložiti zgoraj na-
vedenim uradnim zdravnikom v svrho izdaje dodatnih nakaznic. Bolniki, ki dobe dodatne nakaznice, obdrže svoje redne lakaznice za moko.
2) Prevod bo dodelil zdravnikom' zdravstvenih občin preko srezkih sanitetnih referentov potrebno število dodatnih nakaznic za kruh in moko, mestnimi fizikatom avtonomnih mest pa neposredno.
3) Uradni zdravniki vodijo seznam o izdanih nakaznicah ter poročajo Preivodu preko srezkih sanitetnih referentov do 10. vsakega meseca, koliko dodatnih nakaznic so v preteklem tnesecu izdali. Mestni fizikati predleže Prevodu ta poročila neposredno.
4) Uradni zdravniki izdajajo siromašnim bolnikom dodatne nakaznice za moko brezplačno. Prevod opozarja javnost in organe, ki bodo dodeljevali te nakaznice, da bo prisiljen ukiniti te nakaznice za bolnike v primeru, če bi se razširil krog upravičencev na osebe, ki iim dodatne nakaznice niso res nujno potrebne. Iz tega razloga poziva Prevod vse uradne zdravnike, da nastopajo pri izdajanju tjh d'o-datnik nakaznic z vso rigoroznostjo.
Uspehi Zveze švicarskih konzumnih društev
Zveza švicarskih konzumnih društev je štela koncem leta 1940 že kar 546 včlanjenih zadrug. Kljub pomanjkanju blaga in draginji se je promet povečal zo okrog 260,000.000 din.
Navzlic težkim razmeram je zvezi uspelo, da se je zivezina rezerva povečala za več ko/ 8 milijonov din. Denarna vrednost, s katero je ta zares vzorno in poslovno zdravo vodena zveza poslovala, se je dvignila v zadnjem letu za 3,500.000 švicarskih frankov, ali po naše povedano, za 50,000.000 din. Vse povedano pa
lahko služi za šolski primer, kako je treba umno in koristno gospodariti, da se dviga blagostanje naroda,
V banovini Hrvatski je danes 61 gimnazij, 11 učiteljišč, 92 meščanskih Sol, 15 trgovinskih akademij, 1 trgoivska Sola, 2 pomorski trgovinski šoli, 2 srednji tehnični Soli, 10 mož-kih in 62 ženskih obrtnih šol, 12 kmetijskih Sod in več' drugih strokovnih šol.
Pišejo nam...
Rudarji
NARAŠČANJE DRAGINJE
Vsi upi tistih optimistov, ki so mislili, da se bodo cene življenjskim potrebščinam ustalile, so se izjalovili. Cene gredo nevzdržno kvišku1. Posebno obutev in obleka sta ise silno podražili, Če pokazuje indeks narodne banke 144 točk napram 88 v septembru leta 1939, kar z n ač i povišek za 56 točk, 64 odstotkov) potem mioramio dejati, da to za. obleko in čevlje ne velja. ObJeika se je podražila najmanj '.ti 90 odstotkov, obutev pa najman za 100 do 150 odstotkov, Če so dosedaj veljale za merilo pri določanju mezd po indeksu Narodne banke le cene življenjskih potrebščin, potem se ibo moralo ta v nadalje spremeniti. Zato bo naloiga delavskih zastopnikov, da pri prihodnjih mezdnih razpravah to stališče zastopajo. Časi so Tesni in težki. O delavca se zahteva storiterv' in mora to s svojim1 zaslužkom vzdržati selbe in družino. Vsi miorajo imeti zadostno hrano, obleko in obutev. To. isi more nabaviti pa le, če ima za to zadostna sredstva v obliki mezde. Zato je nujna potreba, da se njegorva mezda stalno prilagojeva višini draginje.
šE VEDNO NEREŠENO VPRAŠANJE
Rešitev enega izmed najvažnejših vprašanj sodobnega časa je vprašanje povišanje pokojnin rudarskim in plavžarskim upokojencem. Po dolgotrajnem prizadevanju gotovih strokovnih organizacij in upokojencev samih se je sicer posrečilo vsaj deloma rešiti to vprašanje za staroupokojence. Ti prejemajo namreč od i. januarja t. 1. minimalno mesečno pokojnino din 300 za upokojenca, din 150 za ženo in din 50 za vsakega otroka. S tem poviškom 3icer še ni krita dejanska potreba teh upokojencev, ali vsekakor je to precejšnje izboljšanje njihovega prejšnjega obupneiga položaja. Za kritje tega poviška je prispevala 1 milijon dinarjev banovina iz bedhostnega sklada in 1 niliion din Glavna bratovska skladnica iz prihrankov v pokojninskem pokrajinskem skladu za rudarje. To velja za dobo enega leta.
Istočasno bi se bilo moralo rešiti tudi vprašanje povišanja pokojnin novoupokojancem. Tozadevna anketa, ki se je vršila v Ljubljani dne 27. novembra 1. 1., je izdelala enoten načrt o minimalni pokojnini za vse upokojence. K temu bi se naj tudi večje pokojnine povišale še za 10 do 20 odstotkov. Ker pa so b;la za to potrebna večja sredstva, se je sklenilo, da 'bi za povišanje pokojnin novoupokojncev prispevale po eno tretjino banovina, industriji in delaivstvo. Ker zastopnik banovine na tej anketi ni imel polnomočja za izjavo v imenu banovine, se je sklenilo, da se odpošlje posebna deputacija k g. banu, ki mu bo podrobno obrazložila potrebo in upravičenost zboljšanja položaja upokojencev. To se je zgo.iilo dne 13. decembra 1. 1, Ob tej priliki je izjavil, da bi bila ta pripravljena staviti potrebna sredstva na razpolago za izplačilo že od 1. januarja t. 1. dalje, če da banovina zagotovilo1, da bo svoj en del prispevala.
G. ban je sicer izjavil, da je banovina pri-
pravljena sopomagati, vendar se o načinu in višini vsote ni izjavil. . . v * . s... ,	.	vi
|l! '•* Tako je ostalo to vprašanje do danes nerešeno in prizadeti upokojenci morajo dobesedno stradati. To vsekakor ni p*a-vilno, ker upokojenci sami niso krivi neznosnega porasta draginje, niti večina teh upokojencev ni sama kriva, da so bili predčasno upokojeni in da znaša njih pokojnina od din 170 do 400. Le malo jih je, ki imajo din 680 na mesec. Pa tudi ta najvišja pokojnina e zadostuje danes več za preživljanje.
Zato mislimo, da je skrajni čas, da se to vprašanje čim prej reši in prizna določen povišek lod 1. januarja t. 1, dalj;e. Sicer pa na stalen porast draginje tudi ta povišek ne bo več odgovarjal in bo treba iskati pota in sredstva, da se pokojnine vseh upokojencev povišajo primerno porastu draginje, -	-	\	t	t	i‘
MEŽICA — ČRNA.
Povišanje bolniškega! zavarovanja.
Ker indeks življenjskih potrebščin ponovno izkazuje od meseca septembra 1. 1. povišek
dravinjskih doklad za 300 točk, se je na podlagi tega po členu 55 pravil Bratovske klad-nice zvišalo tudi bolniško zaivarovanje. Mezdni razredi so se zvišali za povprečno draginjsko doklado, kakor sledi: I. kategorija (vajenci in mladoletni delavci) za din 2,—, III. kategorija (ženske) za din 4.—, VI. kategorija (moški) za vse enako din 9.—. II., IV. in V. kategorija so pa hoLmski delavci, Da bo vsakemu znano, v katero zavarovalno kategorijo spada, bomo navedli v oklepajih temeljne plače: I. kategorija (20.—) 26, III. kategorija (33,—) 45, VI. kategorija (40.—) 67, VII. kategorija (45.—) 72, VIII. kategorija (48.—) 75, Ix- kategorija (51.—) 78, X. kategorija (53.—) 80, XI. kategorij'a (55.—) 82, XII. kategorija (60.—) 87. S tem zvišanjem zavarovanih mezd v bol, zaivarovanju se povišajo mesečni prispevki, hranarina in pogrebnina za umrlim članom oz. članici, dočim ostanejo n. pr. dečj‘a oprema, porodnina in podpora za hrano otnoka in za svojce ter pogrebnina neizpremenjene. Mesečni prispevki so se po tej tabeli zvišali s 1. januarjem t. 1., hranarina po" tem povišku! pa se začne izplačevati s 1. februarjem t. 1.
Tabela bolniškega zavarovanja od 1. I. 1941,
•C
o
T3
K)
a
e
c
Q
5 ** > 8 o
<2^5
C o a-E
Hranarina
Pogrebnin*
’S
t
>o a
g-
>o o
a. .s
O Q O
££ S o C/}
(d
6 g
§J -
’“x’S nR g
8-1 "1& . ©
Ni (A
2 « StS
O a
0>
nj rt
P
O V
si £ N
rt * ^ <D 6 r-T* % © M
i. 1
3
fii
cd
N
J3 ">§	o	w
o o	*9	.S£	E
Ni »O	Vh	O	O
1.	26—	22.75	17.25	8.66				780— 500—	100—	150— 250— 500—	300—	200—	300—
2.	34—	34—	2275	11.33					1020— 500—	100—	150— 250— 500—	300—	200,—	300—
3.	45—	39.50	30—	15—	4—	1350— 500—	100—	150— 250— 500—	300—	200—	300—
4.	49—	49—	32.75	16.37	6.75	1417— 500—	100—	150— 250— 500—	300—	200—	300—
5.	52—	52—	34.75	17.37	8.75	1560— 50—	100—	150— 250— 500—	300—	200—	300—
6.	67—	58.75	44.75	22.37	18.75 2010,— 500—		100—	150— 250— 500—	300—	200.--	300—
7.	72—	63—	48—	24—	22—	2160— 500—	100—	150— 250— 500—	300—	200—	300—
8.	75—	75.75	50—	25.0	24—	2250— 500—	100—	150— 250— 500—	300—	200—	300—
9.	78—	68.25	52—	26—	26—	2340— 500,—	100—	150— 250— 500—	300—	200—	300—
10.	80—	70—	53.25	26.66	27.25	2400— 500—	100—	150— 250— 500—	300—	200—	300—
11.	82—	71.75	54.75	27.33 28.75		2460— 500,—	100—	150— 250— 500—	300—	200—	300—
12.	87—	76—	58—	29,—	32—	2610— 500—	100—	150— 250— 500—	300—	200—	300—
CRNA PRI PREVALJAH
ŠE O DRUGIH NEDOSTATKIH V PRAVILIH BRATOVSKE SKLADNICE
Prav v teh časih, ko so takiol strašansko narasle cene življenjskim potrebščinam, občutijo posebno prizadeti, da so razen iže večkrat omenjenih §§ 50, 82 itd. še drugi nedostatki v pravilih Brat. sklad., kot pri bolti. zavarovanju. Pravilno je, da se lahko po § 55 zvišujejo zavarovane mezde bolniškega zavarovanja po dejanskih režijskih mezdah, ker ce po!era na podlagi teh »višajo prispevki, hranarina in pogrebnina za članstvom. Nikakor pa ni pravilno, da Fio kot dečja n^rpma. za svojce pogrebnina ter razne podore, ki so v pravilih fiksno določene. Prav hi bilo, da se paralelno (vspored-r.ol *-• vrste dai^tve napram drug’m lahkai avtomatično reiguMra. O teh nedostakih naj' bi delavska delegacija seznanila vse meroda ne kroge ter zahtevala korekcijo z nadomestilom pristojnega besedila.
OSKRBNINA V BOLNICI BRAT. SKLADNICE
za privatne bolnike znaša od 1. februarja t. 1. dalje din 40 in din 2 za državni sanitetni fond v Beogradu. Skupno znaša torej oskrbnina din 42.—.
V VEDNOST PRIZADETIM!
Dr. Flis Davorin, ki je doslej plombiral zobe {vsak torek in soboto v ambulatoriju Brat. sklad, na Poleni, ordinira odslej samo v sobotah. To naj vzame članstvo Brat. sklad, na znanje, kakor tudi njih svojci, da se izognejo nepotrebnih potov ali stroškov.
Lesni
MIZARSKO DELAVSTVO V MARIBORU
Letošnjo leto siO mizarski pottiočniki v Mariboru še dokaj dobro zaposleni. Zadnja leta je bilo vedno veliko število mizarjev prepuščenih gladovanju. Letos jih je rešila tega gorja gtadi-tev stanovanjskega bloka HutterjVve tovarne, ker se mizarska dela izivršujejo v Mariboru.
Število mizarskega delavstva v Mariboru je precejšnje. Tudi mizarskega naraščaja je več kot dovolj. Vise bi se dalo še nekako potrpeti, le draginja nas tare. Delavske strokovne organizacije so sicer izvojevale predpis tarifne lestvice za mizarsko stroko dravske banovine, a žal, da se ta lestvica, odnosno plače ne plačujejo. Mnogo mizarskih mojstrov noče niti slišati o tej tarifni lestvici ter je gotovo polovico pomočnikov plačanih pod to idjjlločeuo mezdo. Da bi bila krivda na pomočnikih samih, o tem ni govora, toda žalostno je, da si niti tega, kar je že priborjeno, ne znajo ali nočejo braniti, lodnosno uveljaviti.
Lanskega decembra smo objavili celotno tarifno lestvico, ki je stopila v veljavo 1. januarja 1941. Ta predpis bi moral poznati vsak mizarski pomočnik, vendar, kakor se opaža, jih je mnogo, ki tega ne poznajo. Ta odredba tudi predpisuje v čl. 4 (drugi odstavek) odnosno čl. 23 splošne odredbe, da se kaznuje poslo-davce, ki to odredbo krši, z globo v denariu cd 100 do 10,000 din.
Vsi prekrški te uredbe naj se javijo prvostopni upraivni oblasti, to se pravi za mesto Maribor mestnemu obrtnemu nadzljirstvu, za okolico pa sreskemu načelstvu. iNajnjžja mezda za območje mariborske .občine j'e za kvalificiranega pomočnika do 6 mesecev prakse din 4.50 na uro, do treh let din 5.50, po treh letih din 6.25, za strojne delavce pa po din 6.— na uro,
Zlaradi stalno naraščujoče daginje je delavstvo stavilo zahtevo, da se obstoječa tarifna lestvica zviša tako, da bo odgovarjala vsaj za najnujnejše življenjske potrebščine. Mizarsko delavstvo v Mariboru to mora izivoja^ati. — Tarifna lestvica se mora v celoti in pri vseh mizarskih obratih izvajati. Zato je dolžnost vseh mizarskih pomočnikov, da se zavedajo, da je vse odvisno od njih samih.
Treba bi bilo tudi pogledati v mizarske delavnice. Zaradi vajencev. Mnogo se je že o tem pisalo, vendar je to le glas vpijočega v puščavi. Dolžnost pomočnikov je, da vajencem pomagajo pred neizmernimi izkoriščanjem. Že mladega je treba podučiti in ga privesti v skupnost, v kolektiv. Le, če se mlademu vajencu v stjski pomaga, bo ta znal to ceniti ko ndrase. Mnogokrat se zgodi, da ga pomočniki zmerjajo in celo pretepavajo, mesto, da bi mu dali pravi poduk in ga pravilno usmerili v žjvljenje. Naloga vajencev pa j'e takisto, da med učno dobo, ki je sedaj že večinoma štiri leta, d'obi čim več in čim boljšo strokovno izobrazbo. Saj pravj pregovor: čim' več znaš — tem. več veljaš.
Kovinarji
Mezdno gibanje jeklarjev v Guštaaju.
Že iv začetku januarja t. 1. so obratni zaupniki sporočili vodstvu tukajšnjega podjetja željo delavstva glede povišanja doklad zaradi naraščajoče draginje. Vodstvo podjetja pa ta. krat ni dalo nobene odločilne izjiave, Ro preteku treh tednov so se zaupniki zopet zglasili pri vodstvu tovarne. To pot jim je bilo sporočeno, da podjetje še nima seznama cen življenjskih potrebščin iz svoje prodajalne.
Zaupniki so bili upravičeno začudeni, d* je treba toliko časa za ugotavljanje cen v lastni prodajalni, ko vsak trgovec, čim prejme blago, takoj ve, po koliko ga bo prodajal. Delavstvo je prepričano, da gre za zavlačevanje, ki je bilo pri dosedanjih sličnih akcijah delavstva pri vodstvu tovarne običajno. Spričo takega zadržanja tovarne je delavstvo seveda ogorčeno. Ker tovarna nikakor ne more izračunati cen življenjskimi potrebščinam, smo jih pa izračunali mi in vzamemo kot snovo izdatke za petčlanskoi družino in mesec. Naš indeks je sestavljen na podlagi indeksa, ki je v veljavi pri Mežiški svinčeni družbi in pa pri Kranjski industrijski družbi na Jeseni ah. Te številke, vzporejene z zaslužkom našega delavstva, naj gospodje primerjajo in potem povedo, ali je zahteva delavstva po povišku mezd upravičena ali ne.
Indeks za petčlansko družimo in mesec zna ■ ša:
Koliko pa znaša zaslužek jeklarjev?
Vzemimo srednjo urno plačo	po	din	5 in 25
zmen mesečno (200 ur)	din	1000,—-
20 odstotkov akordne doklade	»	200.—
draginjska doklada za delavca	»	300—
za ženo	»	80—
za 3 .otroke po din 40.—	»	120.—
za stanarino	»	30.—
j Količina Cena za enoto din		Skupaj din
j 9 kg ničlarice	9—	81—
7 kg moke št. 2	5.50	"33—
3 kg pšeničnega zdroba	9—	27—
3 kg ajdove moke	9.50	28.50
31 kg krušne moke	7—	217—
4 kig koruznega zdroba	5.50	22—
6 kg govejega mesa	16—	96 —
3 kg telečjega mesa	20—	60 —
7 kg masti	30—	210—1
2 kg prekajenega mesa	26—	52—1
40 kg krompirja	2—	SO-
8 kg sladkorja	18—	MI—
2 kig soli	2.50	5—
2 kig riža	18—	36—
2 kg fižola	7—	14 —
pol kg kaive	80—	49—
1 kg kavine primesi	21—	21 —
2 kg žitne kave	36—	72—
pol kg testenini	S j—	2.50
1 in pol kg čebule	6—	9—
1 in pol kg mila	21—	31.50
2 in p,ol kg slode	6.50	16.25
2 litra luga	44—	88—
45 litrov mleka	3—	135.—
2 litra olja	28—	56—
1 kg kisa	8—	8—
30 kom jajc	2—	60,-
6 kom limon	1.50	9—
30 dkg kvasa	42—	12.60
10 škat. vžigalic	1—	10—
Skupaj mesečno	za živila 1.674.—■	
Prišteti je še izdatke za	oblelka.	obutev in
drugo v znesku 50 odstotkov.		
gornje vsote Nadalje je vračunati:		837—
400 kg premoga		96—
pol metra drv		62—
stanovanje		100—
bolniška blagajna (III. kat.)		32—
pokojninsko zavarovanje		52—
davek		45.—
Skupaj mesečno 378.—■		
Celokupni mesečni izdatki za pet-		
člansko družino znašajo torej		2898—
skupno ima petčlanska družina
jeklar, delavca mesečno dohodkov din 1730.—
Delavci ki nimlajo akordne doklade, dobe mesečno še din 200.— manj.
Sedaj pa naj si gospodje v tlovarni sani izračunajo, kolikšna je razlika med' potrebo in dohodki. 2!a osnovo računa pa smo vzeli cene v prodajalni našega Konzumnega društva za Mežiško dolino, ki so primerno nizke, ker naša zadrulga ne išče dobička.
Jeklarji, na vas je ležeče, da podprete svoje zaupnike v boju za zboljšanje mezd v sedanji draginji. — Delavec.
Celje
Din 2721 mesečno za 4 člansko družino je minimum.
Benkov indeks navaja, koliko mora zaslužiti delavec-oče 4 članske družine če noče, da bo pričel sam kakor tudi ostala družina stradati in propadati.
Seveda je ta minimum din 2721.— določen jta.mo .za najniufinejšle iž.iiv'lijenl;'ske potrebščine in to za hrano, obleko, stanovanje. Za razvedrilo zabavo in kulturne svrhe ne preostane nič.
Koncem januarja so' porasle cene obleki za 75.5 odstotkov, hrani 66 odstotkov, kurjavi in razsvetljavi za 33 odstotkov.
Če danes družine, ki imiajo manj kakor je eksistenčni minimum., še ne stradajo, gre to na račun obleke in drugih potrebščin. Ko bodo na lebleke in ostalo ponošeno, bodo pričele družine stradati ali hoditi nage in bose.
To naj bo podlaga pri bodočih pogajanjih. Priobčili smo te številke tako delavceni kakor tud'i delodajalcem v premislek in navodilo.
Milo — slabo milo!
V Cinkarni dobivajo delavci zadnje čase mi-lo', ki ni primerno za umivanje obraza. To milo ki je trdo kakor kamen, je za snaženje trdih predmetov in v skrajnem slučaju rok.
Vodstvo Cinkarne naj preskrbi za delavstvo tako milo, ki se bo dalo uporabiti za umivanje obraza in pri kopanju.
Merodajni naj ta nadomestek preizkusijo pa bodo videli, da je naš apel povsem upravičen.
Prizadeti delavci.
Čebula in povišanje mezd.
Radlovedni smo, po kakšni ceni je kg čebule. Ema stranka pri pogajanjih je trdila, da je po din 6 za kg, druga pa po din 3.50.
Dcznali smo, da je šlo precej delavcev kupiti čebulo. Ne vemo samo, po kakšni ceni so jo dobili.
Tisti, ki so o tem poučeni, se napošajo, da nam! sponoče koliko pač stane ta presneta čebula.
V Šanghaju je v mesecu januarju zmrznilo po ulicah preko 300 beračev.
izdala konzorcij »Delavca«. Predstavnik Niko Bricelj, Ljubljana. Odgovorni urednik Viktor Eržen, Maribor. Tisk Ljudske tiskarne d. d. v Mariboru. —Predstavnik Viktor Eržen