LETO XXXVII., ŠT. 30 Ptuj, 2. avgusta 1984 CENA 17 DINARJEV YU ISSN 0040-1978 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA IZ VSEBINE: O modernizaciji proizvodnje aluminija (stran 2) Napotki za zmanjševanje škode po toči (stran 5) Prisrčen sprejem enote JLA v Zetalah (stran 6) Mladinski raziskovalni tabor Makole (stran 8) 11. padalski pokal Podlehnik 84 (stran 13) Žetale, kraj osrednje slovesnosti ob prazniku občine Ptuj. Foto: I. Ciani Praznovanje občinskega praznika ptujske občine je vezano na osmi avgust, na dan pred 42 leti, ko je v svojem organiziranem junaškem boju proti okupatorju in njegovim sodelavcem bojevala poslednji boj slovenskogoriška-Lackova četa. Vsako leto praznuje na ta dan ptujska občina svoj praznik. Ta dan nas spominja na junaški boj borcev, ki so se z orožjem v roki odzvali klicu komunistične partije Jugoslavije na oborožen boj za osovoboditev. Temu klicu so se odzvali delavci, kmetje,, intelektualci. Ob tem dnevu se še posebej spominjamo hrabrih borcev te čete: Jožeta Lacka, Franca Osojnika, Mirka, Vinka in Kostje ReS, Franca Krambergerja, Draga Stojka, Alojza Zavca, Janeza Pukšiča. Ti borci so sestavljali glavnino stovenskogoriške-Lackove čete, ki so se bojevali v Mostju 8. avgusta 1942. V tem boju je večina borcev padla, drugi so bili ujeti in kasneje ustreljeni kot talci. Zlasti se spominjamo narodnega heroja Jožeta Lacka, ki je padel v sovražnikove roke in zaradi zverinskega mučenja podlegel v ptujskih zaporih. Ob tem dnevu se spominjamo tudi vseh tistih svojcev in drugih sodelavcev te junaške skupine partizanov na ptujskem območju, kije bila po odločitvi Pokrajmskega komiteja KPS za Štajersko in Okrožnega komiteja KPS za Ptuj, ustanovljena aprila 1942. Borbena skupina je s svojimi oboroženimi akcijami in s svojim političnim delom ustvarjala pogoje za nadaljnji razmah odpora in narodnoosvobodilnega gibanja v tem delu Slovenije. VEČ ČUTA ODGOVORNOSTI Ob občinskem prazniku se ustavimo ob sedanjih družbenih vprašanjih gospodarskega in družbenega položaja človeka, občana, delavca, kmeta, delovnega človeka. Ob tem se tudi pri reševanju teh vprašanj obnašati kot so se ti borci, ko so sledili komunistični partiji in osvobodilni fronti in vsem zavednim Slovencem, da se je treba bojevati in osvoboditi ter hkrati spreminjati in odpravljati temelje starega državnega sistema in graditi nove osnove ter oblike političnega sistema, ki vključuje in upošteva voljo ljudi, naroda, to je temelje socialističnega sistema. Danes imamo politični sistem socialističnega-samo- upravljanja, s katerim smo v povojni graditvi dosegli velike gospodarske in družbene spremembe in zavidljiv družbeni razvoj. Temelj tega sistema je vsekakor delegatsko delo in odločanje. Zato smo tudi v tem letu skrbeli za to, da smo pregledali delo dele- gacij in delegatov in to na seji občinske skupščine. Delegati so sami ocenili svoje delo in delo drugih. Pri tem so opozorili Se vedno na nekatere pomanjklji- vosti, ki niso nepremagljive. Morda več volje in več zagnanosti ter čuta odgovornosti za delo delegacij in delegatov, pa bi se tudi marsikaj izboljšalo pri tem delu. Čeprav so ocenili na splošno delo kot dobro, ki je tvorno, široko in zajema v dejanske odločitve veliko več občanov in delavcev kot v prejšnjih ob- dobjih. VEČ DELA, DISCIPLINE IN ODREKANJA Kakšna vprašanja nas v tem času nekoliko več zaposlujejo v občini. Morda se ni težko odločiti za nekaj splošnih, ki so povezana s časom in vsekakor težji pogoji dela in življenja. Osnovno je seveda vedno prisotno v kakšnem položaju so se znašle posamezne gospodarske dejavnosti, s tem povezano pa tudi družbene dejavnosti. Veliko več je potrebno vložiti znanja, izkušenj v vsaki organizaciji združe- nega dela za premagovanje težav. Povsod pa zahteva današnji čas veliko več discipline, zlasti delovne, veliko več dela, odrekanja, tudi družbenega, ne samo osebnega, če želimo obdržati vsaj optimalne delovne in dohodkovne učinke. Osnovni stabilizacijski program, ki je bil sprejet pred enim letom, ni samo na papirju, ampak se uresničuje vedno bolj m širše. Vgrajuje se v ekonomsko politiko, v resolucije o vsakoletnem razvoju in vgrajuje se v zakonske predpise, ki uravnavajo poslovanje in gospodarjenje združenega dela. V združenem delu v ptujski občini se v nekaterih dejavnostih čutijo bolj, drugod manj stabilizacijski ukrepi, čeprav se v nekaterih morda bolj zavedajo kot drugod in so podvzeli tudi pravočasno ustrezne ukrepe. Kljub težavam, moramo ugotoviti pri industrijski proizvodnji ob polletju letošnjega leta dober rezultat, saj je fizični obseg proizvodnje bil dosežen z indeksom 107,5, v primer- javi z enakim obdobjem lanskega leta. Rezultat je dokaz, ker so ga delavci dosegli, kljub pomanjkanju nekaterih materialov, surovin, tekočih goriv itd. USPEHI NA PODROČJU KMETIJSTVA Kmetijstvo predstavlja v ptujski občini v deležu družbenega proizvoda sicer dosti manj kot industrija, vendar je za gospodarstvo ptujske občine izredno pomembna dejavnost, saj je v družbenem kmetijstvu zaposlenih precejšen delež delavcev v občini. Poleg tega pa se s kmetijstvom v občini še vedno ukvarja več kot tretjina občanov. V kmetijstvu smo v zadnjih letih usmerjali razvoj v usposabljanje zamočvirjenih zemljišč in tako pridobivanje večjega zemljiškega fonda zlasti za poljedelsko proizvodnjo. Na drugi strani pa tudi gradili in rekonstruirali živinorejske objekte tako v družbenem in zasebnem kmetijstvu. Pri poljedelski proizvodnji se uveljavljajo nove kulture (sladkorna pesa, vrtnine), ki so še pred nekaj leti predstavljale težave, danes se že več ali manj normalno vključujejo v setev. Z usposabljanjem zemljišč zaključujemo v glavnem pesniško dolino; območje Polskave je delno meliorirano, vendar bo pretežni del usposobljen v naslednjih letih. V živinorejski organizirani proizvodnji je bila letos dograjena farma govejih pitancev v Šobetincih. v gradnji je farma prašičev in perutninske farme za vzrejo starih staršev. Organizirano delo se vidi in odraža tudi v zasebnem kmetijstvu, zlasti v organizirani kmečki proizvodnji z zadrugo oziroma drugimi družbenimi obrati. Morda smo v zadnjih letih zaradi družbenih pogojev zaustavili (preveč) obnovo in posodabljanje vinogradniških in sadjar- skih površin. ŠOLSTVO IN KULTURA V družbenih dejavnostih so bila prizadevanja v le- tošnjem letu za izvajanje programov, dogovorjenih med izvajalci in uporabniki v samoupravnih interesnih skupnostih. V srednjem usmerjenem šolstvu so tudi le- tos potekala prizadevanja za dopolnjevanje vzgojno izobraževalnih programov, ki bi zagotavljali mladini večje možnosti usposabljanja za projzvodne poklice. V srednješolskem centru so v letošnjem poletju pote- kale tudi intenzivne priprave za izgradnjo telovadnice, ki bo zgrajena s sredstvi občinskega samoprispevka. V osnovnem šolstvu pripravljajo vso potrebno do- kumentacijo za izgradnjo osnovne šole v Lovrencu na Dravskem polju, katere pričetek je planiran prav tako v letošnjem letu. Na področju kulturnih dejavnosti v občini smo v letošnjem letu bogatejši za stalno zbirko del akadem- skega slikarja Franceta Miheliča, ki je bila odprta ob prazniku Osvobodilne fronte, 27. aprila letos. RAZVOJ KRAJEVNIH SKUPNOSTI V krajevni samoupravi so kljub težavnejšemu go- spodarjenju zavzeti za uresničitev sprejetih planskih nalog. Tako je naložbena dejavnost v krajevnih skup- nostih namenjena modernizaciji cest, izgradnji vodo- vodnega omrežja, električnega omrežja in izgradnji nekaterih drugih objektov. Skupščina občine Ptuj je ob obravnavanju in sprejemanju programa izvajanja stabilizacijskih ukrepov opozorila na racionalno obre- menjevanje občanov in trošenje sredstev v krajevni skupnosti. Opredelila se je predvsem za cestno in ko- munalno infrastrukturo, ki naj izboljša pogoje življe- nja in dela občanov v krajevni skupnosti. Da pa bi se morali odreči tistim vlaganjem v krajevni skupnosti. ki niso za te pogoje najbolj nujni in se jih da preložiti na kasnejši čas. V glavnem krajevne skupnosti upoštevajo tako usmeritev. Za urejanje pogojev življenja in dela in tudi za iz- boljšanje dela kmečkih gospodarstev se vključujejo mladinske delovne brigade. Tako se vključuje letos v zvezno mladinsko delovno akcijo ,,Slovenske gorice 84" 12 mladinskih brigad v treh izmenah. V mladinski delovni akciji sodelujejo brigade iz Slovenije, Bosne in Hercegovine, Hrvaške, Srbije, Črne gore in Makedo- nije. Dve leti zaporedoma sodelujejo v posameznih kra- jevnih skupnostih tudi pripadniki jugoslovanske ljud- ske armade pri urejanju komunalne infrastrukture. Letos sodeluje pri zemeljskih delih na cesti Zetale— Rogatec in sicer na nekaj več kot tri kilometre dolgi trasi. Delo brigadirjev in vojakov je veliki prispevek k premagovanju manjrazvitosti tudi na območju občine Ptuj, saj se dela opravljajo v Slovenskih goricah in Halozah. Letošnje praznovanje občinskega praznika je v krajevni skupnosti Zetale. Rezultati dosedanjih praz- novanj občinskega praznika v krajevnih skupnostih so dobri. Povsod se s skupnimi močmi reši vsaj eden iz- med več problemov v krajevni skupnosti. V Zetalah bo letos urejen njihov prosvetni dom, ki služi vsem družbenopolitičnim organizacijam, društvom in kra- jevni samoupravi, pa tudi nekaterim organizacijam združenega dela družbenih dejavnosti. Ob koncu bi še posebej želel opozoriti vse subjekte planiranja v občini na to, da smo v fazah priprav na srednje in dolgoročni program razvoja občine in posa- meznih organizacij združenega dela, samoupravnih in krajevnih skupnosti. Pristopiti moramo z vsemi kad- rovskimi in gospodarskimi možnostmi in začrtati na realnih osnovah nadaljnji gospodarski in družbeni razvoj v občini. Ob občinskem prazniku prisrčne čestitke k doseže- nim uspehom vsem občanom. Franc Tetičkovič, predsednik SO Ptuj Program prireditev ob prazniku občine Ptuj Ruj, 5. avgusta 1 984 ob 8. uri žalna seja predsedstev občinske skupščine in družbenopolitičnih organizacij občine Ruj v domu Franca Krambergerja in polaganje vencev pred spominska obeležja NOV Žetale, 5. avgusta 1984 ob 10. uri slavnostna seja SO Ruj in DPO občme Ruj — pozdrav delegatov in gostov — slavnostni govor — podelitev priznanj občine Ruj — imenovanje delegacij za položitev vencev spominskim obeležjem NOB — kulturni program Ruj, 11. avgusta 1984 ZMDA Slovenske gorice 84. Udarniški dan članov kluba brigadirjev »Franc Belšak-Tone« Ruj Hajdoše, 12. avgusta 1984 ob 15. uri državno prvenstvo v kartingu na kartodromu Ptuj, 25. avgusta 1984 ob 9. uri VII. ženski rokometni turnir bratskih občin SR Hrvatske in SR Slovenije za pokal praznika občine Ruj na rokometnem igrišču Drava ob 20. uri na letnem prireditvenem prostoru slavnostna otvoritev XII. ptujskih kulturnih srečanj. 2- DRUŽBA IN GOSPODARSTVO 2. avgust 1984 — TEDiriK s SEJE ZBORA ZDRUŽENEGA DELA Veliko bolj živahno kot običajno i Seje zbora združenega dela skupščine občine Ptuj se je od 55; udeležilo 37 delegatov. Izostanka ni opravičilo 15 delegacij in konferenc! delegacij. Pred začetkom seje sta Janko Vuk in Franc Tetičkovič delegate; seznanila z vsebino sej zbora združenega dela in zbora občin republiške' skupščine, predvsem glede odmeva na predlog modernizacije proiz- vodnje primarnega aluminija v tovarni glinice in aluminija Boris Kidrič. Prva informacija velikim potrebam in omejenim možnostim v naši republiki ni naletela na odklonilna stališča, delo pri pripravi programov, \ ki morajo zdržati nadaljnja strokovna preverjanja, pa se nadaljuje, i predvsem pri dogovarjanju in samoupravnem združevanju sredstev. *i Delegati oziroma uvodničarji so se precej,časa zadržali pri obravnavi; problematike mladoletnega prestopništva v ptujski občini. Po številu^ smo v slovenskem vrhu, zato bo veliko več pozornosti kot doslej potrebno: posvetiti preventivnemu delu v zgodnji mladostni dobi. Med glavnimi^ vzroki, da mladi zahajajo na stranpoti, so socialne razlike, prosti čas inj nezaposlenost. Za tem so delegati potrdili poročilo o izvajanju skupnih^ nalog v Podravju, katerih uresničevanju je prav tako težavno kot izva-i Janje občinskih planov. Pri razreševanju odprtih vprašanj v zvezi zj izgradnjo hidroelektrarne Srednja Drava 2 v Forminu sta ostali še dvej pomembni. Gre za povračilo škode zaradi dviga podtalnice in usposo-' 3itev ptujske čistilne naprave. Stvari se kljub številnim težavam pre-^ mikajo h končni rešitvi, s katero pa vsi prizadeti seveda ne bodo po-[ polnoma zadovoljni. Po sprejemu sklepa o podehtvi letošnjih priznanj^ občine Ptuj, so se delegati nekoliko več zadržali pri družbenem dogovoru! Ptujsko — ormoškega lovskogojitvenega območja, ki združuje tri pre-1 jšnja območja in predvideva boljše dogovarjanje in usklajeno delo! kmetijcev, gozdarjev in lovcev. V razpravi so delegati s kmetijskega: področja in gozdarstva opozorili, na vedno večjo škodo, ki jo povzročajo] divje svinje in srnjad, kjer bo verjetno treba povečati odstrel. j Delegati so v nadaljevanju sicer sprejeli osnutek odloka o razpo-'' reditvi, pričetku in koncu delovnega časa, vendar so na predlog konfe-; renče svetov potrošnikov razpravo podaljšaU do oktobra. Kljub temu, da] razprava traja že več kot leto, prihaja do novih predlogov ter pripomb.; V zaključku seje so delegati sprejeli osnutek odloka o izdajanju Ptujskega! zbornika, sestavi, nalogah in delovnem področju Sveta občine, poročilo! o prihvu in porabi sredstev za gradnjo šolskega prostora v občini terj nekatere volitve in imenovanja. 1. kotari VEČ SODELOVANJA MED VODARJI iN RiBIČl Odvzem gramoza da - toda kako? Več medsebojnega obveščanja in smotrnega usklajevanja skupnih in- teresov med vodarji in ribiči; to je bila ena glavnih ugotovitev razširjenega pogovora o nenadzorovanem črpanju gramoza iz stare struge reke Drave na območju ptujske občine. Posvet je v sredo 25. julija sklicala ribiška dru- žina Ptuj, nanj pa povabila predstavnike Ribiške zveze Slovenije, Zavoda za ribištvo SRS, Dravskih elektrarn Maribor, Vodnogospodarskega pod- jetja Maribor — tozd Drava Ptuj, komiteja za kmetijstvo pri SO Ptuj, ob- činske konference SZDL, pa kmetijskega in ribiškega inšpektorja občine in predstavnike Zveze ribiških družin Ptuj. Ribiči so menili, da z dosedanjim načinom črpanja gramoza iz stare struge Drave nastaja velika družbena škoda, ker stroji s poseganjem v stru- go in obrežje med drugim uničujejo ribe in ribji zarod, predvsem pa narav- na drstiSča. Hkrati so bili ogorčeni, ker o teh in ostalih posegih v Dravo iz- vajalci niso obvestili Ribiške družine, ki je po občinskem odloku upravlja- lec nad temi vodami. Predstavnik Vodnogospodarske enote Drava Ptuj je povedal, da so se lansko leto odločili za načrtno izkoriščanje gramoza iz struge Drave, saj je bila ta do sedaj zaradi spremenjenega vodnega režima prava vaba za števil- ne koristnike na črno. Odslej naj ne bi bilo več tako. Odločili so se za načrt- no izkoriščanje gramoza, predvsem iz tistih delov struge, kjer je v korist varstva pred visokimi vodami to nujno potrebno, hkrati pa naj bi to pred- vsem v spodnjem delu Drave od Markove naprej, omogočilo tudi normalni rečni profil in hitrejši pretok vode. Gre torej za dva različna interesa. Vodarji upravičeno zahtevajo svoj — gospodarski interes, kajti Dravo je treba usposobiti za normalni pretok; ribiči pa na drugi strani spet zahtevajo svoj — ribiški interes, kajti pri vseh posegih je treba očuvati tudi ribji zarod, ki mu že tako in tako grozi ne- varnost zaradi onesnaževanja voda. Sporazumno so se dogovorili, da bodo odslej vodarji redno, na podlagi predložene dokumentacije obveščali ribiče o vseh odvzemih gramoza in ostalih posegih v Dravi in ob njej. Zavod za ri- bištvo bo na podlagi tega podal zakonsko mnenje in ugotovil povzročeno škodo na življu v vodi. Vodi je treba vrniti, kar ji je vzetega, zato bodo po vsem tem določili tudi odškodnino, s katero bodo ribiči nadomestili izgub- ljeno. Naj ob koncu dodamo še ugotovitev posameznih udeležencev tega po- sveta,- da bi lahko ta problem — če je že obstajal — rešili ptujski ribiči s pravtako ptujskimi vodarji med sabo, s sprotnim dogovarjanjem in uskla- jevanjem. Posvet v takšni širini bi potem zlahka odpadel, saj bi vse skupaj rešili v mejah občine. Oba gospodarja voda se morata zavedati, da je le na tak način — z medsebojnim sodelovanjem — možno pričakovati skupne koristi. Te pa kljub večkrat poudarjenim gospodarskim interesom ne smejo mimo naravnih zakonitosti. M. Ozmec Deponije gramoza pri črpanju iz zgornjega dela struge Drave. O modernizaciji proizvodnje primarnega aluminija V SKUPŠČINI SR SLOVENIJE Po poprejšnjih temeljitih razpravah v občin- skih skupščinah ptujske in slovenjebistriške ob- čine, v družbenopolitičnih organizacijah občin in na območju Podravja ter v drugih medobčinskih organih Podravja, je bila o tem razprava tudi na sejah zborov Skupščine SR Slovenije, ki so zase- dali v sredo, 25. julija 1984. To je razumljivo, saj proizvodnja surovega aluminija ni samo po- membna za Podravje, temveč za vso slovensko kovinsko-predelovalno industrijo. Po dogovoru z delegatom iz občine Sloven- ska Bistrica je v zboru občin o tem problemu go- voril Franc Tetičkovič, delegat občine Ptuj, kije obenem tudi predsednik SO Ptuj. Njegovo raz- pravo objavljamo v celoti. ,,Modernizacija proizvodnje primarnega alu- minija v TGA ,,Boris Kidrič" Kidričevo je bila vključena doslej že v planske dokumente v več srednjeročnih obdobjih v SR Sloveniji. Ne pretiravam, če rečem, da se že pojavlja v različnih oblikah petnajst let. Upravičeno se sprašuje marsikdo, zakaj posodobitev doslej ni bila izvedena. Verjetno je malokatera posodobi- tev bila tako sporna kot prav ta. V sedanjih sred- njeročnih dokumentih, med drugim tudi v dogo- voru o temeljih plana SR Slovenije za obdobje 1981 — 1985 je zapisano, da se bo v tem obdobju izvedla postopna modernizacija. Čeprav je v tem dokumentu podana druž- bena potrditev potrebe po proizvodnji primar- nega aluminija v Sloveniji, pa tudi posredno pri- znana potreba po sodobnejši tehnologiji, do rea- lizacije ni prišlo. Tudi ob dejstvu, da današnja tehnologija ne odgovarja delovnim in ekološkim zahtevam sedanjega časa, pa končno tudi zaradi tega, ker ne odgovarja ekonomičnejši porabi električne energije. Doslej so bili najbrž naslednji zaviralni de- javniki prisotni v slovenskem prostoru: — da je v Sloveniji Kidričevo prevelik potroš- nik električne energije (včasih v strukturi potroš- nje električne energije v Sloveniji 22 %, sedaj le še nekaj 10 %); — vseskozi je bilo za posodobitev premalo denarja; — dostikrat je bilo vprašanje posodobitve povezano tudi s konceptom razvoja SR Sloveni- je, zlasti z vidika ali je bazična industrija v Slo- veniji potrebna; — in nenazadnje tudi neenotnost znotraj ko- lektiva glede izbire tehnologije. Gradivo o posodobitvi proizvodnje primarnega aluminija je v Podravju obravnavalo več skupnih medobčinskih organov, med njimi svet podravskih občin, medobčinski svet ZKS, medobčinska gospodarska zbornica; zbor združenega dela Skupščine občine Ptuj in Slo- venska Bistrica. Povsod je bila izražena podpo- ra. Na Zboru združenega dela so skupno s vprašanjem modernizacije obravnavali tudi sta- nje v kolektivu TGA, po uvedbi ukrepov družbe- nega varstva, pri čemer je bilo izpostavljeno, da je zavlačevanje posodobitve proizvodnje vse bolj zaostrovalo delovne in ekološke ter tehnološke pogoje; zaostrovalo pa tudi notranje medse- bojne tozdovske in človeške odnose, kar je pri- vedlo do uporabe začasnih ukrepov družbenega varstva. Z ukrepi je bila dejansko vzpostavljena ponovna konsolidacija med ko- lektivom, omogočeno je bilo odločanje delavcev, kar se je potrdilo na več referendumih o spreje- manju samoupravnih aktov, s katerimi formalno urejajo medtozdovske in človeške odnose. Izdelana je bila osnovna dokumentacija projekta posodobitve primarnega aluminija, ki so ga poleg strokovnih in samoupravnih orga- nov v kolektivu obravnavali in sprejeli tudi na posebnem projektnem svetu, ki so ga sestavljali predstavniki kolektiva, organov ožje in širše družbeno politične skupnosti, predelovalcev aluminija, banke, znanstvenih institucij in asociacij združenega dela. Sklenjen je bil tudi posebni samoupravni sporazum o sovlaganju med predelovalci, ki že združujejo sredstva. Sporazum je podpisalo čez 110 organizacij združenega dela, ki zaposlujejo več kot 50.000 delavcev. Na Zboru združenega dela so delegati tako v Ptuju kot Slovenski Bistrici izpostavili med dru- gimi tudi naslednja dejstva: — da so tehnološki, ekološki pogoji dela v TGA Boris Kidrič Kidričevo izredno slabi (sedaj je več kot 13 "lo invalidnih delavcev); — da je IMPOL kot največji predelovalec aluminija v Sloveniji izrecno vezan na dobavo aluminija iz Kidričevega; — da je njihov program nadaljnega razvoja proizvodnje izdelkov višje obdelave in finalnih izdelkov vezan na posodobitev proizvodnje primarnega aluminija in da je oskrba edino možna iz te tovarne; čeprav so se tudi samoupravno povezovali z drugimi proizvajalci v Jugoslaviji, vendar je prišlo do enostranskih prekinitev sporazumov. Utemeljitve za posodobitev zasledimo tudi v republiških gradivih (strokovnih, komiteja za industrijo), naj jih nekaj navedem: — da gre pri aluminiju za enega najpomem- bnejših reprodukcijskih materialov za prestrukturiranje slovenske industrije; — da gre za neposredno in posredno usmerjeno izvozno proizvodnjo, saj že sedaj dosegajo v okviru SOZD-a Unial čez 50 milijo- nov dolarjev izvoza; — da so predvidene zmogljivosti usklajene z dolgoročnimi potrebami predelovalne industri- je; — da se kažejo pri predelovalcih neugodne posledice dosedanjega razvoja tovarne alumini- ja; namreč slovenski uporabniki aluminija so predvsem strojna, elektro, gradbena, prehrambena in druga industrija, ki tudi načrtujejo svoj razvoj na osnovi porabe oziro- ma predelave aluminija; — da je pri izboru tehnologije upoštevana soodvisnost sredstev, energije, obstoječe in- frastrukture ter možnosti nabave in plačila opreme; — da gre pri zagotavljanju boksita za poglo- bljeno sodelovanje z rudniki boksita na osnovi sklenjenih samoupravnih sporazumov v Jugo- slaviji in da gre za nadaljno sodelovanje z deželami v razvoju; — da gre za prožnejšo dinamično gradnjo, s postopno rabo sredstev s vključevanjem nove tehnologije brez zmanjšanja proizvodnje v letih izvajanja projekta. Zbora združenega dela občine Ptuja in Slovenske Bistrice sta izpostavila tudi druga vprašanja, ki so povezana z razvojem Tovarne glinice in aluminija, med drugim tudi to, da Kidričevo in Slovenska Bistrica v tovarni aluminija in v IMPOL-u zaposlujejo delavce iz manj razvitih območij Haloz, Slovenskih goric. Število delavcev, ki jih zaposlujeta Impol in Tovarna aluminija sta po številu največja kolektiva v občinah. Tako predstavlja zaposli- tev delavcev v Impolu 30 "Vo vseh zaposlenih delavcev oziroma občanov občine Slovenska Bistrica; zaposleni v TGA pa predstavljajo 12 % vseh zaposlenih v ptujski občini. Po dohodku predstavlja TGA za ptujsko občino eno petino, torej 20 °Io; Impol za Slovensko Bistrico 41 %. Kidričevo ustvarja okrog 18 % družbenega proizvoda v občini Ptuj. Ptujska občina pa je po družbenem proizvodu na prebivalca na 55. mestu med (65) slovenskimi občinami, po naci- onalnem dohodku pa na 58. mestu; torej na repu lestvice. Zakaj navajam to? Pjedvsem z namenom, da povem, da se v tem delu Sloveni- je zavzemamo za to, da si vsaj obdržimo in izboljšamo to, kar že deluje (to je v tem prime- ru TGA Kidričevo). V kolikor do modernizacije ne pride, je vprašljiv čas delovanja s to tehnolo- gijo in pod takšnimi pogoji; nedvomno pa v določenem času mora priti do preusmeritve, torej do novih proizvodnih programov in to najbrž ne samo v Kidričevem, pač pa tudi pri marsikaterem predelovalcu. Tudi prezaposliti toliko delavcev v tem delu Slovenije, glede na pomanjkanje delovnih mest za naravni prirastek ne bo mogoče. Zato predlagam zboru, da zavzame pozitivno stališče do modernizacije proizvodnje primarne- ga aluminija." Uresničevanje letnega načrta KBM poslovne enote Ptuj Poslovni odbor KBM Poslovne enote v Ptuju je na seji 30. 7. obravnaval polletno poslovanje Banke kot celote in Poslovne enote. Ugotovil je, da je banka kljub slabši likvidnosti in težjim gospodarskim razmeram, dobro poslovala, saj je dosegla, ob 56'yo-tni izpolnitvi letnega načrta prihodkov in 52% izpolnitvi načrta odhodkov, 290 milijonov skupnega dohodka. Pokrila pa je tudi 485 milijonov negativnih tečajnih razlik, od tega nekaj nad 282 mio iz deviznega neravno- vesja v sistemu Združene banke Ljubljanske banke. Seveda je zgoden polletni finančni izid le začasen, ker je pričakovati v drugem polletju, zaradi prilagajanja tečaja dinarja rastoči infla- ciji, tudi višje tečajne razlike. V primerjavi z lanskim prvim polletjem so zaradi dvakratne prilagoditve obrestnih mer gibanju inflacije; zlasti močno povečanje je bilo s prvim majem letos, prihodki od obresti na dana posojila višja od 94 %. Za enak odstotek pa so se povečale tudi obresti na vložena sred- stva v banki, kar povečuje odhodke banke. Mo- čan vpliv na to povečanje ima povečana kratko- ročna vezava sredstev prebivalstva, katero je spodbudila štirikrat višja obrestna mera kot velja za vpogledna sredstva. Tudi Poslovna enota Ptuj je uspešno poslo- vala. Kljub zaostreni likvidnosti in težji finančni situaciji nasploh, je povečala bilančno vsoto za 524 mio dinarjev in ob polletju dosegla 48 % načrtovanega letnega prirasta sredstev. Skupna bilančna vsota se je v primerjavi s koncem lan- skega leta zvišala za 8 % in dosegla 7.363 milijonov din. Posamezne vrste sredstev, ki tvorijo bilančno vsoto niso enako naraščale, nekatera so celo padla. Sredstva prebivalstva, ki zavzemajo v bilančni vsoti okrog 39 %, so se povečala za 7 %, od tega nekoliko hitreje devizna sredstva (za 9 %), rahlo pa so se povečala dinarska sredstva (za 5 %). Sredstva temeljne banke v poslovni enoti (krediti iz primarne emisije in drugo), ki že zavzemajo petino bilančne vsote, so višja za 19 "7o. V zadnjih nekaj letih zaradi vedno večjega deleža sredstev Narodne banke vztrajno pove- čujejo svoj delež v bilancah temeljnih bank, kar povečuje odvisnost pKSslovnih bank od Narodne banke. Močneje pa se je povečalo poslovanje v imenu in za račun OZD in občanov, kjer prevladujejo sredstva stanovanjske in komunal- ne gradnje. Sredstva OZD so se letos ponovno znižala za 103 milijone in so le še za malenkost višje od že omenjenih sredstev Narodne banke. Prirastu sredstev v bilančni vsoti dajemo velik poudarek zato, ker ta prirast in odplačila kredi- tov tvorijo razpoložljiva sredstva za nove naložbe. V letošnjem prvem polletju je imela poslovna enota na razpolago za nove plasmaje 1034 g^o din. Polovico te vsote tvori prirast sredstev, ostalo pa so vračila glavnic in druga sredstva. Razpoložljiva sredstva so bila namensko usmerjena v skladu z določili kreditno monetar- ne in poslovne politike banke, po obsegu pa nekaj nad okvirjem, ki jih dovoljujejo predpisi o dovoljeni rasti plasmajev. Globalno je bilo usmerjeno v plasmaje v poslovni enoti: na pod- ročju OZD 325 mio din, za kreditiranje obča- nov 174 mio, v poslovanje po pooblastilu 287 mio din, ostalo pa so drugi plasmaji. V prvem polletju je Kreditni odbor odobril 111 mio din investicijskih kreditov, katerih predračunska vrednost je znašala 270 mio din. Pretežni del teh kreditov je bil odobren za melioracije, nakup kmetijske mehanizacije, za adaptacije hlevov in nakup plemenske živine, ostalo pa za izvozno usmerjene investi- cije. Razen navedenih odobritev so v poslovni enoti'. bile črpane tudi letošnje transe kreditov, ndohbrenjh v preteklem letu (PP. KK in KZ). V kratkoročne plasmaje OZD je bilo usmerjeno za 236 mio din več sredstev kot lani. Sredstva so bila usmerjena v glavnem v pred- nostne namene. Od stanja kratkoročnih plasmajev ob polletju (2.556 mio din) je bilo usmerjeno največ (51 %) v kmetijstvo, sledijo krediti za izvoz (29 °/o), nakup vrednostnih papirjev (menic — 10 %) itd. Na področju kmetijstva so sredstva bila usmerjena predvsem v primarno kmetijsko proizvodnjo, manj pa za zaloge, ki se bodo povečale šele v drugem polletju. Občanom je bilo usmerjeno skupaj s krediti za stanovanjsko gradnjo, v prvem polletju 190 mio din sredstev ali za 20 ]f IK ODMEV NA ČLANEK Anketa o ponudbi v gostinskih objektih v Ptuju v 29. štev. Tednika z dne 26.7.1984 na 4. strani smo prebrali anketo o ponudbi v gostinskih objektih v Ptuju. Čeprav je bilo mnenje anke- tiranih na splošno zadovoljivo, smatramo, da smo bralcem Tednika vendarle dolžni dati dodatno pojasnilo o vprašanjih gostinske ponudbe in o stimulaciji zaposlenih v »Haloškem biseru«. Kot ugotavlja pisec članka nobena anketa ne moremo dati dokončnih rezultatov, ker se vseh ne more povprašati o vsem. Lahko pa bi bila slika o postrežbi jasnejša, če bi prečitali več sto (100) pozitivnih mnenj, ki so jih gosti zapisali v knjige vtisov skozi vse leto. Najprej nekaj o gostinski ponudbi, kije dokaj širok pojem, saj ne zajema le izbora hrane in postrežbe, temveč k pestri ponudbi sodijo še razne prireditve (kulinarične, zabavne, kulturne), ki se občasno vršijo po poslovnih enotah. Ne pozabimo še na nekaj elementov ponudbe, kot so izbor trgovskega blaga, zunanja in notranja urejenost ter čistoča pros- torov, dekoracija, urejenost osebja ... Kar se tiče izbora jedi, bo vsak gost v Ptuju lahko našel nekaj zase: domače jedi v gostilni pri Pošti, Roziki, Belem križu ali Bregu, ribe v gostilni Ribič, pizze in jedi na žaru v Pivnici Zlatorog, madžarske in gurmanske specialitete v gostilni Grozd, divjačino in jedi iz konjskega mesa v gostilni pri Pošti, srbske jedi v gostilni Novi svet, klasične jedi pa v vseh ostalih gostilnah. Občasno DODeslrimo izbor jedi v poslovnih enotah v »dnevih pustnih jedi«, »dnevih zagorske in srbske kuhinje«, >>dnevih ribjih specialitet«, lovsko večerjo, domačimi kolinami idr. Od prireditev omenimo zabavne večere v Grajski restavraciji (grajska noč, ribiški piknik), festivalsko noč, martinovanje, pustovanje. Po dogovorih z agencijami organiziramo za skupine oglede vinske kleti z pokušino vin, nastop folklornih skupin, piknike, obiranje grozdja ali sadja, rekreacijo v toplicah, športne aktivnosti na iezeru ali na letališču v Moškanjcih. V nekaterih poslovnih enotah si gosli lahko nabavijo ribolovnice, raz- glednice in razne spominke. Iz omenjene ponudbe je gotovo razvidno, da le ta v ptujskih gostinskih lokaUh ni preskromna. Glede postrežbe pa sledeče: Da lahko govorimo o kvalitetni post- režbi ni le dovolj, daje hitra in prijazna, temveč daje tudi strokovna. Če gosti včasih oporekajo prva dva faktorja gostinskim delavcem v druž- benem sektorju, jim gotovo ne morejo njihove strokovnosti, ki jo po končani srednji šob dopolnjujemo še z raznimi strokovnimi tečaji. Za svoje delo so delavci stimulirani po pravilniku o nagrajevanju po rezultatih dela. Vsaka poslovna enota ima zastavljen mesečni količinski in finančni plan. Čim večje je preseganje plana, tem višja je stimulacija zaposlenih. Razlike v stimulaciji znašajo do 3.400.—din, zato mnenja, da je postrežba slaba, ker ni pravilne stimulacije, ne držijo, vzroke ugo- tavljamo drugje. Ob koncu moramo zapisati Še nekaj besed o odnosu družbeni privatni sektor gostinstva. Z ozirom na število gostinskih sedežev na prebivalca, ki v Ptuju zdaleč presega primerjalno število, npr.: v Mariboru, Ljubljani ali Zagrebu, smatramo, daje gostinskih kapacitet v mestu Ptuju dovolj, oziroma še preveč. Temeljna organizacija gostinstvo »Haloški biser«, si nikakor ne lasti izključne pravice gostinske ponudbe v Ptuju. Smatramo pa, da privatni in družbeni sektor nimata enakih pogojev pri gospodarjenju, bodisi na nabavnem, prodajnem, finančnem področju, zato tudi ne moremo za- govarjati odpiranja novih gostinskih lokalov. Zaradi zaostrenih pogojev gospodarske politike, padanja kupne moči prebivalstva, odpiranja privatnih lokalov, družbeni sektor gos-, tinstva, stagnira. V srednjeročnem planu občine Ptuj, nosilcu gostinsko turistične ponudbe tak »razvoj« ni bil predviden. Pomoči od družbenih dejavnikov, da se trend stagniranja ustavi, pa je zelo malo čutiti. Spra- šujemo se. kako bodo ob sedanjih pogojih začrtane nadaljne smernice razvoja turizma in gostinstva, ko pa se do te panoge ostale veje gospo- darstva tako mačehovsko obnašajo? Upamo, daje članek nekoliko osvetlil anketo o ponudbi v gostinskih lokalih v Ptuju, morda pa bo tudi povod za ponovno širšo razpravo o problematiki razvoja gostinstva iri turizma v občini Ptuj. ki smo jo začeli že leta 1983, ob prihki organiziranja 1. turističnega tedna v Ptuju. Irena KOVAČlO O izdajanju in založništvu Ptujskega zbornika PODPORA OSNUTKU ODLOKA Delegati zborov skupščine občine Ptuj so na sejah, 26. julija obravnavah tudi osnutek odloka o izdajanju in založništvu Ptujskega zbornika. V dokumentu je opredeljeno, da je Ptujski zbornik zgodovinska, znanstvena in strokovna revija iz dela in življenja na gospo- darskem, političnem, kulturnem, zgodovin- skem, narodnopisnem in na drugih področjih na območju sedanje občine Ptuj. Doslej so bih izdani štirje Ptujski zborniki in sicer leta 1953 na 138 straneh, leta 1962 na 400 straneh, leta 1969 na 260straneh in leta 1975 na 400 straneh. Že leta 1978 je bil v zgodovin- skemu društvu izoblikovana zasnovaza izdajo pete številke Ptujskega zbornika, vendar do realizacije ni prišlo. Močneje je aktivnost oži- vela ob prvih pripravah na 40. obletnico osvoboditve. Predsedstvo Občinske konference SZDL Ptuj je z namenom, da pospeši priprave na izdajo Ptujskega zbornika na 5. seji, 20. aprila 1984 imenovalo predsednika in člane pro- gramsko izdajateljskega sveta in predsednika ter člane uredniškega odbora. Istočasno pa je dalo pobudo, kot tudi programsko izdajateljski svet, da se zagotovi stalno izdajanje te publi- kacije vsakih treh do pet let ter, da Skupščina občine Ptuj prevzame izdajo in založništvo. Zbornik je znanstveno, zgodovinska, strokov- na revija, ki naj zajema tudi povojno zgodovino in gospodarski razvoj občine, peta številka pa naj bo posvečena 40. obletnici osvoboditve. Programsko izdajateljski svet je na svojih sejah opozoril na pravno ureditev, na razme- jitve dela in nalog družbenih organov ter nji- hovo stalno delovanje, pa tudi ufiditev vseh drugih odprtih vprašanj v zvezi z izdajanjem zbornika, kot so povračila stroškov sodelavcev, izplačila honorarjev in podobno. Predsedstvo občinske skupščine je ugotovi- lo, da je podana v skladu z določili zakona o javnem obveščanju, najracionalnejša in de- mokratična rešitev na podlagi odloka. Zbori občinske skupščine so predlog sprejeh in obravnavo odloka uvrstili v III. trimesečje. Iz osnutka odloka je razvidna vsebinska zasnova zbornika ter namen njenega izdaja- nja. Zbrani podatki na doseženem gospodar- skem kuhurnem ter znanstveno raziskovalnem področju iz območja občine bodo tako strnjeni v eni reviji, ki jih bo mogoče ob rednem izha- janju sproti dopolnjevati. Prav tako bo mogoče vključiti tudi druge podatke, kot so razvojni programi, elementarne nesreče, predvsem še razvoj kmetijske dejavnosti in nenazadnje tudi predvojno delo in življenje ter zgodovino mesta in okolice. Z namenom, da se zagotovi čim širši vpliv in odločanje o vsebinski zasnovi zbornika in v njem tematsko razvrstitev, so oblikovani tudi družbeni organi za upravljanje zbornika. To je še tem bolj pomembno, ker je s tem dano tudi jamstvo, da bo zbornik po tematski raz- poreditvi dejansko razporejen v skladu z odločitvami širšega kroga delovnih ljudi in občanov ter tudi dana možnost, da bo izhajal v določenem časovnem zaporedju praviloma vsako peto leto. Družbeni organi so za svoje delo po zakonu in odloku odgovorni in tudi dolžni, da svoje naloge in obveznosti sproti in vestno opravljajo. Zaradi kontinuitete dela v družbenih organih pri delegatih ni predvidena prepoved ponovnega delegiranja. Osnutek odloka določa sestavo programsko izdajatel- jskega sveta na delegatski podlagi ter tudi njegove glavne naloge in obveznosti ter način dela, je po osnutku odloka dana možnost re- šitve s poslovnikom, ki ga sprejme programsko izdajateljski svet. Za izvajanje tega odloka bodo potrebna določena sredstva iz občinskega proračuna. Za pokritje stroškov dela družbenih organov in za pripravo revije do predaje v tiskamo, bodo nastajali vsako leto tekoči stroški, ki jih bo potrebno zagotoviti v proračunu. V letu, ko bo zbornik predan v tiskamo, bo potrebno v proračunu zagotoviti akontacijo za del sred- stev, za preostali del manjkajočih sredstev za tiskanje pa bo potrebno zbrati s prednaročili. Na podlagi zbranih stroškov bodo družbeni organi določiU ceno izvozu revije. Pričakovati je, da se bo v končni fazi revija v celoti pokrila. Zbori skupščine občine Ptuj so enotno pod- prli osnutek odloka in programsko zasnovo Ptujskega zbornika. V razpravi je bilo med drugim tudi poudarjeno, da bo redno izhajanje Ptujskega zbornika prispevalo tudi k vzgoji mladega človeka. Danih je bilo tudi več pred- logov za delo avtorjem prispevkov, glede mandatne dobe članov izdajateljskega sveta, ki naj bi bila usklajena s časom izdajanja zbornika in podobno. Predloge in p)obude delegatov bo predlagatelj, to je Predsedstvo SO Ptuj, prav gotovo upošteval pri pripravi predloga odloka. FF OELAVC V Crikvenici je zelo prijetno Delovna organizacija Tovarna glinice in aluminija- Boris Kidrič ima največ počitniških zmogljivosti v svojem domu v Crikvenici. Kidričani so tu stari znanci, svoj prostor ob morju pa imajo v najlepšem delu crikveniške obale, v Gajevem sprehaiališču. Njihovi sosedje so delavci trbovelj- ske termoelektrarne, Petrola. EMA iz Celja, Emone, skorajda lahko rečemo slovenski del plaže. Letošnja sezona je za prebivalce doma zelo prijetna, pravijo veliko boljša od prejšnjih. V vili (stari objekt, potreben nujne obnove) Lada, nadzidavi kuhinje, obnovljeni zgradbi Aluminij in najetih sobah pri zasebnikih lahko v eni izmeni letuje blizu 100 delavcev in njihovih družinskih članov. V eni od izmen je nastala tudi naslednja reportaža. — Dom aluminijaSev je v celoti praktično nemogoče fotografirati, saj Je popoinoma obdan z bujnim drevesjem, popolnoma in strogo zaSčitenim. Plaža je solidno urejena, morje je bilo čisto, vremenske razmere izredno ugodne, kljub temu pa sedanji upravnik doma Stevo Parič meni, da bo potrebno še precej naporov za pravo podobo In še boljše počutje. Ob delih za še boij urejeno plažo (peseic, več stoja! za senčnike, več privezov za čolne) bi pri domu radi uredili balinišče, mize za namizni tenis, viseče kegljišče, možnosti je še precej. — Za še boijše počuije upravisik s sodelavci za vsako izmeno pripravi j celodnevno bivanje na bližnjem Krku, lahko bi mu rekEi kar piknik v i naravi. Udeležba je prostovoljna, vendar le redki ostanejo v domu.' Enodnevno bivanje v mirnem zalivu na Krku (ceio daljša peščena plaža Je j tam) je posebno doživetja. ; Aluminijaši se ob vsakodnevnem kopanju, sončenju, vožnji s čolni (svojimi ali sposojei^imi) poskušajo tudi v jadranju na deski. Ob učenju te zahtevne spretnosti je sicer veliko prisilnega kopanja (in smeha na obali), vendar vztrajni poskušajo in nekateri tudi uspejo ter izkoriščajo ugodne vetrovne razmere na tem delu obale. — Ob koncu izmep^ je zaključni večer. Po večerji se dopustniki zberejo na terasi, kramljajo, plešejo, pojejo. V knjigi vtisov smo lahko prebrali same pohvale na račun bivanja in dela osebja tako pred poletno sezono, ko v domu in okoliških rekreacijskih objektih izvajajo aktivno rekreacijo, kot med poletno sezono, ki traja od 20. junija do 1. septembra. Pripomb ali graj v knjigi vtisov ni, saj gostje o vseh pomanjkljivostih lahko takoj opozorijo osebje, ki želi vse nesporazume ali napake odpraviti takoj. — V času, ko v Crikvenici izvajajo aktivno rekreacijo, so v domu le Stlije zaposleni. V pravi poletni sezoni jih je devet (marsikdo je dejal, da je to malo glede na veliko število gostov). Upravnik doma je Stevo Peric, ekonom Janko Kolarič, vodja kuhinje Miran Mandeljc, kuhar Hriste Krstov, pomočnika Brigita Horvat In Jože Ostroško, natakarja sta Marinka In Igor Horvat, za čiščenje skupnih prostorov in druga dela pa skrbi domačinka Milica Jei^novlč. Na posnetku manjka ekonom. Vsi, ki so v tej sezoni že letovali v Crikvenici, se bodo strinjali z ugotovitvijo, da zaposleni svoje naloge opravljajo zelo dobro, zato je o odlični hrani, hitri postrežbi in vljudnosti odveč pisati, to je potrebno doživeti. Zato si lahko gostje v miru odpočijejo In naberejo moči za zahtevne delovne obveznosti. Tekst In foto: I. kotari TEDNIK -2-avgust 1984 NAŠE KMETIJSTVO — 5 Še nekaj za vrtičkarje in lepšo okolico Velikokrat se sprašujemo kam z odpadki, da bi onesnaževali okolice, da bi bil tudi videz pkolice lepši, včasih pa bi tudi sami radi od- padke čim koristneje uporabili. Da bi vsem tistim, ki želijo imeti lepo plcolico, hkrati pa bi odpadke radi čim jforistneje uporabili, smo za nekaj nasvetov, l^am z odpadki povprašali Mirana Glušiča — vodjo odseka in referentom za kmetijske prostorske operacije pri občinskem komiteju za Icmetijstvo Ptuj. Koledarsko leto se je že prevesilo v drugo polovico, se hkrati tudi vegetacijsko leto nagiba od vegetacijske setve, prek poletne nege in vzgoje rastlin v jesenski čas, ko pričnemo posamezne vrste pridelkov z vrtov in polj pospravljati, trajnice pa se prično pripravljati na /imsko mirovanje. Torej kot sem že omenila bomo danes spregovorili v našem članku predvsem: kam in kako z odpadki, ki nastajajo v našem okolju. Zanimajo seveda najbolj tisti odpadki, ki nastajajo v našem vrtu, polju, zelenicah, sadovnjaku ... kako jih najkoristneje uporabiti. Vsekakor jemljemo iz tega seznama plastiko, steklo, gumo, tekstil, kovine, olja, kemikalije in vse ostalo, kar onesnažuje in zastruplja naše okolje. Narava pa jih niti ni v stanju razkrojiti. Predvsem nas zanima kako pripraviti kompost, oz. kako odpadke kompostirati. Ze najstarejše knjige nas opozarjajo na to, kako pripraviti kompost, in seveda kako koristno pospraviti odpadke. Kompost ali mešanec, kot so mu nekoč rekli ,,hranilnik" vsakega gospodarstva. Kaj je torej kompost? Kompost je sprstenela mešanica organskih odpadkov iz gospodinjstva, vrta, in končno tudi kmetije, ki drugače nimajo vrednosti, predelani z delovanjem mikroorganizmov pa se lahko uporabijo, kot nenadomestljivo organsko gnojilo. In kakšno naj bo kompostišče in kje? Vseka- kor ne bomo kompostišča naredili takšnega, da bi bilo zgolj odlagališče odpadkov, ki bi se ga že od daleč izogibali zaradi nesnage in zaudarjeno- sti. Za kompostišče izdelamo iz lesa običajno iz lesenih okroglih rant ali pa tudi rezanega lesa iz lat, ki naj bo do višine enega metra, širine pa od 1,5 m do 2 m in poljubne dolžine pač po potre- bi. Takšen lesen okvir, ki ima med posameznimi latami najmanj 3-5 cm zračnega prostora, mora biti dvopredalčni, saj v en predalček odlagamo odpadke, v drugem, ki smo ga napolnili že v preteklem letu pa se vrši biološka preosnova ali trohnenje odloženih odpadkov v sprstenino. Kompo,stiSče naredimo v senčnem kotu vrta, vendar na zračni prostor, ker za razpadanje odpadkov je potreben zrak oz. kisik. Ob tem velja povedati še to, da je proces v odsotnosti zraka, ki mu pravimo drugače tudi gnitje or- ganskih snovi, škodljiv, in prav to povzroča smrad in je glavna točka za muhe in druge golazni. Zagotoviti moramo torej proces razpadanja odloženih organskih odpadkov v prisotnosti zraka in temu pravimo trohnenje, ki narave in našega okolja nikakor ne onesnažuje, temveč nasprotno takšno kompostišče je lahko ob primerni oskrbi kot sestavni del vrta tudi okras. In kaj vse sodi na kompost? Ze uvodoma smo omenili, da na kompost sodijo vsi organski odpadki, ki nastajajo v gospodinjstvu in na vr- tu, in jih je narava sposobna tudi sama preo- snovati v sprstenino. Sem torej sodijo: vse vrste kuhinjskih odpadkov, olupki, jajčne lupine, koščice sadja, inslant čaja, kavni ostanki, neužitni ostanki jedi itd. Sem spada tudi ves vrtni plevel. Plevel, ki ima močne korenine, je potrebno prej zaviti v časopisni papir, (ščavje, pirnica itd.), ali karton, v katerem prej raz- padejo kot bi bili sposobni ponovnega okoreni- njenja in rasti. Če trave ne uporabljamo za mulčenje v vrtu, potem sodi na kompostišče. Prav tako spada na kompostišče ovenelo in odcvetelo cvetje in listje. Na kompostišče spadajo tudi prah, prah od sesalca seveda v primeru, da ni drugih snovi in seveda kemikalij. Med vegetacijo rastline venomer obrezujemo in negujemo, odstranjujemo zalistnike. Vse daljše dele rastlin, poganjke, ne glede, če so že dozoreli zrežemo ali sesekljamo na kratko 5 cm dolžine, da se bodo laže kompostirali. Na kompostišče spada tudi perje perutnine, volneni in bombažni odpadki, krmna in kostna moka, roževina, žagovina, lesna volna," saje iz dimnikov, gnoj oz. odpadki malih živali, ki jih gojima pri domu, kokoši, kunci in podobno in še bi lahko naštevali. In kako pripravljamo kompost? Na dnu komposta zagotovimo plast zdrobljenih lesenih delov, drobnega vejevja, kar nam bo služilo kot drenaža. Vse prej naštete odpadke odlagamo v plasti do 20 cm debeline, ki jo pokrijemo s tan- ko plastjo zemlje, in nekaj kg apnenca. Na en kubik komposta porabimo 30 do 90 kg apnen- ca, saj le ta mora biti, ko nastane iz odpadkov sprstenina nevtralno ali bazične reakcije nika- kor pa kisle. Za apnjenjem pa tudi pospešujemo delovanje mikroorganizmov, ki to organsko maso presnavljajo. Zelo koristni in prepotrebni pri tej preosnovi so tudi deževniki, če jih v kompostu opazimo, vedimo, da je ta kompost dobro pripravljen. Ko v jeseni vrt očistimo vseh enoletnih rast- lin, odpadne snovi vložimo v kup po plasteh, pokrijemo z 15-20 cm vrtne zemlje, ki naj bp poravnana v prihodnjem letu, ko se bo vršilo trohnenje, ki nam bo služilo za rast kakšnih cvetlic ali rastlinja. Z uporabo komposta, ki je dozorel v dveh letih in je vsestransko upora- bno gnojilo in si lahko z njim pridelamo krepke in zdrave rastline, ki so odpornejše proti bolez- nim in škodljivcem, kajti dokazano je, da le ti napadajo in uspešneje uničujejo slabo hranjene rastline. Vsem vrtičkarjem priporočamo, da si kupijo priročnik ,,Moj bio vrt", ki ga lahko kupijo v sleherni prodajalni časopisov, pa v poglavju o kompostu med drugim piše: ,,Tudi sosedje bo- do pripravljeni oddajati organske odpadke, če jim razložimo prednosti kompostiranja, pred odvažanjem koristnih organiskih snovi. Za nji- hovo sodelovanje, ki je hkrati tudi zaščita oko- lja, se jim ob priložnosti lahko zahvalimo s šop- kom vrtnega cvetja ali s košarico kvalitetne zele- njave, kajti kompost je slehiint-oa gospodarja hranilnik." ' pamo, da vam bodo naši nasveti koristili, da jih boste s pridom uporabili, s tem pa poskr- beli tudi za lepšo okolico. S sodelovanjem ing. Mirana Glušiča pripravila Jana Hvaleč Napotki za zmanjšanje škode po toči Hudo neurje s točo je v zadnjih dneh zajelo različna območja Slovenije in povzročilo škodo na kmetijskih rastlinah. Za preprečevanje nadaljnje škode je najpomembneje, da se rane na rastlinah čim prej zapro in da preprečimo vdiranje gliv vanje. To bomo dosegli s škropljenjem s fungicidi in z dognojevanjem. V sadovnjakih in v nasadih jagodičja odstranimo vse močno ranjene in polomljene veje ter poganjke, večje rane premažemo s cepilno smolo. Škropljenje proti glivičnim boleznim opravimo z enim od naslednjih pripravkov: dithan M 45, captan WP 50, orthocide 83, difocap, proti plesnim pa dodamo še rubigan ali bayleton ali afugan ali cosan. V vinogradih očistimo poškodovane trse, odstranimo vse polomljene in močno poškodovane mladice, trto pa temeljito poškropimo proti peronospori, oidiju in sivi grozdni plesni. Za škropljenje proti peronospori uporabimo folpet, antracol, dithan M45, cuprablau, škropivu dodamo še cosan ali bayleton za zatiranje oidija ter sumilex, rovral, ronilan ali pinulin proti sivi grozdni plesni. Škropivu v vinogradih in sadovnjakih dodajmo še katerokoli raz- položljivo foliarno gnojilo (folifertil, bavfolan, foliar K ipd.). Delno poškodovane posevke koruze nemudoma dognojimo z dušičnim gnojilom (100-150 kg KAN-a/Ha, popolnoma uničene pa preorjemo, pri čemer na površini, ki je bila poškropljena z atrazini lahko sejemo samo koruzo, ki bo uporabna le kot zelena krma. Po toči prizadete krompirjeve nasade in vrtnine takoj poškropimo z enim od naslednjih fungicidov: dithan M 45, antracol, bakreno apno, bakrocid. Škropivu za vrtnine dodajmo še foliarno gnojilo. Poškodovane travnike takoj pokosimo ter jih pognojimo s KAN-om ali z nitrofoskalom z visoko vsebnostjo dušika ((150-200 kg /ha Kmetijski inštitut Slovenije, Ljubljana Po napornem delu se prileze trenutek počitka ob južini in kozarčka domačega, M je zrasel na brajdi. Posnetek julija 1984 na polju pri Pa«^'ni"- Foto: M. Ozmec 14 dni po toči Toča, ki je padala na območju Haloz, 15. julija, je nekatere vino- grade uničila 90 <*/o, kar je ugoto- vila tudi strokovna komisija, to predvsem velja za območje Strajne, Jablovca in drugih krajev na območju KS Podlehnik. Ljudje so obupani, ne vedo, kam naj se obrnejo po pomoč. Ob tem pa se tudi sprašujejo, zakaj je bilo ukinjeno raketno izstrelišče za obrambo pred točo pri Konradu Vaupotiču. Glede tega so različna tolmače- nja, eni pravijo, da so bila nekate- ra izstrelišča ukinjena zaradi tega, ker sedaj uporabljamo boljše rake- te z večjim dosegom, drugi pa, da zaradi letalske obrambe, ki da je baje uspešnejša. Toda pri enem in drugem je vrsta pomislekov, zato je žalostno, da ljudje, ki imajo strokovne nazive in funkcije ne ve- do točnega odgovora. Vendar vse to modrovanje nič ne pomaga, škode kmetu in vino- gradniku to ne bo povrnilo. Enot- na zahteva vseh pa je, da je v bodoče treba urediti tak sistem obrambe pred točo, ki bo zagota- vljal, da v bodoče toča ne bo več klestila. Po toči prizadete kraje si je ogledala občinska komisija, ki jo vodi Janko Mlakar, predsednik občinskega komiteja za kmetijstvo in gozdarstvo. Prišel je tudi Franc Krajnc, podpredsednik IS SO Ptuj. Oba sta imela zelo lep odnos do ljudi, dala mnogo koristnih nasvetov in znala prisluhniti pro- blemom haloškega človeka. Zal pa nekateri drugi prihajajo ocenjevat škodo po toči in se pri tem obna- šajo kot kakšni turisti. Naj bom nekoliko piker, razlika je sicer v tem, da si turist sam plača prevoz . . . Prizadeti Haložani upamo, da bo tako ožja kot širša družbe- nopolitična skupnost pokazala polno razumevanje za oškodovan- ce po toči in da bodo dobili pomoč vsi resnično prizadeti. Nekateri se namreč bojijo, da bi bilo tokrat podobno, kot je bilo pred leti ob potresu v Halozah, ko se je ocenjevala škoda samo na družbe- nih zgradbah, na privatnih hišah pa ne. Besedilo in posnetek: Franc Drobnič Tako je izgledal uničen vinograd v Strajni dober teden po toči. Močno je prizadet les, zato ni pričakovati pridelka tudi ne prihodnje leto. Pričakovane pridelke je močno zmanjšala toča o povzročeni škodi po toči v kmetijstvu na območju ptujske občine je spregovoril tudi delegat ptujske občine, Franc Tetičkovič na seji Zbora občin Skupščine SR Slovenije, ki je bila, 25. julija v Ljubljani. Med dru- gim je povedal: ,,V kmetijstvu smo v glavnem izpolnili plane jesenske in spomladan- ske setve in pričakovali srednje pridelke, če že ne dobre v poljedelski proizvodnji, podobno tudi v drugih panogah: vinogradništvu, sadjarstvu, živinoreji itd. Pričakovane pridelke je močno zmanjšala toča pred deseti- mi dnevi (15. 7.), ki je zajela doslej najširši in najdaljši pas. Zajela je več kot tretjino območja ptujske občine — del Dravskega in Ptujskega polja ter Haloze. Povzročeno škodo ocenjujejo komisije, vendar že na osnovi prvih podatkov sklepamo, da je škoda ogromna, kar bo povzročilo velik izpad dohodka, pridelkov in tudi ne bo mogoče realizirati predvidenih količin odkupa pšenice in drugih pridelkov. Ob tem postavljam vprašanje učinkovitosti sistema obrambe proti toči, kakršnega smo v zadnjih letih vzpostavili v Sloveniji in za katerega se namenjajo precejšnja sredstva. Zato kaže preučiti in raziskati ali je odpovedal obrambni sistem in zaradi kakšnih vzrokov, objektivnih ali subjektivnih in na osnovi tega odmeriti tudi odgovornost." Melioracija Lešniške doline Zbori skupščine občine Ormož so na zadnji seji sprejeli predlog odloka o uvedbi meHoracijskega postopka za melioracijo Lešniške do- line. Melioracijsko območje obsega 380 ha površin in se razprostira pretežno na levem bregu potoka Lešnica, zajete pa so tudi vse ravninske in blago nagnjene površine ob pritokih Lešnice. Območje zajema dele katastralnih občin: Hranjigovci, Ključarovci, Koračice in Lešnica. -u Urejamo kmetijska zemljišča ARONDACIJA V doslej objavljenih sestavkih smo se spoznali s kmetijskimi prostorskimi operacijami oprede- ljenimi v zakonu o kmetijskih zemljiščih z upravno-pravnega vidika in kako se le-te uveljavljajo v praksi. Ko zaključujemo ta cik- lus opisa in informiranja o uprav- nih postopkih prostorskega ureja- nja kmetijskih zemljišč, nam je preostala še ena kmetijska prostor- ska operacija, arondacija ah zaokrožitev kmetijskih zemljišč. Arondacija se je kot kmetijska prostorska operacija v družbenih kmetijskih gospodarstvih v pretek- lih letih izvajala z vso svojo aktiv- nostjo. Družbenim kmetijskim gospodarstvom, ki so se po vojni oblikovala iz skladov zemljišč družbene lastnine, katera so bila silno razparcelirana, ni preostajalo drugega, kot da se smelo poslužijo zaokroževanja ali arondacije zemljišč in si tako za smotrno m intenzivno kmetijsko pridelavo oblikujejo strnjene zemljiščne komplekse. Medtem ko smo v zad- njih letih pristopili h kompleksne- mu urejanju kmetijskih zemljišč, ne glede na sektor lastništva z zložbami ali komasacijami pa se tam, kjer se izvajajo komasacije, predlogi in postopki arondacij ne opravljajo več. Kot je smisel in smoter vseh z zakonom opredeljenih kmetijskih zemljiških operacij, urejanje prostora zaradi uvajanja moderne tehnologije in s tem zagotavljanja večje produktivnosti v kmetijski .^odnji, služi temu namenu arondacija. Arondacija je ,.vno ekonomski ukrep, s kate- se s prisilno zamenjavo v TI postopku zaokroži arondacijskega upravi- čenca tako, da se mu pripoji tuje zemljišče, prejšnjemu lastniku pa praviloma povrne škoda v ustrez- nem drugem zemljišču. Namen arondacije je torej tako urejanje prostora, ki s strnitvijo omogoča smotrnejšo obdelavo zemljišča in uporabo moderne tehnologije, s čimer se vzpostavlja optimalnejša proizvodna enota in tako večja produktivnost v kmetijski pro- izvodnji. Arondacija je podobna komasa- ciji po svoji obliki oziroma cilju, razlika je le v tem, da se aronda- cija izvede v korist enega aronda- cijskega upravičenca, pri komasa- ciji se pa zaokrožijo zemljišča vseh uporabnikov in lastnikov, ki ležijo na določenem območju. Zakon o kmetijskih zemljiščih je opredelil arondacijske upravičence v korist katerih se izvede aron- dacija in to: — družbene kmetijske organiza- cije, če bo zemljišče, ki se bo pripojilo in zaokrožilo v kompleks rabilo za kmetijsko proizvodnjo; — kmečki proizvodni skupnosti na podlagi pogodbe sklenjene po predpisih o združevanju kmetov, če gre za združeno obnovo ali napravo trajnih nasadov ali če gre za združeno obnovo ali napravo trajnih nasadov ali če gre za združeno obdelavo in slednjič; — v korist kmeta na gorskih in hribovitih predelih, če bo zaradi povečanja kmetijske proizvodnje, izboljšanja rabe kmetijskih zemljišč in ohranjanja tamkajšnje naseljenosti v odnosih trajnejše medsebojne povezanosti in trajnej- šega poslovnega sodelovanja združeval delo, zemljišča in sredst- va z delom delavcev v organizaciji združenih kmetov. Arondacijski upravičenci lahko vložijo predlog za arondacijo; — če imajo na zaokroženem območju razdrobljena zemljišča ali če leži v strnjenem zemljiškem kompleksu tuje zemljišče, — če nudijo lastniku, ki je kmet oziroma uporabnik zemljišča za zemljišče, ki naj se mu pripoji dru- go ustrezno zemljišče, če pa lastnik nima statusa kmeta in ni zanj na voljo ustreznega zemljišča, se mu za pripojeno zemljišče lahko izpla- ča denarna odškodnina po predpi- sih o razlastitvi, — če se izkažejo, da razpolagajo z možnostmi za izvedbo namena za katerega predlagajo arondacijo, ter — če se izkažejo, da prostovolj- na mesebojna menjava kmetijskih zemljišč ni bila dosežena. O predlogu za arondacijo odloča v upravnem postopku občinski upravni organ pristojen za kmetij- stvo, kateremu je predhodno dala soglasje Kmetijska zemljiška skup- nost. Pri občinskem komiteju za kmetijstvo Ptuj se v tem času izvajajo oziroma zaključujejo arondacijski postopki v k. o. Veli- • vrh, k. o. Stanošina in k. o. Bukovci,^ ki jih je vložil Kmetijski kombinat Ptuj. Arondacijski upravičenci Kmetijki kombinat Ptuj in Sei^enarski kombinat Semenarna Ljubljana pa že pripravljata nove predloge za arondacijo zemljišč v k. o. Drstelja in k. o. Ptuj proti Šturmovcu. Občinski komite za kmetijstvo Miran Glušič ing. agr. KMETIJSKI KOMBINAT SLOVENSKA BISTRICA ^ sanacijo m novimi površinami Pri Kmetijskem kombinatu v Slovenski Bistrici, osnovnem nosilcu proizvodnje hrane v družbenem sektorju občine Slovenska Bistrica, se z vso odgovor- nostjo zavedajo pomena te proizvodnje, ki jo bodo lahko povt"čali predvsem z intenzivnejšimi izkorišča- nji dosedanjih površin in s pridobivanjem novih površin. V letošnjem letu načrtujejo v tej kmetijski delovni organizaciji odkupiti od zasebnikov okoli 50 ha novih kmetijsko obdelovalnih površin. Prav tako pa bodo v tem času opravili melioracijska dela na okoli sto hektarjih zemljišč. Okoli 10 ha vinogradov Kmetij- skega kombinata Slovenska Bistrica bodo obnovili, ker jih je pred dvema letoma močno poškodovala to- ča. V letošnjem letu bodo prav tako obnovili okoli 6 ha sadovnjakov, saj so nekateri sedanji že zastareli in tako ne dajejo predvidenih količin sadja. Med pomembnejšimi investicijami načrtujejo pri kmetijskem kombinatu v letošnjem letu še namestitev nove polnilne linije za vino, dokončanje sanacije sanitarno tehničnih prostorov klavnice v Slovenski Bistrici in nakup potrebne sodobnejše kmetijske mehanizacije. Vsi ti dosežki pa bodo v veliki meri prispevali, da sc bo Kmetijski kombinat Slovenska Bistrica hitreje izvlekel iz sedanjega položaja izgubarjev, s čimer se srečujejo že*nekaj let. Viktor Horvat 6 — IZ NAŠIH KRAJEV 2. avgust 1984- TEMillK Dober den no boj lepo pa tudi toplo veremen van želin. Jebal ga na marelin špic, za letošjo poletje pa man že zadosti deža, sunčnega mrka no dugihgot, ki bi si jih skoro že moga drgoč gor oblečti. Z Mico srna kurner pšenico doj z njive pred slabim vremenom spravla. Potli pa srna jo mogla na peči no gor na dilah sišiti, saj bla tak vložna, ke bi lehko vodo vun z zrnja ožmekna. Zdaj vsoki den gor po dilah skočen no zrnje mešan. To pa je že resen narobe svet. O tistih vročih poletnih pesjih dnevih nega ne duha no ne sluha. Naš pes Reksi se tudi pritožuvle, in v svoji pesji govorici provi, da mu niti na sunci ne je tak vroče, ke bi se mu spločalo jezik vun z gobca podržati, saj se boji, da se ne bi v zobe prehloda. No, pa to Se neje vse. Kak čujen no v cajtngah štejen je naše sotrpine Haložane fejst toča potukla. Ven kak je hujdo, če ti toti ledeni bič vniči vse v kaj si celo leto delo no peneze vlaga. Potli pa niti za kruh nemaš pa tudi živini nemaš kaj dati. Vidite, v tokšnih primerih bi se morala izkozati naša solidarnost no medsebojna pomoč v nesreči. Mija z Mico smo že sklenla, da borna dala eno vrečo pšenice no v jesen še eno prikolico karuze znoncom na enem izmed haloških bregov, ki jin je toča skoro vsevničila. Kerbodoprinas v Prlekiji, kak zaenkrat zgleda, tudi bogato jobolka obrodila, boma tudi jobolka poslala na haloški kuriec. Drogi brolci, prek Tednika Jovno pozivan, da se po svojih močeh samoiniciativno ali pa prek krajevnih skupnosti vključite v pomoč priza- detim po toči. Saj vete kak provi tisti pregovor, da keri hitro pomoga — dvakrat pomoga. Tej ko o tem. Kak pa se kaj drgačik mote? Saj ven, neje za hvolti pa neje za kritizirati. Čestitam van k prazniki občine Ptuj, pa da nebi ob prazniki preveč praznih denarnic meli. Te pa srečno. Vaš praznični Lujzek Prisrčen sprejem enote JLA v Zetalah v torek, 24. julija so predstavniki Skupščine občine Ptuj v Zetalah, skupaj s predstavniki tamkajšnje krajevne skupnosti, sprejeli inženirsko enoto kapetana JLA Tomislava Drolca. Enota mariborske Franca Rozma- na Staneta, ki se je naselila v prostorih spodnje žetalske šole, bo z vso po- trebno mehanizacijo modernizirala del še neasfaltirane ceste Žetale—Roga- tec, ki poteka po žetalski krajevni skupnosti. Ozko, vijugasto in vzpenjajo- če se 3 km dolgo cestišče skozi dolino potoka Rogatnica, je zlasti v zim- skem času, zaradi poledenelosti in nepravilnega nagiba na posameznih ovinkih, predstavljajo nevarno past za vsa motorna vozila. Prav zaradi tega je tudi avtobus, ki vozi delavce iz žetalskega območja, moral preneka- terikrat močno podaljšati svojo pot proti Rogatcu, Rogaški Slatini in Ce- lju, prek varnejše hrvaške strani. Z razširitvijo na šest metrov ter z vsemi opravljenimi zemeljskimi deli, kar pravzaprav predstavlja del učnega pro- grama omenjene enote JLA, bo odpravljena tudi ta večletna nadloga. S tem bo cestišče sicer pripravljeno za asfaltiranje, toda zaradi pomanjkanja denarja, bo na asfaltno prevleko moralo počakati še nekaj časa. Kdo ve, mogoče le do prihodnjega leta . . .! Inženirsko enoto kapetana Tomislava Drolca, so v večernih urah na dan prihoda še posebej obiskali predstavniki Skupščine občine Ptuj in Kra- jevne skupnosti Žetale. Potem, ko so vojakom opisali občino, žetalsko kra- jevno skupnost ter navade in običaje tukajšnjega prebivalstva, so jim pri- pravili še manjšo zakusko. Besedilo in foto: L C. Predstavniki Skupščine občine Ptuj in Krajevne skupnosti Žetale v pogo- voru s kapetanom Tomislavom Droicem. Knjižnica v Ormožu bo nekaj dni zaprta Ljudska knjižnica Ormož je tudi občinska matična knjižnica, zd-; ružena je z Delavsko univerzo Ormož in ima svoj sedež v Vrazovi ulici 12. \ Knjižnica vsa leta izpolnjuje svojo osnovno dejavnost, kije namenjena: izobraževanju, razvoju strokovnega in raziskovalnega dela in zadovo-j Ijevanju kulturnih potreb občanov. Knjižnica razpolaga s 63 kv. metri! površine, kar je precej pod nivojem standarda v Sloveniji. Leposlovne; knjige so ločene za mladino in odrasle, poučne in strokovne knjige pa soj urejene po mednarodnem sistemu klasifikacije. Knjižnica posluje za; bralce tedensko po 35 ur in ima okoli 16 tisoč vseh knjig. • I Velja poudariti, da vse delo opravlja le ena delavka, to je med i mladimi in starejšimi priljubljena knjižničarka Nežka Vaupotič. kii opravlja tudi vse interno delo. to je vodenje dnevne statistike, vlaganje! vrnjenih knjig, pospravljanje, izbor in nakup knjig, opremljanje in| ovijanje, inventarizacija, katalogi in podobno. Ker je tov. Nežka sama,] pravico do letnega dopusta pa ima enako kot vsak drugi delavec. h0 knjižnica od 6. do 25. avgusta zaprta. Zato bodo vsi tisti, ki bodo želeli] v avgustovskih dneh prebrati še kako novo knjigo, pač morali z obiskom j kniižnice Dohiteti. Teh pa na ormoškem območju ni malo. saj ugotav- ljajo, da v letošnjem p>oletju število bralcev narašča. Verjetno je vzrok iskati tudi v tem. da nekateri delovni ljudje preživljajo večino dopusta doma. -u Kukav'ca bi kukala Gustlovih 60 let S kolegom iz redakcije sva se lepega junijskega dne odpeljala v Žetale. Rad obiščem ta kraj, kjer so mi pred nekaj manj kot dvaj- setimi leti v tamkajšni šoli v de- lovno knjižico vpisali prve mesece pokojinske dobe. Tokrat sva bila namenjena k prijatelju Avgustu Bedeniku, sedaj že upokojenemu učitelju žetalske osnovne šole. Srečanja z Gustlom in njegovo ženo Vero so vedno prijetna. To- krat sva ga našla za hišo, kjer je v poletni uniformi, če kopalkam lahko tako rečemo, in z grabljami v rokah obračal za krplje sena. Veselje bil srečanja in sedli smo v senco, Gustl pa je svojo zagorelo kožo pred predvidenim fotograf- skim šklocanjem skril za srajco. Ob dobrem haloškem vinu smo kramljali o vsem mogočem, med drugim tudi o Gustlovih šestih desetletjih, ki jih je zaokrožil v juliju in pogumno zakoračil v sedmo. Avgust Bedenik je privekal na svet 22. julija 1924 v Nadolah. V njegovi družini je bilo dvanajst otrok. Mati mu je umrla že v naj- nežnejši otroški dobi. V osnovno šolo je hodil v Žetale, kjer ga je vzela k sebi in posinovila srčno dobra učiteljica Jerica Visenjak. Šolanje je nadaljeval na nižji gimnaziji v Ptuju in na učiteljišču v Mariboru. Druga svetovna vojna mu je preprečila mirna dijaška leta. Tako kot mnogim tudi njemu ni prizanesla. Najprej je bil poslan na prisilno delo v Avstrijo, od koder seje po srečnem naključju vrnil. 1943 je bil mobiliziran v nemško vojsko, že na prvem do- pustu pa je dezertiral. Ilegalno je prešel na Hrvatsko, kjer mu je stric prek svojega sina omogočil zvezo s partizani. Postal je borec Zagorskega odreda. Ko so ustaši popolnoma razbili ta odred, so se borci reševali po svoje. Gustl seje odločil za pot v Slovenijo. Med Rogatcem in Že- talami je ilegalno prešel mejo in se napotil k sorodnikom v Haloze. Tuje ostal le en dan, potem pa se je podal k svoji krušni materi, kije po prihodu nemških učiteljev v Žetale. odšla v Žamence. Takoj je poiskal zvezo z osvobodilnim gibanjem in se pri- ključil partizanom na 14. kurirski postaji, kije delovala na območju Slovenskih goric. Najbolj mu je šlo za nohte, ko je ob neki priliki obiskal mater in so v hišo prišli trije čudni obisko- valci, ki so »želeli v partizane«. Skoraj bi jim bil nasedel, eden pa mu je vendarle bil sumljiv. Ta je tudi potegnil revolver in hotel Gustla likvidirati. Gustl seje po- gnal skozi vrata s takšno silo, daje odtrgal kljuko, gestapovci so streljali za njim. Se danes ima v telesu spomin na ta dogodek, ne- kaj svinca še vedno potuje v njem. Najsrečnejši je bil, ko je bila domovina osvobojena. Po vojni je opravil pedagoški tečaj in postal učitelj Kol tak je najprej službo- val na Polenšaku, kjer sije ustvaril družino. Naslednja postaja zanj in za ženo, ki je tudi bila učiteljica, so bile Soperce v Halozah. Cez leto dni. leta 1948, sta odšla v Narap- Ije. ki so mu ostale najbolj v sp>o- minu. Zanimivo je, da nobeden od učiteljev v Narapljah ni imel ure. Tudi na šoli je ni bilo. Na vprašanje, kako so zvonili ob koncu in začetku šolskih ur. je odgovoril, da so to opravljali po občutku, ali pa so šli vprašat za točen čas k sosedu, kjer je tikta- kala dobra stara stenska ura. Če bi jo sosedje posodili šoli, bi namesto zvonenja, kukali, kot je kukala kukavica na radiu Ljubljana. Tudi s hrano je bilo takrat težko, Večkrat je za kosilo učiteljem bližnjega potoka nalovil ribe. Upam, da mu zaradi tega zapisa današnji ribiči ne bodo delali kakšnih posebnih težav. 1951. leta je prišel na šolo v Žetale, ki ji je, če odmislimo kra- tek čas, ko je bil ravnatelj šole v Podlehniku, ostal zvest do konca službovanja. Oba z Vero se rada spominjata časov, ko so v Zetalah ustanovili prosvetno društvo in pri petrolejkah uprizarjali igre. Gustl je bil tudi odličen zboro- vodja žetalskega šolskega pev- skega zbora. To dejavnost je žal moral opustiti, ko mu je začel nagajati sluh. Kot učitelj se je vključil pravzaprav v delo vseh organizacij v krajevni skupnosti in bil tudi med ustanovite ji gasil- skega društva v Zetalah. Danes je med drugim še predsednik KO ZZB NOV. Če pogledamo njegovo službe- no pot. ugotovimo, daje delal, po današnji šolski mreži, pravzaprav na samih podružničnih šolah. To ni bilo samo delo v šoli, saj je v vseh teh krajih tudi živel, čutil in delal s krajani in se prebijal po trnovi poti iz nerazvitosti, kamor ti kraji še danes sodijo. Danes se Gustl rekreira na košču svoje zemlje v Zetalah, oziroma Cermožišah, hodi po gobe v žetalske gozdove in je rad v družbi, ki ga rada sprejme medse, zaradi njegove prisotnosti in do- mačnosti. V imenu vseh prijateljev, pre- pričan sem, da lahko zapišem tudi v imenu generacij učencev, ki jih je Avgust Bedenik učil in vzgajal, mu želim še mnogo čilih in zdra- vih let in bogatih gobarskih letin.. F. Lačen Kljub sivim brkom m nekoliko redkejšim lasem je Avgust Bedenik Se čil možakar ___________ Foto; ]VL O^m«: V prostorih podružnične osnovne šole je bilo kaj videti, od kulinarike, hor- tikultuie, izdelkov obrtnikov, do iistvanalnosti osnovnošolcev. Na svečani seji so ob utijevanju vezi med pobratcalma krmevnliiia slnipno- stima Podunavd in Podgorci izmenjali tudi darfla. PROSLAVILI SEDMI PRAZNIK KRAJEVNA SKUPNOST PODGORCI Osrednje prireditve ob sedmem prazniku krajevne skupnosti so v Podgorcih izvedli minulo soboto in nedeljo, ko so v goste sprejeli dele- gacijo pobratene KS Podunavci iz SR Srbije, pred tem pa kot prvo prireditev izvedli tekmovanje v streljanju z MK in zračno puško. V soboto so po sprejemu gostov iz Srbije v osnovni Soli odprli raz- stavo kuharskih spretnosti doma- čink, zasebnih obrtnikov in učen- cev, izvedli pa tudi vaško srečanje s priložnostnim kulturnim progra- mom. V nedeljo dopoldan je bila naj- prej svečana seja skupščine in vod- stev družbenopolitičnih organiza- cij. Po pozdravu vodje delegacije iz KS Podunavci je v slavnostnem go- voru predsednik skupščine KS Pod- gorci Mirko Venta podal pregled opravljenih nalog referendumskih obdobij (sedaj se izteka tretje), v katerih so pridobili veliko za boljše delo in življenje v teh krajih. Kljub temu pa ostaja še precej želja in po- treb. Tako bi radi zgradili mrliško vežo, uredili telefonsko in vodo- vodno omrežje ter modernizirali nekatere cestne oovezave. Vse to želijo opraviti z nadaljnjim sodelo- vanjem krajanov, ki se na takšne akcije vedno odzovejo. Da je temu tako, pričajo tudi letošnja prizna- nja zaslužnim krajanom in organi- zacijam. Tako so bronaste znake OF po- delili Janku Marinu, Kondradu Prejacu, Cvetki Krabonja in pro- svetnemu društvu Osluševci, pri- znanja krajevne skupnosti pa so sprejeli Zvonko Dominko, Stanko Kostanjevec, Jakob Klemenčič, Anton Slavinec in Marija Sladnjak. Priznanja sta podelila Mirko Venta in predsednik KK SZDL Franc Lah. Po priložnostnem kulturnem programu, ki so ga izvedli učenci OS Velika Nedelja in podružnične šole v Podgorcih, so udeleženci slo- vesnosti k spomeniku padlun kra- janom položili venec, spomin na težke čase NOB je obudil predsed- nik KO ZZB NOV Joško Korpar, spominsko svečanost pa zaključili z recitalom. Prireditve ob sedmem prazniku so sklenili s popoldanskim prika- zom domačih običajev in družab- nim srečanjem. Tekst in foto: 1. kotar S svečanosti pred spominskim obeležjem padlih krajanov. Med bližnje pridobitve sodi tudi asfaltna prevleka na cesti Podgorci—Za- mušani. CIRKOVČANI SE SKRBNO PRIPRAVLAJO Člani folklorne skupine Vinko Korže v Cirkovcah opravljajo še zadnje priprave na mednarodni festival folkJore. ki bo avgusta na Nizozemskem. V desetih dneh, kolikor bodo gostovali v deželi tulipanov, bodo izvedli več kot deset enournih nastopov. PrikazaU bodo naše ljudske plese in pesmi, občinstvu pa bodo z besedo predstavili tudi našo ožjo in širšo domovino. Za plesalce in plesalke folklorne skupine Vinko Korže. ki je pred nekaj leti slavila 50- lelnico uspešnega delovanja, je nastop na mednarodnem festivalu Salland prav gotovo vehko priznanje. N.D. I^DNIK -2. avgust 1984 KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE — 7 Kraj upanja in izgubljanja kulturne dediščine STUDENICE Kraj Studenice je tesno stisnjen v podnožje Boča in je bil nekoč privlačen za tiste, ki si želijo še neokrnjenega življenja, kjer okolja ne kvarijo industrija in pretirano naraščajoči promet. Kljub temu pa kraju danes ni mogoče reči, da je odmaknjen od zunanjih dogod- kov, saj se mnogi vozijo na delo v poijčane ali tudi oddaljenejše industrijske kraje. S skromnimi sredstvi pa so v zadnjih letih prav v tem kraju veliko storili za njegov napredek in tudi lepši zunanji vi- dez. Med najpomembnejšimi pridobitvami zadnjega obdobja so prav gotovo-vodovod, asfaltirane ceste, nova mrliška veža in prosto- ri krajevnih družbenopolitičnih organizacij. Ob velikih odpove- dovanjih, saj so večino sredstev pridobili iz samoprispevkov, so se izkazali tudi s prostovoljnim de- lom, pa naj je šlo za eno ali drugo družbeno pridobitev, niso poznah zavračanj. Kot v vsakem kraju je bilo tudi tukaj nekaj takšnih, ki se v razvoj svojega kraja niso dovolj vključili. Veliko so prebivalci tega kraja, ki je tudi središče ene od manj razvitih krajevnih skupnosti v ob- čini Slovenska Bistrica, storili za svoj razvoj. Po dolgih pričakova- njih imajo v kraju tudi prvi indu- strijski objekt Plastika, ki deluje v okviru Lesno predelovalne indu- strije Litija in zaposluje okoli 50 domačinov. So pa v Studenicah tudi objekti, ki jim kljub neizmerni volji ne morejo pomagati. Predvsem je to studeniški samostan, ki je že sko- raj dokončno prepuščen propadu, saj bi njegova obnova veljala sred- stva kakršnih bi tudi v okviru Kulturne skupnosti Slovenije težko zbrali. Iz sedanjosti je izginila tudi marsikatera domačija, ki je nosila pečat kulturne dediščine, pomem- bne za širši kulturni prostor Slove- nije. Zgodovinska vrednost kraja tako pred očmi domačinov, ki žal stojijo nemočni ob strani, saj je samo dobra volja mnogo premalo, da bi takšno propadanje preprečili. Besedilo in posnetek: Viktor Horvat Pred vhodom v Studenice (v ozadju) propada še eden od značilnih ob- jektov, veliki vaški mlin, o katerem so znali starejši veliko povedati, mladi pa gledajo le še ostanke. IZ MUZEJSKE FOTOTEKE Pri kopanju drenaže leta 1982 ob severni steni grajske žitnice so bile odkrite najdbe iz različnih obdobij. V najgloblji plasti rumene ilovice je bila najdena glinena zajemalka, ki nam izpričuje najstarejšo naselitev grajske- ga griča v zaključni fazi kamene dobe (eneolitika), oz. v bakreni dobi, to je v času prehoda iz 3. v 2. tisočletje pred našim štetjem. Druga podobna zaje- malka je bila najdena v zemlji, preko- pani ob napeljavi strelovoda (glej risbi 1 in 2). Prazgodovinsko je tudi kamnito orodje (3. 4) in kamnit brus (5), ki pa so časovno težje podrobneje opredeljivi. Nad rumeno ilovico je ležala črna mastna kulturna plast iz obdobja mlajše kulture žarnih grobišč (1000—750), kije vsebovala številne keramične najdbe, tako ročke (6). jajčastoovalne lonce okrašene s plastičnim rebrom z odtisi prstov (7) ter bronast žebljiček s polkroglasto glavico (8) ob enem od poškodovanih ognjišč. Z enim fragmentom odebeljenega ustja posode (9) je zastopana tudi mlajša železna doba. ki pa se stratigrafsko ni dala ločiti od ostalih obdobij. Številne so tudi antične keramične ostaline (eden od loncev je predstavljen na risbi 10). skromneje pa so zastopane zgodojesrednjeveške najdbe. Tako nam drobno arheološko gradivo priča, da je bil ptujski grič, očitno zaradi izredno dobre strateške lege, poseljen skoraj kontinuirano z redkimi prekinitvami (starejša in srednja bronasta doba, starejša železna doba itd.)»od konca kamene dobe pa vse do današnjih dni. Brane Lamut Drobne arheološke najdbe izkopane na tumirskem prostoru ptujskega gradu 1982, risbe: B. L. Organizatorji kulturnega življenja v OZD v občini Ormož v večjih organizacijah združenega dela v občini Ormož prizadevno de- lajo organizatorji kulturnega življenja. Med prizadevnejšimi so Anica Ra- tek iz Optyl Tovarna Jože Kerenčič Ormož in Danica Krajnc iz Droge TOZD Gosad Središče ob Dravi. Med pomembnejše naloge organizatorjev kulturnega življenja spada priprava kulturnih programov za razne priredit- ve v kolektivu, organiziranje srečanj, usmerjanje na kulturne prireditve, pospeševanje ljubiteljske dejavnosti in podobno. POEZIJA BARVE IN TEKSTILA Svila, batik in platno — tkani- ne, katerih nežnost občuti že po- gled, kaj šele dotik. Posebej še, če tkanino obogati nežna poteza čo- piča, ki ga vodi roka in misel mlade umetnice Olge Ceh-Buti- nar iz Ptuja. Občinstvu se tokrat prvič predstavlja s samostojno razstavo, spretno postavljeno v razstavnem paviljonu Julija Ošlovnika ob Poljski cesti v Ptuju. Najbrž ni naključje, daje razs- tava v Ptuju, rojstnem kraju mla- de ustvarjalke, ki je sicer umet- nostna zgodovinarka. Utesnje- nost modernega sveta je vzbudila v njej potrebo po dokazovanju same sebe, potrebo po javnem dokazovanju tega krutega sveta, ki pa ga vendar vsak od nas v svoji notranjosti doživlja drugače; in- timno, nežno, lirično, pa naj bo še tako krut in brezobziren. Olga Čeh — Butinar je številno občin- stvo navdušila z izbranimi risbami na tkaninah, ki so že od nekdaj najbolj priljubljene med ženskim svetom. Nežne, tu in tam drzne pa tudi plahe poteze, kijih je za- risala na tkanino, nedvomno do- kazujejo svojskost izražanja, da- jejo slutiti naravnanost njene umetniške poti, usmerjene v uporabno umetnost, odkrivajo samozavest pa tudi negotovost, . nujno spremljevalko vsakega ustvarjanja. Tople in mehke zvoke je na otvoritvi izvabljal kitari mladi glasbenik Tomaž Rajterič, intim- no Minattijevo liriko je izpovedal Marjan Beneditič, oboje narav- nano na lirično izpoved razstav- ljenih rut, tunik in oblek. Prijeten večer je bil, poln nežnosti, prija- teljstva, subitilnosti, kije povezala obiskovalce v slučajno zbrano množico veselih in sproščenih ljudi, odmaknjenih od tegob na- šega vsakdana. Upati je, da izziv mlade umetnice ne bo ostal brez odmeva med tistimi, ki so dolžni takšna dela ponuditi širšemu občinstvu. Razstava, prva te vrste v Ptuju, bo na ogled do 8. avgusta, vsak dan med 17. in 19. uro. Oglejte si jo, uživajte in presodite sami, kot je dejal ob otvoritvi Julij Ošlovnik. N. Dobljekar Olga Čeh — Butinar Mešani pevski zbor tovarne sladkorjia v Ormožu že četrto leto uspešno vadi in nastopa mešani pevski zbor, ki ga vodi Jože Barinturica. Letno pripravijo vsaj en koncert in sodelujejo na raznih prireditvah in proslavah. Redno se udeležujejo tudi občinskih in območnih srečanj pevskih zborov in pevskega tabora v Šentvidu pri Stični. Zbor se tudi številčno veča in pomlajuje, kar je poroštvo za nadaljnje uspešno delo. — u JEZIKOVNO RAZSODIŠČE (162) Ime in priimek »Po slovenskem pravopisu se osebno ime piše vedno pred priim- kom, razen v abecednih seznamih. Toda v večini ali vsaj številnih uradnih dokumentih — od šolskega spričevala, vozniškega dovoljenja do po- tnega lista — se vztrajno pojavlja priimek in ime. To nedoslednost vtepajo v glavo bodočim samoupravlj avcem že učitelji od prvih razredov osemletke, ko izdajajo npr. priznanja za bralno značko Petelinu Janezu in ne Janezu Petelinu. Nato ta samoupravljavec v zrelejših letih dobi odgovor na svoj dopis v tujino, ki se običajno začenja s Spoštovani gospod Janez(ker v tujini ne vedo, daje Janez ime in ne priimek)!« Tako meni Ivan Urh iz Ljubljane. Načrt pravil za novi slovenski pravopis v poglavju Imena oseb in drugih bitij pravi podobno kot SP 62: »Običajno zaporedje je ime (imena), priimek. Uradniško se piše tudi zaporedje priimek in nato ime.« Toje seveda samo ugotovitev, ki za prakso oči .no ne zadošča. Kaj sploh pomeni .običajno zaporedje'? Kako bo Rudolf Janko zapisan aH ogo- vorjen? Na vratih svojega stanovanja, na kuverti, v spričevalu, rojstnem listu, po telefonu ipd., ko oseba ni uvrščena v kakršen koh seznam, je seveda ime na prvem mestu in priimek na drugem, torej Rudolf Janko, Ivan Robežnik, Janko Novak. Uradniško bi bil Rudolf Janko v tele- fonskem imeniku ali katastrskem abecednem seznamu lahko voden kot Janko (priimek) Ivan (ime). Tudi računalniški seznami uporabljajo abecedni sistem po priimkih (družinskih imenih), tem sledi ime (5 (rojstno, osebno), praviloma ločeno z vejico, torej Janko, Rudolf; Novak, Janko ali Novak, Janko Marko (če ima oseba več imen). Ker raba niha. imajo nekatere strokovne revije natisnjena navodila za sodelavce, kako naj navajajo avtorje. Za vsakdanjo rabo pa moramo vedeti, da smo ,običajno' uradno ah privatno, pisno in ustno najprej Janezi in Marije, šele nato Novaki aU Jovanoviči. Tako smo imenovani tudi v osebni izkaznici, čekovni knjižici, v rojstnem listu in še kje. Zato bi morale banke in podobne ustanove svoje poslovalne obrazce za stranke popraviti in dosledno navajati najprej ime in nato priimek, priporočljivo z različnimi črkami, kakor je v osebnih izkaznicah. Morebitne predloge, kritike in opozorila v zvezi s slovenščino v javni rabi pošiljajte na naslov: JEZIKOVNO RAZSODIŠČE, Republiška konferenca SZDL Slovenije, Ljubljana, Komenskega 7. -WITJA MERSOL" m}}m mm 23. NADALJEVANJE Ker v Argentini niso imeli domače poročevalske agencije, je La; Prensa sama najela dopisnike in dopisništva v mestih — ta številka je j sčasoma narasla na dva tisoč ljudi — od katerih je dobivala novice z vseh \ koncev Argentine. Podobno, vendar manjšo mrežo je imel tudi časopis' La Nacion. Oba časopisa sta kasneje najela dopisnike tudi v drugih* južnoameriških prestolnican, zlasti v Riu de Janeiru. Montevideu, i Santiagu, Limi in-drugih. Njuni novinarji so odhajali tudi v Evropo in; šele čez čas sta časopisa dobila tudi stalne dopisnike v Parizu, Londonu in New Vorku. V primerjavi s severnoameriškimi oziroma newyorškimi' dnevniki, ki so v tistem času že močno podlegli bulvarskemu načinu i pisanja, sta La Prensa in La Nacion postavila zelo visoke norme novi- i narskega poročanja na svojih straneh. Nista se uklonila pogrošnimi interesom, a sta kljub temu dosegala dokaj visoko naklado. S tem sta i postala nekakšen zgled za časopise v drugih latinskoameriških državah, i Zlasti La Prensa je — podobno kot londonski Times v Evropi — postala \ nekakšna »institucija«. Poleg tega je lastnik doktor Paz velik del dobička ' dajal za podporo zdravstveni službi, brezplačni pravni pomoči, kme-' tijskim svetovalnim centrom, pošti, književnikom in drugim. Za javnost; je odprl tudi čudovito knjižnico z devetdeset tisoč knjigami in javni dokumentacijsko-informacijski center. Bralstvo in tisk v Latinski Ameriki sta bila po tradiciji in zgodo- vinskih vezeh obrnjena k Evropi kar zadeva novice. Pretok informacij iz ; evropskih centrov v latinskčameriške je omogočila neposredna kabelska : povezava med kontinentoma. Prvotnemu britanskemu kablu izleta 1874 : seje pet let kasneje pridružil še kabel, ki so ga Francozi položiU čez sever- j ni Atlantik, in z novim nemškim kablom, potegnjenim od Emdna do j Azorov in Monrovie na atriški obali, od ondod pa do Recifa v Braziliji. Tudi v Srednji Ameriki in Karibih so se v tem času pojavili časopisi. Zlasti je treba omeniti havanski Diario de la Marina in mehiške časopise El Noticioso (1894), El Imparcial (1896), El Heraldo in El Siglo (1898). Slednjega je izdajal Plutarco Elias Calles, kije kasneje postal predsednik Mehike (1924—1928). REPORTER STANLEV IN DRUGE PUSTOLOVŠČINE Do leta 19(X) v Latinski Ameriki niti ena država ni imela lastne poročevalske agencije. Šele na pragu 20. stoletja so v Buenos Airesu ustanovili majhno zasebno novičarsko službo, ki se je imenovala Agencia Noticiosa Saporiti. Ta je svoje novice pošiljala predvsem manjšim podeželskim časopisom v Argentini. Zadnja desetletja v preteklem stoletju na straneh takratnih časo- pisov seveda niso mineva a samo v znamenju vojn. Uveljavljeni časopisi so poskušali bralcu nuditi tudi čimveč zanimivega branja o raznih pustolovskih podvigih in ekspeuicijah. Znana je zgodba o dopisniku newyorSkega Heralda Stanleyu, ki je iskal Škotskega misijonarja in raziskovalca doktorja Livingstona in ga naposled našel na obrežju jezera Tanganjika ter ga pozdravil s slovitimi besedami: »Dr. Livingstone, 1 presume« (Domnevam, da ste dr. Livingstone). Vse svoje dogodivščine je potem Stanley popisal v New York Heraldu in londonskem Daily Telegraphu. Ljudje so navdušeno brali zgodbe, številni časopisi so jih povzemali in komentirali. Vse to je prineslo veliko slavo Stanleyu. da so ga vabili predavat po Angliji in Združenih državah Amerike. Z njegovo slavo pa sta si dvignila ceno tudi oba časopisa. Stanley seje potem leta 1873 še vrnil v Afriko kot Heraldov vojni dopisnik. Na Zlati obali je spremljal in opisoval spopade britanskih ekspedicijskih čet z upornimi Ašantiji. Spremljal gaje tudi umetnik — dopisnik Melton Prior, kije delal za Ilustraied London News. To je bila Meltonova prva novinarska zaposUtev v tujini, končala pa seje trideset let kasneje, ko seje kot dopisnik udeležil balkanskih vojn leta 1912. Ko se je Stanley marca 1874 vrnil v London, je tam zvedel za Livingstonovo smrt. Raziskovalec je umrl v Afriki 1. maja 1873. Kot prijatelj in občudovalec Livingstona sije Stanley zaželel nadaljevati. njegova raziskovanja Afrike. Za financiranje svoje ekspedicije je pri- dobil lastnike New York Heralda in Daily Telegrapha. Oktobra 1874 je odpotoval v Afriko. S svojih raziskovanj območij okoH rek Nil in Kongo Stanley ni pošiljal dnevnih poročil. Njegove reportaže so se v obeh časopisih začele pojavljati šele leta 1877. V njih zvemo, daje Stanley med drugim poimenoval enega izmed afriških gorskih vrhov po lastniku newyorškega Heralda — Mount James Gordon Bennett. Stanley je potem vodil še dve ekspediciji v Afriko (eno v Kongu za belgijskega kralja Leopolda II., drugo pa za britanske interese v vzhodni Afriki). Tokrat je bil Stanley tisti, za katerim so v Afriko pošiljali novinarje. S poročili o Stanleyevih dogodivščinah in odkritjih seje zlasti odlikoval britanski novinar Edward Henry Vizetelly, ki je pisal za newyorške časopise. Eksluzivno poročilo, ki gaje po telegrafu poslal v New York, je bilo dolgo 1400 besed, stalo pa je 35()0 dolarjev. Vizetelly je kasneje dobil nagrado — deset tisoč dolarjev — za ta podvig. Postal je zelo popularen reporter in je leta 1876 za londonski Standard poročal tudi o turškosrbski vojni. Stanley je bil za svoje podvige leta 1899 povzdignjen v viteza sira Henryja Mortana Stanleya. Daily Telegraph je v letih 1872-1873 poslal Georgea Smitha, znanega britanskega poznavalca asirske zgodovine, v Ninive. Tam je vodil izkopavanja na kraju, kjer naj bi bile po svetopisemski legendi velike poplave. Nekaj let kasneje je isti časopis z velikim pompom tudi pomagal pri ekspediciji. ki jo je vodil sir Harry Hamilton Johnston na goro Kilimandžaro. Ob prelomu stoletja je finančno podprl še eno afriško ekspedicijo. ki jo je od Rta dobre nade do Kaira vodil Lionel Decla. Bennettov newyorški Herald je medtem usmeril svoje zanunanje k arktičnim raziskavam. Leta 1875 je podprl ekspedicijo kapitana Allena Vounga. ki je iskal »severozahodni prehod« skozi najbolj severne vode Severne Amerike v Pacifik Espedicija je propadla, toda Bennett se ni dal ugnati in le nekaj let kasneje je s 340.000 dolarji podprl ekspedicijo na Severni tečaj. Ladja z ekspedicijo je odplula iz Anglije skozi Magellanov preliv v San Francisco in nato skozi Beringov preliv. Junija 1881 seje ladja znašla sredi polarnega ledu in se potopila. Pol članov ekspedicije je utonilo, med njimi tudi Heraldov reporter Jerome Collins. Nadaljevanje prihodnjič 8 — NAŠI DOPISNIKI 2. avgust 1984- TEDNIK Potovanje od vrat do vrat Vedno govorimo o brezposelnosti le v številkah, nikoli pa o tem, kako mladi iščejo zaposlitev, kako se podajajo od vrat do vrat, od podjetja do podjetja. Vsem tistim, ki iščejo zaposlitev je seveda jasno, da ne bodo dobili službe že pri prvem trkanju na vrata, tcita malce me boli, ker sem tudi sama eden od popotnikov, ki se podajajo od vrat do vrat, vedno do novih obrazov, ki te najprej poskušajo oceniti že na prvi pogled. Po končanem šolanju sem se želela zaposliti. Zal sem na prvo zaposlitev čakala skoraj leto dni. Končno sem slišala, da je v enem od podjettij prosto delovno mesto. (Ne bom omenjala naslovov DO, ker bi se morda lahko čutili prizadetega, zato bom le pisala o svojih občutkih, ki sem jih doživljala v več kot 20 delovnih organizacijah). Seveda sem takoj napisala prošnjo, jo osebno zanesla v podjetje. Malce so me sicer čudno gledali, kajti delovno mesto še ni bilo razpisano. Torej, ker sem že vedela za prosto delovno mesto, je gotovo bil vmes posrednik. In res po treh mesecih čakanja sem dobila zaposlitev. Malo katero dekle bi se odločilo za takšno delo, kot sem ga opravljala. Prav gotovo so me v podjetju vzeli na velik rizik, kajti nihče me ni poznal, le vedeli so, od kod prihajam, kdo me priporoča. Prvo zaposlitev sem torej dobila, pa če- prav samo za določen čas. Delovno razmerje mi je prenehalo v maju tega leta. §e preden sem ponovno ostala brez zaposUtve, sem že pričela pisati prošnje, skupaj z ostalimi dokumenti pa sem jih pošiljala na razna podjetja. Malce bi rada spregovorila o zgodovini trkanja od vrat do vrat Povsod, te že malce čudno pogleda vratar, ki ti naspol pove, kje je kadrovska služba. No, končno najdeš tudi to, potrkaš na vrata. Ker se pač nihče ne oglasi, vstopiš. Stojiš sredi pisarne, ne da bi te kdo opazil, končno odprem usta že v drugo izdavim ,,dobro jutro." Pri sebi pa razmišljam ali bom resnično to jutro dobro preživela, že ob takšnem sprejemu. Končno me opazijo, kot da bi bila prej neviden duh, me pozdravijo s čudnim nasmeškom na ustih in z ,,želite prosim?" V kratkih besedah povem, da sem prijavljena na Zavodu za zaposlovanje, da imam napotnico, ki sem jo dobila na Zavodu, ker je v njihovi DO razpisano delovno mesto za te in te potrebe. V rokah držim prošnjo, spričevalo o zaključnem šolanju, in življenjepis. Pokažejo mi prostor, kam naj sedem in čakam še nekaj časa, dokler ne pride odgovoren za takšne razgovore. Končno dočakam tudi to. Referent za kadrovsko politiko me nato povabi, nay mu sledim. Končno pričneva s pogovorom. ,,Veste, prijavilo se je že prek 30' kan- didatk, naredili bomo ožji izbor, in če boste tudi vi v tem izboru, vas bomo poklicali še enkrat na preizkus znanja". Gledam samo togo, do pravih besed sploh ne pridem, na koncu mi uspe izdaviti še samo hvala in nasvidenje. Tako je več ali manj v vseh DO. Doslej sem napisala vsaj 30 prošenj, ki sem jih poslala na naslove delovnih organizacij, ki so razpisale prosta dela in naloge. Od tega sem skoraj povsod prišla v ožji izbor, seveda pa nikoli nisem dobila odgovora, da sem sprejeta na razpisano delovno mesto. In zakaj sem se pravzaprav odločila pisati o tem. Verjetno nisem edina, ki trkam od vrat do vrat, ki se pogovarjam z ljudmi, ki so odgovorni za to. Vendar želim povdariti še nekaj, da že ob prvem pogovoru lahko slutim, kakšen bo odgovor. Ker sem obiskala že toliko delovnih organizacij, že ob prvem pogovoru vem, koliko možnosti imam, da zaposlitev resnično dobim. Ob pogovorih seveda, ko pridem v ožji izbor, že vem, namreč ker sem obiskala pač preko 20 DO v mesecu in pol, ali stoji kdo za tem delovnim mestom ali ne. Zgodilo se mi je tudi to, da sem se oglasila v DO, prišla sem prav tako v ožji izbor, ko so mi rekli, da so sicer za ožji izbor izbrali, da se ena od prijavljenih kandidatk ni oglasila, da pa morajo čakati še en teden, da se ena od prijavljenih kandidatk oglasi šele naslednji teden. Ko je minil teden dni, sem poklicala DO, kadrovsko službo, da mi povedo, kakšna je njihova odločitev. Izbrana je bila kandidatka, ki je bila na dopustu. Torej ponovno sem dobila negativen odgovor. Ko pa sem dobila pismeni odgovor, je v njem pisalo, da na razpisano delovno mesto niso sprejeli nobene nove delovne moči. Končno sem pričela spoznavati, da če imaš nekoga poznanega v DO, ki ima seveda količkaj vpliva na to, da si izbran na razpisano delovno mesto, zaposlitev lahko kaj hitro dobiš. Mnogo pomenijo tudi priimki. Ali si bomo pričeli zmišljevati nove priimke, ali bomo postajali sorodniki tistih, ki jih sploh ne poznaš? Ali tisti, ki pošljejo prošnjo za sprejem v delovno razmerje ne morejo dobiti zaposlitve, ker je to delovno mesto oddano že pred razpisom. Morda se bo kdo opogumil in napisal odmev na moj članek. Resnično bi želela zvedeti, kako tudi drugi iščejo zaposlitev. Ni vse samo spričevalo, ki ga pokažeš, ni vse samo lepi obraz, pritajen nasmešek na ustih, na koncu koncev pa tudi obleka. Velikokrat je potrebno ocenjevati človeka tudi z druge strani. Še naprej pa bom ostala ogorčena, kajti izhajam iz družine, ki bo kaj kmalu zaradi nizkega standarda postala socialni problem. Torej, kako se bom preživljala, ko nimam ne zaposlitve, tudi stanovanje, kjer sedaj živim, je premajhno za družino, kakršna smo. Nekaj časa se potikam po Mariboru, Ptuju, drugič spet odpotujem, domov. Ali bo to lahko trajalo še dolgo? Nisem edini primer, ki se ubada s takšnimi in drugačnimi problemi. Konec koncev kdo lahko reši takšne probleme. §e vedno samo poznanstva? —Ijha— Mladi v KS Hajdina se pripravljajo na praznik svoje krajevne skupnosti Občani KS Hajdina bomo praznovali 12. avgusta svoj 4. krajevni praznik. V okviru tega praznika bomo pripravili več aktivnosti, ki se bodo odvijale od 5. do 12. avgusta po vseh vaseh naše krajevne skup- nosti. V teh aktivnostih bomo seveda sodelovali tudi mladi. Tako smo na svoji redni seji 19. julija odločili, da pripravimo šahovski turnir, ki bo 7. avgusta v dvorani gasilskega doma Hajdoše. Zanimivo bo tudi na teku štafet od Slovenje vasi do Hajdoš v petek, 10. avgusta, ter na polževih dirkah s kolesi ob istem času. Vabila za sodelovanje smo že poslali vsem mladinskim aktivom v KS Hajdina in nekaterim drugim mladinskim aktivom izven KS Hajdina. Pričakujemo sodelovanje čim več mladih, saj je Število sodelujočih neomejeno, razen v ekipi za tek, kjer so v ekipi samo štirje člani; čakajo pa tudi lepe nagrade za prva mesta. Mladinci bomo sodelovali še na sklepni prireditvi v počastitev krajevnega praznika in tridesetletnice delovanja gasilskega društva Hajdoše, ki bo v nedeljo, 12. avgusta pred gasilskim domom v Hajdošah. Majda Erlač Prenos lastništva stare šole pri Tomažu Zgradbo stare šole pri Tomažu pri Ormožu že nad 10 let uporablja Tekstil TOZD Tonosa. tovarna trikotaže in nogavic Ljubljana za svoj proizvodni obrat, niso pa še bili lastniki te zgradbe. Zato so zbori SO Ormož na predzadnji seji sprejeli sklep, da se brezplačno prenese pravica uporabe parcele s staro šolsko zgradbo in gospodarskim poslopjem. Tako ho obrat lahko vlagal svoja lastna sredstva za vzdrževanje in popravila zgradbe, česar doslej po predpisih ni mogel. V skladu s sklepom biodo ostale pogoje določili s posebno pogodbo. - u DELO ETNOLOŠKE SKUPINE MLADINSKI RAZISKOVALNI TABOR „ - ..MAKOLE"'84" Gibanje »znanost mladini« je letos v času od 11. 7. do 22. 7. drugič organiziralo Mladinski raziskovalni tabor — »Mako- le'84«. Vodil gaje mag. biologije Franci Pohleven, ob pomoči osmih mentorjev iz različnih in- stitucij, dva pa sta bila študenta višjega letnika. Od udeležencev so prevladovali učenci iz višjih raz- redov srednjih šol, nekaj pa je bilo tudi študentov. Tabor je bil in- terdisciplinaren: raziskovale so skupine biolOgov, geografov in etnologov. Najštevilnejša je bila skupina biologov. Tako se je skupina botanikov ukvarjala z rastlinami, zdravilnimi zelišči in lišaji. hidrološka z onesnaževa- njem reke Bistrice, Ložnice in Dravinje, fitopatološka z gljivami in drevesnimi boleznimi, zoološ- ka z žuželkami, speleobiološka z jamskim življenjem, skupina za raziskovanje malih sesalcev pa z malimi sesalci. Geografi so razis- kovali vodno preskrbo na območju makolske krajevne skupnosti. Etnološka skupina pa je zbirala podatke o viničarskem življenju. Skupino etnologov — mladih raziskovalcev so sestavljali: 1. Ruža Barič, učenka 3. razreda jezikovno-družboslovne srednje šole Boris Ziherl v Školji Loki 2. Maja Godina, študentka etnologije 3. Damjana Pediček, študentka etnologije 4. Benjamina Lukanec, štu- dentka etnologije 5. Aleš Gačnik, študent etno- logije in 6. mentor Ralf Ceplak, kus- tus etnolog Pokrajinskega muzeja Ptuj. Po lanskoletnih izkušnjah, ko smo ugotavljaU zgodovinski raz- voj splošne kulturne podobe ma- kolskega območja, smo opazili specifičnost precej izoliranega področja Dežno pri Makolah. Sem je segel kulturni razvoj dosti kasneje kot na druga območja makolske krajevne skupnosti. Se do let po osvoboditvi je bil na tem območju prisoten specifičen so- cialno-profesionalni sloj ljudi, t.i. viničarjev ali »vincarjev«. Zato smo se v času mladinskega razis- kovalnega tabora Makole'84 usmerili v raziskovanje kuhurne podobe viničarjev na območju Dežna. Tudi letos smo imeli bivanje organizirano v osnovni šoli Anice Černejeve v Makolah. Vsak je prinesel s sabo spalno vrečo, spali pa smo v učilnicah. Tudi jedli smo v šoh. Hrana je bila po zaslugi kuharice res izvrstna. Imeli smo lasten prevoz, tako da so nam bili prihranjeni dolgi kilometri peša- čenja, ki smo jih morali prehoditi lani. Sevedaje bil zavoljo tega tudi delovni učinek večji. V sedmih dneh terenskega dela smo obiskali 13 informatorjev. Prvi dan smo se vsi skupaj odpeljali na Dežno k Gradiški Lojzi. Pridružil se nam je tudi Branko Fuchs, folklorist iz Slo- venske Bistrice. Zanimale so ga predvsem tradicionalne ljudske pesmi in plesi. Posluževal se je tudi metode snemanja z magne- tofonom, katere mi zaradi objek- tivnih razlogov nismo uporabljali. Nekateri smo bili pri Lojzi že lani, drugi pa so se letos prvič srečali z njeno prijazno odprtostjo. Pri njej smo dobili nekaj naslovov možnih informatorjev, prav tako pa smo preizkusili vprašalnik o viničar- stvu, vendar smo ugotovili, daje presplošen, zato smo ga popol- dne, ko smo se vrnili s terena, dopolnili z bolj konkretnimi podvprašanji. Ugotovili smo tudi, daje najbolj.še, da se v prihodnje razdelimo v tri skupine po dva. Na ta način eden sprašuje, drugi pa zapisuje, seveda pa lahko tudi pomaga spraševalcu. Zgodi se namreč, da je včasih prav težko »izvleči« nekatere podatke iz in- formatorja. Seveda je to prepuš- čeno inventivnosti oz. sposobnosti spraševalca. Znajti se mora v si- tuaciji in speljati pogovor na zaželeni tir. Tudi zavoljo tega so organizirane take prakse. Kajti le z večkratno prakso se nauči teh veščin. Polovico terenskega dela smo preživeli na Dežnem, kjer nam je zmanjkalo ustreznih informator- jev. »Izsledili« smo še nekaj nek- danjih viničarjev oz. njihovih naslednikov, ki so nam opisaU življenje viničarjev z viničarskega zornega kota. Ker pa smo želeli dobiti čim objektivnejšo podobo, smo se napotili tudi v Ravninske vasi (Stopno, Strug, Pečke, Stranske Makole in Makole), kjer živi še nekaj bivših lastnikov vi- ničarij. Zanimivo je bilo primer- jati med seboj dobljene podatke, ki so si bili v marsičem diame- tralno nasprotni. Nekdanji las- tniki viničarij so bili v glavnem bogati kmetje — veleposestniki (nekateri od njih so še danes zelo dobro situirani), posebno v Stranskih Makolah, kjer smo na- leteli na precejšnjo nezainteresi- ranost informatorjev in negosto- Ijubnost za razliko od vseh ostahh (predvsem na Dežnem). Zanimi- va informatorka je bila tudi stara gostilničarka iz Klakol. pri kateri so prav tako imeli viničarje. Nji- hov odnos do teh ljudi je prav :)resenetljivo slonel na medse- bojnem spoštovanju. Skupaj so delali in praznovali. Seveda smo v času terenskega dela poleg samega raziskovanja viničarjev izvedeli, videli in spoznaH še marsikaj etnološko zanimivega. Vse nas je prevzela Ferlič Aloj- zija, najstarejša prebivalka na Dežnem. Zivi v dvocelični, s sla- mo kriti hiši. Notranjost hiše pa je takšna kot pred 100 in več leti, razen novitet, ki jih prinese čas (npr. radio). Alojzija kljub 81 le- tom .še vedno Jiodi sama v gozd in vlači hlode s pomočjo železne verige do drvarnice, kjer jih raz- seka v drva. Kljub letom ima še vedno dober spomin, dobro sliši in je izredno vitalna in gostoljub- na. Zanimivo je bilo tudi dopoldne pri Antonu Zunkoviču iz Struga. Tu smo prisostvovaU kako »režejo pujsom jajca«, starim sedem ted- nov. Posebno doživetje je bilo, ko nas je naučil igrati igro »lovit U- sice«, igro, ki je informator ni igral že štirideset let in je bila zavoljo tega še toliko imenitnejša. Vsaka skupina je pri svojem delu doživela polno zanimivosti, vendar bi zmanjkalo prostora, če bi hoteli vse opisati. Na terenu smo tako raziskovah 7 dni ter zadnje dni obiskali tudi župnišče in pregledali župnijsko kroniko, status animarum in birm- sko knjigo. Vsak dan sproti smo urejali zapiske in jih pretipkovaU na muzejske kartončke. Naše delo .so ves čas spremljali člani drugih skupin na taboru, saj je bil vsak dan po večerji informativni se- stanek vseh udeležencev, kjer je vsaka skupina poročala o svojem delovnem dnevu. Zadnje dneve smo se ukvarjaU z analizo celotnega dela, s pisanjem poročil, s pripravljanjem fotoe- jafskega in tekstovnega materiala (kot vse ostale skupine) za vizu- alizacijo našega raziskovalnega dela v obliki razstave, kije bila ob koncu tabora postavljena v pros- torih makolske osnovne šole Anice Černejeve. Rezultati našega dela na terenu so po svoje presenetljivi. Predsta- va o viničarjih. kot specifični so- cialno-profesionalni skupini se je razbUnila. Na osnovi terenskega dela smo prišli do rezultatov, ki pričajo, da se viničarji po svoji kulturni podobi niso bistveno lo- čili od ostalega revnejšega kmeč- kega prebivalstva. Nekateri vini- čarji so imeli celo lažje življenje kot kočarji, to pa je bilo seveda predvsem odvisno od odnosov, ki jih je imel viničar z gospodarjem. Presenetljiva je tudi podoba vini- čarskih otrok, ki so imeh vsaj v zgodnji mladosti morda bolj brezskrbno in veselo otroštvo, kot otroci kmetov. Ti so bili že kot otroci vključeni v delo na kmetiji, za viničarske otroke pa na vini- čariji ni bilo primernega dela. Preseneča tudi nizka stopnja organiziranosti viničarjev in dej- stvo, da se pri njih ni izoblikovala kakšna posebna razredna (prole- tarska) zavest. Verjetno je na oblike viničarskega življenja na Dežnem vplivalo tudi okolje, v katerem smo ga proučevali. To je področje gozdnatih Haloz, v bližini so biU bogati nižinski kmetje, kamor so lahko hodili vi- ničarji v tavrh in si tako zaslužili še dodatni dinar ali živež. Zato tukaj tudi ni bilo tako nizke življenske ravni viničarjev kot v vinorodnih Halozah. Omenili smo nekatere najzna- čilnejše ugotovitve. Sicer pa bo sinteza našega dela, objavljena v posebni publikaciji Gibanja zna- nost mladini, tako kot lani. Ob koncu bi omenili še dobro sodelovanje z makolskimi mla- dinci. Mnoge večere smo preživeU skupaj, kar nam je še bolj pri- bližalo teren na katerem smo raziskovah. Pri tem smo imeli tudi priložnost, da smo jih seznanili z rezultati našega dela in jim pri- bližali etnologijo, ter v njih vzbu- diU zanimanje za lastno kulturno dediščino in cenjene le-te. Maja Godina Damjana Pediček Aleš Gačnik Ralf Čeplak, mentor skupine Pri Gradiški Lojzi smo zapisali imena Se živečih infonnatoriev. Foto Aleš GP&liiL......... _.........„,________.....^.............. .....^ Kastriranje pujsa. Foto Aleš Gačnik. BETONARNA SREDI NASELJA Nova stanovanjska soseska Rabeljčja vas — Zahod v Ptuju je izredno lep kompleks blokov, ampak — z lepotno napako. Sredi Naselja namreč stoji betonarna, objekt TOZD-a GRADNJE, DO GRADIŠ, ki je nenehen vir sla- be volje, jeze in ogorčenja stanovalcev. Zakaj? Betonarna obratuje takorekoč dan in noč, ob delavnikih in nedeljah ter nas širokosrčno gosti s svojimi stranskimi produkti — prahom in hrupom. Tisti ,,srečneži", ki stanujejo v nepo- sredni bližini betonarne redkokdaj odprejo ok- na, ker si tega preprosto ne morejo privoščiti. Prah, ki se širi od betonarne jim namreč v rekordnem času pobeli stanovanja. Drugi pro- blem je hrup v poznih nočnih urah, ki te prav gotovo prebudi, kljub trdemu spancu. Betonar- na, kot kaže ne pozna počitka. Sredi noči odmeva mešanje betona ter manevriranje težkih tovornjakov, ki odvažajo beton . . . Tretji problem je skrb staršev, katerih otroci se igrajo na zelenih površinah ob cesti ter na pe- sku zraven betonarne. Ni pretirano, če rečemo, da nezavarovano območje betonarne predstav- lja neprestano življensko nevarnost za otroke. ki kljub opozorilom staršev, plezajo po ogromnih kupih peska . . . Vse do sedaj povedano predstavlja seveda vi- dik stanovalcev, kateremu bi gradbeniki prav gotovo oporekali, češ, bloki v soseski se še ved- no gradijo, betonarna zraven gradbišča zmanj- šuje transportne stroške itd. Takšni in podobni razlogi prav gotovo nimajo trdne podlage, kajti dejstvo je, da betonarna še zdaleč ni namenjena zgolj gradbišču v Rabelčji vasi. Kje pa! Beton, ki ga ,,gradisovci" mešajo v Ptuju se proizvaja za potrebe cele regije. To lahko dokažemo . . . Lokacija betonarne torej ne zmanjšuje stro- škov, zato upravičeno zahtevamo od TOZD-a GRADNJE, da v čimkrajšem roku premesti svojo betonarno izven našega naselja oziroma sploh iz urbaniziranega okolja. Mimogrede — svojčas je imel Gradiš betonarno locirano ob' Zagrebški cesti v Ptuju, kjer nikomur ni bila napoti. Pa so jo podrli! Ob ostalih slabih izkušnjah, ki jih imamo z raznimi izvajalci del v našem bloku, se bojimo, da bo tudi ta protest oziroma zahteva izzvenela v prazno; kljub vsemu pa smo si enotni, da v tej zahtevi vztrajamo do konca. Gre predvsem za vprašanje ali ima betonarna pravico obratovati v urbanem okolju oziroma na drugi strani ali smo stanovalci res dolžni trpeti škodljive posle- dice obratovanja betonarne. Hkrati mislimo, da bi morala Samoupravna stanovanjska skupnost Ptuj zavzeti aktivnejši odnos pri reševanju zadeve, še posebej, če pomislimo, da je opredeljena kot institucija, ki bi naj ščitila interese stanovalcev. Takšne in podobne stvari prav gotovo spadajo v njeno pristojnost, obenem pa se gl«Je na večje ali manjše angažiranje stanovanjske skupnosti v konfliktnih situacijah lepo pokaže, v kolikšni meri je to res ,,naša skupnost" ali pa le toga birokratska struktura. Z veliko mero optimizma upamo, da bodo gornje besede izzvenele kot utemeljena pobuda za spremembo nevzdržim pogojev v katerih živimo. Vprašanje ostaja v zraku — KAKO DOLGO SE BETONARNA V NA§EM NASE- LJU? Vse do kakršnegakoli pozitivnega premi- ka pa smo soočeni z našo realnostjo: večni prah v stanovanjih, na ulici ter nenehni hrup podnevi in ponoči. In tako vsak dan znova in znova . . . HISNI SVET ARBAJTERJEVA 1, PTUJ TEDNIK -2-avgust 1984 LITERARNA STRAN - 9 Klepanje kose pod kolarnico gospodarskega poslopja v gozdnatih Halozah. Foto: Ivo Ciani Nikoli več Stopam. Vse počasneje. Pogosto počivam, se p: i ram nazaj, a kar želim, ne v zre m. Nikoli več. E. T. Vhdimi Jasni Šepetanje narave šepetanje narave v objem omame svežine jutranjega plesa, v rožni tančici zaspane rahle meglice, v hladu srebrnorosne osončene trate, v umirjeni pesmi bližine gozdne tišine, v živahnem spevu prebujene ptice, v skrivnostnem šumenju košatih dreves, v sapici nežni na licu razvnetem. v srkanju nektarja cvetne vonjave, v utripu sreče iskreče bistrice potoka, v skritih pogledih tajinstvene igre v ribji družini na vodni gladini, v poplaku preleta osamljene ptice, v drhtenju šepeta globine ožarjene duše. Radensko praznovanje Tri srca rdeča radenska, stoletno slavno praznovanje divne Sanje. Razstava gvaš tišine, zastava melodije barv kipenje solz in mesečine je raj lepote moje bolečine. Najtišjo glasbo globine violine naj duša izpije na zdravje dobrih src te naše ljubljene in sončne zemljine. Iskreno svečanost razbija gorje nam sveta, človeška kri pljuska do neba, ti kruti bogovi razdora so naša krvava pokora. Radenski utrip v radenskem utripu tri nežna srda bijejo, rdeča in žareča sijejo. Prvo srce poje pesmi svoje, drhti in snuje. Drugo srce plameneče sreče v radosti vzdihuje. Tretje v žaru skupnosti treh src, naravo divno občuduje, polja in gorice, slatinske vodice in radenske cvetice. Za zdravje je pesem prav tiho zapeta in v duši razvnela. omamno oživlja opojni program. visoko gradišče. naš Janžev priljubljeni hram. EMIL LIKAR Mir in miroljubnost Govorimo kar naprej o miroljubnosti in miru. Vendar ni dovolj samo o miru pisati in govoriti. Treba se je tudi odpovedati hujskaškernu prepiru in kaj načrtnega in stvarnega za mir storiti. Mir je treba znati ohraniti in že otroke vzgajati na miroljubnost in tudi z zgledi tolerantnosti učiti in jih zgodaj že navajati na vljudnost. Vzgajati je treba vsakega človeka v miroljubnosti in toleranci. Prebuditi je potrebno vest celotnega človeštva z miroljubno propagando in konkretnimi programi. V tem oziru mora priti do vsesplošnega soglasja, da je svet odvisen od enakopravnega sodelovanja v duhu medsebojnega priznanja in tovariškega tekmovanja brez izkoriščanja, zatiranja in vsakega sleparstva. Morda je ta vizija utopija. Vendar pa je očarljiva in tako privlačna, da ho kdaj morda človeška družba to idejo osvojila. Saj je misel na atomsko vojno absolutno blazna. Spomin na slovo Hiti mi misel v čas pretekli, hiti spominu otožnemu naproti, ko pred mnogimi sem leti, v roke segla ti na cesti. V teman jesenski večer, veter tiho žalostinko je zapel in po licu solza je spolzela, ko poslednjič si me ti objela. Pod mostom je voda šumela, v srcu pa rana skelela. Vse tišji bil odmev je tvojega koraka, ko pustila si me samo sredi mraka. Hotela sem dojeti, hotela razumeti, tisto silo, ki povzroči, da se mati od otroka loči. A je kruta noč molčala, ko sem iiho jo vprašala: »Le zakaj sem sama jaz ostala?« pa sem bridko zajokala. Drobne sem pesti stiskala, da prešla bi bolečina, a za vedno je ostala v srcu mojem brazgotina. E. T. Misel trenutka v širnem vesolju ena sama zakonitost prevladuje. Vse se povezuje. vse ločuje po enačbi nam neznani, vse vdano je neki sili daljni. Skrivnost življenja, že zdavnaj pred nami mnogi so hoteli spoznati. Mnogi hi radi večno živeli, pod oblastjo svojo svet imeli, a bili so le sejalci smrti, povzročitelji trpljenja. Vse, prav vse vedno znova se ponavlja. V krogu čudnem svet se vrti; od kvarka atoma prek planetov in galaksij. tja do središča vesolja. Mi del smo tega vrtenja, le trenutek večnega življenja, a kaj, ko nore ideje po glavah nekaterih se podijo; zlorabljajo znanstvene misli jasne namenjene dnevom sreče krasne in morijo, morijo ... Pesem o reki Tam kjer je včasih dedova ajda cvetela in kjer ponosno v oblake so drevesa strmela, tam danes reka teče. Le zakaj je zemljo žrla • in preteče šumela, saj penaste vode njene nikoli nisem preklela. Le pela sem ji. pela. Močno sem jo ljubila in vedno sem mir v njenem naročju iskala. saj vso srca žalost z njo sem pregnala. Bila mi je kot mati in vsakič, ko za trati ob kakšni reki sem. otroštva se povrne sen in želim si. želim zaspati. E. T. BRANKO ANŽEU Samota Sonce trepeta v omami, vesoljnega objema. A mi ljudje smo sami. Sami v zlobnih mislih, v hromečih razprtijah, v trpljenju dneva. Vesolje nas sovraži, ker smo otroci gneva. Tavam Utrujeni listi padajo v novembrskem vetru ... Tavam . . . Kam? Slutim samo . . . Mračne luči mehčajo temino, meglene, zehajoče noči pred mano. Noč Ko pesniku požene sla, da bi izpesnil željo hrepenečo, ne zmoti ga nevihte blisk. in niti vlaka pisk. on v verzih spiše zaželeni obelisk. Merli Konec začetka Mrak se znova spustil je, spustil se v dno sveta in lepo, kot nikdar poprej, zdrsnil je v dolino sij. Enako to je, kakor zvezdni sij, ki spušča se do dna morja; in nosi me s seboj, po zarji modri. Rad slišim dežek tih in pesmi dravskih vil, ki slišijo narave dih. Cvet odpira se težko. širi liste in še cvet. ki lep je kot slovenski smeh. Oh. ko kdaj zaslišal bi narave dih, rad odel bi se z njim, in zaplaval v daljni svet. Videl tam bi; sto čudes, a kaj. ko enkrat, spet se vrnil bi domov. Imel takrat bi te lep domači kraj, te nikdar ne bom pozabil. Lepo je tam. kjer slavec poje; daj nazaj se vrni k nam. Imel te vedno bom rad, o domači kraj in mesto Ptuj; nikdar ne bom odšel, nikdar ne grem v daljni svet. Lepo je tam, kjer ljubiš, lepo kjer poješ in sanjaš kako lep bo nekoč svet. Iz mesta rad hi šel, v kraj. kjer vlada mir; kjer ropot ne sliši se nikjer. A kaj. v kraju tem. Slovenka lepa je in rosna, ki jo ljubim zdaj. Ne morem in ne smem oditi; tja. kjer ptički pojejo, in zvezde stokajo; oh. kako je svet prelep. In zdaj. ko konec; je sveta, uživajva še skupaj. leto. dve, če hočeš dvesto, tristo let. Pismo čarovniškemu kralju Nade ni si ime Sreča, odeni haljo jutranjega sonca si in naj olj kina veja krasi oprsje ti. V puščavno stopi pokrajino, tja sredi človeških kosti, tja v rnračno dolino, kjer lakota otroke mori. Roke tvoje, čarobne naj bodo palice, glas tvoj, vseh čarodejev fruHce. Čarovnikom vsega sveta izdaj ukaz: »Rešite človeštvo, dokler je čas!« Zlim duhovom po deželah vseh ukazi uporabiti čudežno moč, ki v morju, zraku in na tleh, orožje v kruh spremeni čez noč. Stori tako, pa ti bom rekla junak. Prepreči vojno, lakoto; klicala te bom brat. A če na otožna otroška lica izvabiš smeh. bom šele vedela, da človek si spet. Če drugače .se zgodi, ho krik grozljiv, žvenket kosti spremljal te vse dni, pes. Za vedno boš preklet. Marinka Je skrita v majsko še cvetje, odeta v til Ob svitu se dneva vetrovno podi. Cvetje odšteva, odšteje zase. — V lesku zelenem odpira srce. Drago Selinšek BRANKO ANŽEU Ljubezen Dolgo, kol iskra v pepelu je tlela, preden v plamene se je razgorela, zdaj pa gori in gori, nihče je ne pogasi. 10 - NAŠI DOPISNIKI 2. avgust 1984 — mi BRIGADIRJI SKRIVNOST Večerje bil. Svetle zvezde so sijale na nebu. Sama sem.hodila po naselju. Gledala sem to množico ljudi, ki so prišli sem, da bi gradili^ pomagali ljudem. Prišli so tudi z namenom, da gradijo bratstvo in enotnost vseh ljudi. Tudi jaz spadam v tn množico ljudi.. . ... Ne vem kaj je bilo tisti večer. Samo to vem, da si prišel tiho, me prijel za roko kot lahen veter, ki se podi skozi pšenično klasje ... ... Se je rodila ljubezen? Seje rodilo prijateljstvo? Toje skrivnost, to je javna skrivnost. To so skrivnosti nas mladih. Brigadirka, MDB »Baza 20« Ustajanje - problem dana Znali smo mi ustajati i u 8, pa čak i 10 sati. Ali, to je bilo kod kuče, kad smo se svi mi (mamine maze) budili poljupcem u čelo i kada su roditelji postajali ne- rvozni živeči u stalnom strahu da nas ranije ne probude. Sada smo oslobodenji roditeljske brige i pažnje; prepušteni na milost i nemilost požarnog, koji se svim silama trudi da nam bar doriekle, zamjeni roditelje. I zaista on dje- lomično i »uspeva«. Vjerujte nam da njegovom zaslugom u našim spavaonama vlada mir i tišina sve do 4 i 30 sati, a tada počinje tor- nado. Požarni, koji je vjerovatno zaspao i kasno se probudio, na- stoji da nas sve na vrijeme pro- budi. Samo on zna koliko pretrpi i što sve mora podnijeti za tih pet minuta do početka fiskulture. Skoro kod svakog kreveta dočeka ga isti sanjivi monolog koji poči- nje, občino mrmljanjem i gura- njem glave pod jastuk, a završava do prilike ovako: »Ama staje, šta urlaš, pusti me da spavam, boš me briga gimnastika. Ja je i onako nikad nišam voljela a osim toga ima još tri minute. Vrlo rijetko čuje se da neko ustane nakon prvog poziva.« Strpljenje požarnog, koje je i onako bilo pri kraju, spa^avaju irvi zvuci i komande preko razg- asa. Tada počinje oblačenje i istrčavanje na fiskulturu. Time je, požarni, uglavnom riješio svoje probleme, ako ne uračunamo onih nekoliko koji se skrivaju i uopče ne izlaze na fiskulturu. Požarni, ORB »Rudo Glavaš« Akcijaški humor JAČA POMOČ Komandir čete kontrolira ure- divanje kruga. Iza ekonomata zatekne dvije brigadirke kako sjede: — Lidija, šta radiš? upita star- ješina jednu brigadirku. — Nista! odgovori ona. — A ti, Ljiljo, obrati se drugoj. — Ja pomažem Lidiji! snade se brzo Ljilja. Francelnu je pala ura s 7. na- stropja na teraso. V upanju, da bo še pravočasno prispel do terase je stekel do terase, in koje prispel do nje.sijeoddahniLterčakal. Mimo je prišel sosed Urko in ga vprašal kaj čaka. Francel mu vse pove, kako seje zgodilo, da mu je padla ura skozi okno. Urko se prične smejati in pove sosedu, da je njegova ura že na tleh vsa razbita. Francel pa mu odgovori, da nje- gova ura zaostaja in to vedno za 10 minut. MDB »Baza 20« Pjesma Evo pjesme dvedesetog vijeka slade srce največeg čovjeka. Iz Ljubljane četvrtoga maja stiže proglas do celoga kraja. Proglas zvuči tužno strelovito čuj narode umro je drug Tito. Zvuk sirene od plavoga voza oprašta se od Josipa Broza. Narod plače i Sava je stala jel moguče da nema maršala. Narod plače i Vlašič se pita jel moguče da nam nema Tita. Narod plače vilenica zove postroj te se djeco u redove. Postroj te se i staro i mlado drugu Titu zakletvu da damo. Skupile se iz Rijeke žene, da obidlju mermerno znamenje. Mermer sija slova su od zlata . gdje počiva maršal prošlog rata. Druže Tito počivaj u miru odvest čemo tebe u špaliru. Druže TITO mi ti se kunemo da sa tvoga puta ne skrenemo. Mladite pioneri i pionerki od 11. septemvri MRB VO Briaadata MRB 11. SEPTEMVRI se na- odjaat mladi pioniri i pionerki. Tie vršat svojata zadača so polna nasmevka svoite konisteri so želba gi nosat na svoite bngadin. 1 rčaat na site strani na trasata, i gi ispolnuvat zadačite na svojot koman- dant. Kočovski Pavle trča so polna nasmefka na svojot komandant. Kočovski Pavle trča so polna nasmefka od brigadir do brigadir so poln kanister. NEGOVATA sestra pionerka isto taka ga všri za- dačite. na trasata ivo naselabat. Taa isto taka po- maga za vreme dežurstvoto od svojata brigada. I ako mala sepak učestvuva. za vreme n^a perenje na svoite pioneri. Vredna e i širi bratstvo i jedinstvo medju site pioneri i pionerki od site brigadi. Vremeto minuva a pionerite od en na den se poveče se aktivni. Pionerite isto taka učestvovaat bo različine kur- sovi, brigadirni večeri razno. Navečer primemo stojat vo strojot na brigadata, i pravo go sledat pogledot na znameto, na koe ja pozdravuvatt him- nata na Jugoslavija. Pionerite i pionerkite demo če ja sledat idninata na postarite veterani, koi go krasate deloto na bri- gadata II SEPTEMVRI od Kičeva. ORB »11. septemvri« Den 12.7. 1984godine Večere, znameto se spusta, glavniot komandant mirno stoeše i so brigadirski zbor zboruva. Drugari brigadiri i brigadirki utre posle trasa sa baraat od sek- cija brigada, brigadirki i ibigadiri koj če trebat dai pomognat na edna stara baba. Dojde vreme koga treba da se odi na dogovo- renoto mesto. Se postrovine i so pesma sa kačivme vo avtobusot. Za nekoliko minuti stignavme na dogovorenete mesto. Dobro ne prečekaa domačinite kade što dobrovolno trebaše da pomog- neme. Počna so intenzivna ra- botna akcija. Sekoj brigadir sija znaeše svojata rabota. Pionerite noseje voda sa osmeh. Mladite brigadiri čvrsto udaraa po zemjata. Se raboteše bes pre- stanka. So prefrluvan e od edno mesto na drugo so čvrsta volja se raboteše. Pomina komandantot na naselbata i na pofali i dobro pozdraveni. Sve odeše dobro soncete jako greeše ali pak brat- skata brigada raboteše. Domači- nite bea ponosmi so takva mladi- na koja posti vo našata zemlja. Traserot koj šetaše po trasata bese nasmean i zadovolen so rabotata na brigadirite. Medju brigadirite se peeše i medjusebno se poma- gaše. Dojde vreme za završuvanje na ova mesto. Domačinot srdečno no pozdafi site brigadiri ibeše mnogu zadovolen od rabotata. Na kajot od dobrovolnata akcija za- dačata bese ispolneta. ORB »11. septemvri« Brigadirski horoskop (1) LOPATA (za rodene od 1. 1. do 1. 2.) POSAO: Mali sukob s komandantom, počnite ispočetka — po- pustite. LJUBAV: Ovih dana ste vrlo nesretni u ljubavi, ali ako ste lopata to ne znači. da ne možete postati motika. ZDRAVLJE: Boli vas glava. Izvadite tumor, neče škoditi vašoj inteligenciji. LONAC(2. 2. do 1.3.) POSAO: poslije teškog i mukotrpnog rada i samoodricanja. ko- načno če te dobiti pohvalu za dobar apetit. LJUBAV: Ne zaboravite da svakom loncu, pa i vama treba poT klopac. ZDRAVLJE: Čuvajte se prehlade. Ako budete previse sjedili skrštenih ruku prijeti vam iskrivljenje kičme i sUčno. VODOKOTLlČ(2. 3. do 1.4.) POSAO: Zašto se trudite? I sami znate da nikada nečete biti udarnik. LJUBAV: Ne gubite nadu, samo povucite vodu. ZDRAVLJE: Promijenite spavaonu, nači čete pravo mjesto za umivanje. (dalje) ORB »Rudo Glavaš« Zakon mladih 1. Poljub na čelo — hrepenenje 2. Poljub na obraz — prijateljstvo 3. Poljub na vrat — strast 4. Poljub na roko — spoštovanje 5. Poljub na lice — ljubezen 6. Poljub na ramo — poželenje 7. Ce dekle fanta tepe. jo ima ta pravico poljubiti 8. Če dekle upihe vžigalico, jo ima pravico pt>" ljubili 9. Pred poljubom fant ne sme kaditi 10. Če se poljubita sede. — sedi dekle fantu na kolenih 11. Ce se poljubljata leže. — bo dekle ležalo pod fantom 12. Poljub traja 3.44 sek. 13. Poljub z zaprtimi očmi — poljub ljubezni 14. blisk k rt)ko pomeni — hotel bi ostati samo tvoj 15. Ne morem ostati, ljubezenska izjava 16. Kazati jezik pomeni — poljubi me takoj 17 Božati po laseh — ne morem brez tebe 18. Kazalec v ustih — objemi me 19. Palec v ustih — poljubi me 20. Gristi ustnice — ljubosumje 21. Gledali v oči — ljubi me kakor jaz tebe 22. Poigravati se s prstom — sanjam o tebi 23. Dvigniti oči — da 24. Ščipanje. — nekaj li želim povedati 25. Z nosom šmrkljiti — jutri ob istem času 26. Francoskofinski poljub — dolga ljubezen 27. Stati na petah — ljubim samo tebe 28. Več kot 60 poljubov — ni dovoljeno 29. Zloraba ljubezni je kaznivo 30. Lahek poljub na usta — kolegijalnost 31. Ne vpraSaj. če jo lahko poljubiS. poljubijo 32. Pred poljubom — naj si gledata v oči 33. Poka.šljevanje — ljubim te 34. Božanje, če dekle dovoli 35. Poljub z jezikom v družbi ni dovoljen 36. Fant lahko poljubi — 14-letno dekle 37. Če fant gleda dekletu v oči — ljubosumnost 38. Če da dekle fantu ZAKON MLADIH — ga ljubi 39. Kadar nekdo pozna ZAKON MLADIH. — ga je določen dati prijatelju ali prijateljici. Ustanovna programsko-volilna konferenca 00 ZSMS Hajdina Predstavniki posameznih mladinskih aktivov v KS Hajdina smo se sestaH 28.6.1984 v Skorbi, na predlog iniciativnega odbora, z namenom, da ustavimo OO ZSMS Hajdina, ki naj bi usklajevala dejavnost in delo na novo ustanovljenih mladinskih aktivov po vaseh KS Hajdina. Prisotnih je bilo 17 predstavnikov mladih iz naše KS ter sekretar OO ZK Hajdina Jože Vratič. Po pozdravnih besedah in otvoritvi konference je predsednik iniciativnega odbora Vojko Šohar, predlagal delovno predsedstvo, ki mu je predsedoval Dominik Poznič. V nadaljevanju konference smo obravnavah poročilo iniciativnega odbora, sprejeli predlog o organiziranju in delovanju OO ZSMS ter sprejeli predlog za VODSTVO in KOMISIJE OOZSMS KS HAJDINA v naslednji sestavi: VODSTVO: Alenka Gerečnik, predsednik; Milena Ambrož, bla- gajnik in člani: Franc Vogrinec, Stanko Sitar, Alenka Vidovič, Andreja Podgorelec, Milan Furek, Martin Emeršič, Vekoslav Cestnik. KOMISIJE ZA: idejno pohtično delo — Vekoslav Cestnik; organiziranost, razvoj in kadrovsko politiko — Marija Drevenšek; SLO in DS — Dušan Lah; delo s pionirji — Vlasta Ekart; mladinsko pros- tovoljno delo — Jože Pavlinek; informiranje — Majda Erlač; prosti čas — Zvonko Bedrač; raziskovalno delo in novatika — Albin Stumberger. Izvolili smo tudi NADZORNI ODBOR: Vojko Sohar, predsednik; Irena Horvat, član; Miran Cvilak, član, ter delegata za občinsko kon- ferenco ZSMS Ptuj Bojano Sagadin. Ker program dela še ni dokončno izdelan, ga sprejmemo na svoji naslednji seji. Ob koncu konference smo se seznaniU še z aktivnostmi ob DNEVU BORCA, obravnavah predlog za dodelitev štipendije Titovega sklada za Evgenijo Pulko, ter prisluhnili besedam tov. Vratiča, kije vse prisotne pozdravil v imenu komunistov KS Hajdina. Tovariš Vratič je med drugim izrazil prepričanje, da bosta obe organizaciji dobro sode- lovali, kar si seveda želimo tudi vsi mladinci na novo ustanovljene OO ZSMS Hajdina. Majda Erlač Nogometni turnir na Jelovicah V nedeljo, 22. julija smo na najvišje ležiščem nogometnem igrišču v ptujski občini, na Jelovicah, izvedli turnir v malem nogometu. Žal se gaje udeležilo malo ekip, vzrok je bil v preslabem obveščanju med mladinskimi organizacijami, saj je bil isti dan nogometni turnir tudi v Žetalah. Turnir je kljub malemu številu ekip uspel, zmagala je ekipa Sestrž, sledile so pa ekipe Majšperka, Ptujske gore in Medvede. Po turnirju smo pripravljali tudi male igre brez meja, ki pa so zaradi presla- bega obiska odpadle. Da se ne bi obiskovalci, ki so še ostali, takoj razšli, smo izvedli priljubljeno tekmovanje v vleki vrvi. Prijavile so se ekipe: Favoriti, štirje jaki. Križanci, Haloze 07, Stoperce in Sestrže. Med tekmovanjem je bilo veliko dobre volje, saj so tekmovalci tekmovali za zaboj piva Zlatorog. Po izenačenih bojih so zmagali tekmovalci ekipe šdrje jaki, njihov vodja je bil Jože Šalamun, žejni pomagači pa Ludvik Honec, Dušan ek in Danijel Vek. Izidor Stajnberger TEDNIK ~ ^- avgust 1984 NAŠi DOPISNIKI — 11 Izlet na Pokljuko in Uskovnico v vedrem nedeljskem jutru sredi julija, je novi Certusov av- tobus potegnil ptujske planinke in planince do Bleda. Po krajšem postanku in ogledu jezera ter bližnje okolice, je sledila vožnja na Pokljuko, kjer je izstopilo nekaj planink, ostali pa so v nadaljeva- nju prispeli na Rudno polje. Tu so prijazni in ustrežljivi vojaki-pla- ninci sprejeli avtobus v svoje .»varstvo«. Z Rudnega poljaje sledil pohod na Uskovnico. Pot je v začetku precej utrudljiva zaradi drobnega ostrega kamenja, je pa v zadnjem delu prijetna, saj se vije pod goz- dovi in mehkih tratah ter med številnimi planšarskimi stani, preurejenimi v lične počitniške hišice. Da med hojo ni bilo pre- vroče je skrbel sveži, rahli gorski vetrič. Nenehno pozvanjanje ži- vine, ki se pase na tej največji planini v Julijskih Alpah, je utrjevalo prepričanje, da izrazita gorska idilika, značilna za planine v naših gorah, le še ni povsem izumrla. Po slabi uri in pol hoje na višini s čistim zrakom, je bil dobrodošel počitek v prijazni planinski Koči na Uskovnici, pa tudi za okrepčila z dobrotami kuhinje in iz na- hrbtnikov. Mikavna, zelena Uskovnica slovi DO izredno lepem razgledu. Že izpred planinske Koče se vidi ves venec gora. ki obdajajo Bo- hinjsko dolino in jezero ter na čokati Tosc na drugi strani. Žal. tokrat razgled ni bil preveč jasen. Počitek, okrepčila, ogledi, so dali novih moči za povratek na Rudno polje, ki pa je bil deloma precej strm. Po slovesu v kasarni, so prisoeU olaninci nazaj na Po- kljuko do gostišča »Pri M ari«, kjer je čakala skupina, kije tam ostala zjutraj in izkoristila čas za spre- hode ter neuspešno iskanje gob. Sledil ie še postanek pred leoim in svojstvenim spomenikom 79 partizanom Prešernove brigade, padlim v hudih bojih okoli ne- kdanjega hotela Lovec, ki so ga Nemci zažgali in v njem tudi par- tizane, po ogledu spomenika in grobišča nad njim, je bil končan ep izlet, čakal je le še povratek na Ptuj. ki pa je povratnike v večer- nih urah pričakal z dežjem, sicer Ea je bilo vreme ves dan zelo na- lonjeno in ugodno. Uspel izlet je izbral in vodil vodnik starejše skupine tov. Lipe Izlakar. Za varno in previdno vožnjo velja priznanje in zahvala vozniku Francu Kokolu, prizna- nje pa tudi podjetju Certus za udobni avtobus. Izlet je bil pojutranjem prihodu na Pokljuko popestren še s pre- senečenjem. Hvaležne planinke so obkolile vodnika tov. Lipeta Izlakaija, mu čestitale k njegovi 70-letnici ter 77 izletu, ki jih je doslej vodil in mu v znak prizna- nja poklonile simboličen šopek sedmih rdečih nageljnov in spo- minsko darilo. Tovarišu Lipetu kličemo še na mnoga zdrava leta, z željo, da bi nas še mnogo let tako lepo vodil po prelepih naših planinah. To je želja vseh nas, starejših planincev. Naslednji izlet skupine planink in planincev bo v spominski park na Petrovi gori pri Vojniču. Rudi Rakuša Obeležje in plošča z imeni padliti borcev Prešernove brigade na Pokljuld. Foto: Tilika Rakuša SLOVENSKA BISTRICA Za učinkovitejše in boljše informiranje v ZK Komisija za agitacijo m propagando pri OK ZKS si že več let prizadeva, da bi informiranje znotraj organizacije ZK postalo po- membnejši člen v uresničevanju delovnih in u. gih programov tako pri OK ZKS kot v osnovnih organizacijah ZK. Eno od pomembnejših področij dela te komisije je tudi izdajanje glasila predsedstva OK ZKS Slovenska Bistrica imenovano BILTEN, ki izhaja enkrat v mesecu, prejemajo pa ga vsi člani organizacije ZK. Glasilo i^aja v blizu tisoč izvodih. »Učinkovit in kvaliteten sistem informiranja v ZK je eden od predpogojev za resnično in demokratično soočenje in borbo menj, pogledov in argumentov znotraj ZK kot celote, ki vodi k demokratič- nemu oblikovanju politike ZK« je med drugim poudaril pomen informiranja v tej organizaciji predsednik komisije za agitacijo in propagando pri OK ZKS Slovenska Bistrica Vladislav Steinbacher. V občini Slovenska Bistrica komunisti ugotavljajo, da bi na področju informiranja znotraj ZK in tudi predstavitvi dela te organizacije širši družbi, lahko storili še veliko več. Bilten je doslej omogočal samo enostran- sko informiranje, to je iz OK ZKS do osnovnih organizacij ZK, medtem ko primanjkuje povrat- nih informacij, iz osnovnih orga- nizacij v občinska vodstva ZK. Da bi ta vez obveščanja kar najbolje zaživela se pri OK ZKS Slovenska Bistrica zavzemajo, da bi v vsaki večji OO ZK ustanovili posebne odbore za informiranje, medtem ko bi v manjših delovali samo zadolženi člani za to po- dročje. Večkrat v letu bo potreb- no tako v osnovnih organizacijah kot na nivoju OK ZKS Slovenska Bistrica kritično oceniti doseženo na področju uspešnejšega obve- ščanja in pretoka informacij. Z namenom izboljšanja aktivnosti v smeri razvoja informativnega sistema znotraj ZK so pred nedavnim pri OK ZKS Slovenska Bistrica - sklenili vsebinsko obogatiti osrednje glasilo Bilten, predvsem v smeri \ doseganja večje aktualnosti in hitrega obveščanja. Zavzemajo se za to, j da bi glasilo izhajalo štirinajstdnevno. Za doseganje kvalitetnejše i vsebinske zasnove pa so pred nedavnim pri OK ZKS izvolih poseben j petčlanski uredniški odbor, ki bo skrbel, da bo glasilo v pravem pome- j nu služilo svoiemu namenu. * \ Besedilo in posnetek: Viktor Horvat | Ladislav Steinbaclier, predsednik komisiie. Gasilci iz Stojnc vabijo Gasilsko društvo v Stojncih organizira vsako leto zadnjo nedeljo v juliju prireditev. Taka prireditev bo tudi v nedeljo, 29. julija z začetkom ob 16. uri. Vaščani in gasilci pripravljajo bogat kulturni program. Letos bo imela otvoritveni nastop mladinska folklorna skupina iz Stojnc. v joste pa so povabili tudi ritmično skupino iz LesKovca in znano folklorno skupino iz Obreza. Za tem pa pripra- vljajo tudi pester humoristični program. Organizatorji pričakujejo, da se bo prireditve udeležilo veliko občanov tudi iz drugih krajev ptujske občine, ki jib vljudno vabijo v nedeljo popoldne na prireditveni prostor pred gasilskim domom v Stojncih. Drobtinice iz MDA „Goričko 84" Že dva tedna se nahajamo na republiški MDA »Goričko 84<'.Najprej nekaj o naši brigadi. Sestavljajo 27 pionirjev in pet mentorjev. Dve izmed pionirk sta iz Osijeka. Naš komandant je moj sošolec Franc Janžekovič. Mene so izbrali, da nosim prapor, sem pa še predstavnik naše brigade v komisiji za SLO in DS. Kot v vsaki drugi, imamo tudi v naSi brigadi težave, ki so se začele že v torek, prvi dan na trasi (v ponedeljek je deževalo). Takoj seje videlo, komu delo najbolj ne diši. Nekateri brigadirji bolujejo od namišljenih glavobolov, pa tudi od bolečin v trebuhu, samo, da jim ne bi bilo treba iti na traso, kjer kopljemo obcestne jarke. No. tukaj je tudi veliko stvari, ki so mi všeč, pa tudi hrana je še kar dobra. Verjetno pa vas še zanima, katere brigade še sodelujejo na akciji. To so: MDB »Milka Sobar-Nataša« iz Črnomlja, MDB »Logaški bataljon« iz Logatca. MDB »Kokrški odred«, ki jo sestavljajo brigadirji iz Tržiča in Zaječarja, ter skupina brigadirjev iz LR Madjarske. Našo brigado sestavljajo brigadirji iz Slovenske Bistrice. Maribora in Ptuja. Andrej Hunjet, PDB »Bratov Sarh« 12 — OGLASI IN OBJAVE 2. avgust 1984- TEDNIK TEDNIK -^avgust 1984 — TELESNA KULTURA IN ŠPORT - 13 Skoki v Jezero so atraktivna in po- sebna disciplina. To je doskok na prvo bojo, padalec pa je že priprav- yen, da se osvobodi vezi Še posnetek najboljših ekip Na mitingu so posebej navdušili pa- dalci ALC Lesce s figuro Kontakt relativ. Po odskoku z letala (vsak posebej!) so se takole naložili" in prijadrali (isto do tal. PRIJATELJSKA TEKMA ROKOMETAŠIC v prijetnem vzdušju je potekala v soboto, 21. julija prijateljska tekma ptujskih rokometašic s tekmovalkami Rokometnega kluba Edšeg iz Malega Idoša. Rokometašice iz Malega Idoša so trenirale pri Arehu na Pohorju, zato tudi rezultat ne preseneča. Ptujsko ekipo (ki pa niti ni bila kom- pletna) so premagale s 33:28. Rezultat pa ni pomemben, ker je šlo za prijateljsko srečanje, na katerem je bilo pomembno medsebojno spoz- navanje in zbliževanje. To pa je najbrž razlog, daje srečanje potekalo v izrednem, pristnem športnem vzdušju. Gostje sta sprejela Robert Muhič, sekretar Rokometnega kluba »Drava« Ptuj in Anton Pi.šek, predsednik konference sindikalnih organizacij Perutnine Ptuj. Večina tekmovalk RK Edgešje namreč tako ali drugače p)ovezanih z vojvodinsko delovno organizacijo Poljopriv- redno dobro Mali Idoš, s katere osnovno organizacijo »Kelto« vrsto let poslovno sodeluje Perutnina Ptuj. Po sprejemu sta sekretar Rokometnega kluba Ptuj in predsednik Rokometnega kluba Egdeš izmenjala spominska darila, nakar so si gostje ogledali naše mesto, še zlasti navdušeni so bili nad ogledom ptujskega muzeja. Doživetje v Ptuju bo vsem ostalo v trajnem spominu. Besedilo in posnetek: L. C. Rokometašice iz Malega Idoša med ptujskimi gostitelji. Nogometni turnir v Vidmu v nedeljo, 5. avgusta bo na asfaltnem igrišču v Vidmu pri Ptuju Sesti od sedmih turnirjev v malem nogometu. Gre za šestega iz serije turnirjev, ki jih je za letošnje poletje pripravila Medobčinska nogometna zveza Ptuj, organizator pa je nogometni klub Tržeč. Začetek turnirja bo ob 8. uri, prijave pa bodo sprejemali uro pred začetkom. Vse, ki nameravajo sodelovati na turnirju prosijo, da se prija- vijo pravočasno, saj sicer ne bodo mogli tekmovati. Organizatorji so pri- pravili tudi bogate nagrade, in sicer bo prejela prvouvrščena ekipa 10 tisočakov, drugo in tretjeuvrščena pa 6 oziroma 3 tisočake, prvim trem ekipam bodo podelili tudi pokale. Za četrto mesto bodo podelili opremo za vratarja, za peto mesto pa nogometno žogo. Nagrade pripravljajo še za najboljšega vratarja, najboljšega strelca ter za najbolj disciplinirano ekipo. JE Plavalni tečaj za otroke in odrasle v plavahiem klubu Ptujske toplice nadaljujejo z izvajanjem tečajev plavanja za otroke in tudi starejše. Z enim takšnih bodo začeli v pone- deljek popoldan v Ptujskih toplicah, in sicer za otroke in odrasle. Vse, ki se želijo naučiti plavalnih veščin, vabijo, da se ob 17. uri zberejo pri recepciji. Tam se bodo vaditelji dogovorili za vse, kar sodi k takšnemu tečaju. Gre za čas, mesto in stroške. Ljubo Gajzer nam je povedal, da bodo tečaj izvajali v pokritem bazenu, tečajniki pa imajo tudi popust pri vstopnicah. 1. k Turnir za bogate nagrade Organizatorjem turnirjev v malem nogometu za vadbo bolj bogate nagrade so se pridružili tudi Vitomarčani. Tako domači nogometaši vabijo na nočni turnir, ki bo v soboto od 18. ure dalje na igrišču v. Vitomarcih. Nagrade so privlačne, za prvo mesto pokal in 20 tisoč din, za ; drugo pokal in 7000 din ter za tretje mesto pokal in 50(X) din. i 1. k. I Začetek vadbe kadetov in pionirjev j Danes popoldan bodo z redno vadbo pričeli pionirji in kadeti | nogometnega kluba Drava. Obe ekipi bo vodil Ivan Zaje. Pionirji bodo j začeli ob 15. uri, kadeti pa ob 17. uri. Treningi bodo dvakrat na teden, in j sicer ob ponedeljkih in četrtkih. 1 l.kj 11. PrUJSKI PADALSKI POKAL PODLEHNIK 84 ZMAGA NA GORENJSKO V petek in soboto so člani ptuj- skega aerokluba izvedli enajsto tek- movanje za Ptujski padalski pokal. Na pokalu Podlehnik 84 je nastopi- lo dokaj skromno število tekmoval- cev, le 13 iz Lesc, Reke in Ptuja. Vendar pa tudi ob veliko večjem številu kakovost ne bi bila boljša, saj so vsi trije padalci ALC Lesce, ki so nastopili v Ptuju, državni re- prezentanti. To se je poznalo tudi v končni uvrstitvi, saj sta tako posa- mična kot ekipna zmaga pripadli Gorenjcem. V petek zvečer so na letališču v Moškanjcih izvedli nočne skoke na cilj z višine 1200 metrov. To preiz- kušnjo je dobil Dušan Intihar z Lesc pred Ptujčani Bojanom Zmaucem, Edijem Butolenom in Zlatkom Cušem. V soboto dopol- dan so v Moškanjcih izvedli še dnevni skok na cilj z višine 12(X) metrov. Tako kot pri nočnem je bila tudi tu odločitev zelo tesna, še tesnejša. Prvo mesto s centimetrom odstopanja od absolutne ničle so si razdelili Benjamin Smid in Iztok Jug (oba ALC) ter domačin Bojan Zmavc. Centimeter za trojko vodil- nih sta zaostala domačin Zlatko Cuš in Ležčan Intihar. Točnost do- skoka so merili z elektronsko na- pravo, ki jo je posodil alpski letal- ski center. Po dveh skokih je bilo favoritov za končno zmago veliko, saj so bile razlike po dveh skokih na cilj zelo majhne. Zato je kot obi- čajno odločala tretja disciplina — skok in plavanje v podlehniškem jezeru. Tu so bili v prednosti padal- ci AK Krila Kvarnera z Reke, ki so znani kot dobri plavalci. Zadnjo di- sciplino je dobil Marjan Mileta z Reke (za plavanje med obema hoja- ma, po točnem doskoku seveda, je potreboval 15,8 sekunde), pred Iz- tokom Jugom (ALC), Darkom Ele- zovičem (Reka), Benjaminom Smi- dom. (ALC) in Edijem Butolenom (Ptuj I). Eden favoritov, domačin Bojan Zmauc, je imel težave z ra- menom in zato kljub točnemu do- skoku na prvo bojo ni mogel pre- plavati dvajset metrov razdalje do druge boje. Seštevek kazenskih točk iz vseh treh disciplin je poka- zal, da je zmagovalec pokala Pod- lehnik 84 Benjamin Smid iz alpske- ga letalskega centra. Drugi je nje- gov klubski tovariš Iztok Jug, tretji domačin Zlatko Cuš, četrti drugi domačin Edi Butolen in peti LeSčan Dušan Intihar. Bojan Zmauc je sedmi, Janez Vrbančič deseti, Mi- lan Stumberger dvanajsti in Sonja Vršič trinajsta. Pokal za ekipno zmago so dobili Leščani (Smid, Jug, Intihar), druga je prva ekipa Ptuja (Cuš, Zmauc, Butolen), tretji je AK Reka, četrta pa druga ekipa Ptuja (Vrbančič, Stumberger, Vršič). Svečana proglasitev je bila v so- boto popoldan na letališču v Mo- škanjcih, pokale pa je najboljšim podelil podpredsednik skupščine občine Ptuj Radenko Salemovič. Ptujski padalski pokal je namreč ena od prireditev v počastitev ob- činskega praznika. Po proglasitvi so člani aerokluba Ptuj s svojimi gosti kljub neugod- nemu vremenu izvedli priložnostni letalski miting. V njem so se pred- stavili pilot Maks Vaupotič (izred- no vodenje letala, ki ga uporabljajo za pomoč v kmetijstvu), pilot Dani- lo Hojnik (z izvrstnimi in zahtevni- mi akrobacijami), trojka padalcev iz Lesc je navdušila s skupinskim skokom Kontakt relativ, predstavi- la pa se je tudi četvorka Cucek, Bo- tolin. Kralj in Pišek. Gledalci so vi- deli tudi dvig jadralnega letala z vit- lom, pa radijsko vodeni model, skratka kljub neugodnemu vreme- nu je bilo kaj videti. Za zaključek uspelega enajstega tekmovanja za ptujski padalski po- kal so člani aerokluba pripravili družabno srečanje na letališču. Tekst in foto: 1. kotar Točnost noCniii in dnevnih skokov so merili s posebno eidctronsko na- pravo, razlilte med tekmovalci pa so biie zek> nu^ime Za padalce je bik) vreme sicer ugodno, vendar pa je nagajalo mitin- gom in doma zadržalo veliko število Uubiteljev letalstva, ki bi se drugače prireditve gotovo udeležili Zmagovalec pokals Podlehnik 84 — Benjamin Šmid z Lesc. Pokal mu je predal Radenko Salemovič i%ar dva Bistričana na olimpijskih igrah Malokatero slovensko mesto se lahko v tem času pohvali, da ima na olimpijskih igrah kar dva tek- movalca. Tokrat je to Slovenska Bistrica povsem upravičeno, saj imaio trenutno najboljši judo kluD v državi. Med njimi pa so tudi najboljši posamezniki. Iz judo kluba IMPOL se udeležuje olimpijskih iger, vsaj f)o eden tekmovalec, že kar četrtič zapo- red. V MiJnchnu je bil Topolčnik. sedanji trener kluba, v Montrealu je barve jugoslovanskega juda zastopal Vidmajer, v Moskvi seje na blazinah boril takrat 19-letni Očko, kije odpotoval na olimpij- ske igre tudi letos, skupno s klubskim tovarišem Leščakom. Objudoistih Impola iz Sloven- ske Bistrice. Franca Očko in Fih- 5a Leščaka, so se Ol v judu ude- ežili še Kovačevič. Vu)o Vujevič in Stanko Lopatic. Tekmovali bodo v naslednjih kategori- jah: Franc Očko (Impol Slo- venska Bistrica) v kategoriji do 65 kg. Vojo Vujetičretodent Splil) do 71 kg. Fihp Leščak (ImpoOdo 78 kg. Stanko Lopatic (Milicionar Beograd) do 86 kg in Radomir Kovačevič (Rakovica Beograd) do 86 ke. V Los Angelesu bo na- stopilo Skupno okoli stojudoistov. Naša državna reprezentanca se je za Ol v Los Angelesu pripra- vljala najprej pokluoih.nato pa so pričeli s skiipnimi pripravami v Slovenski Bistrici, kjer so si pri- dobivali predv.sem nove telesne moči vzdržljivosti. Iz Slovenske Bistrice so se preselili v Beograd in konec priprav izvedli v Splitu. Skozi vse obdobje pa so olimpij- skim kandidatorn, tudi na trenin- gih v Beogradu in Splitu, poma- gah judoisti JK IMPOL. Obajudoista iz Slovenske Bis- trice sla pred odhodom na Ol iz- razila zadovoljstvo nad priprava- mi in tudi razumevanju svoje de- lovne organizacije iMPOL Slo- venska Bistrica, ki jima je omo- gočila, da sta skozi ves čas priprav lahko bila odsotna z dela. To pa tekmovalcema daje novo mero odgovornosti in pričakovani. Na srečo pa v Slovenski Bistrici, kljub temu. da so že vajeni velikih uspehov svojih ljubljencev, nikoli niso zahtevali zmage za vsako ceno. Spremljali so njihove zmage pa tudi poraze z velikim razume- vanjem, saj .se zavedajo, da ni mogoče vedno zmagovati, še po- sebno na tako kvalitetnem tek- movanju kot so Ol v Los Angele- su. kjer kljub temu. da so ostaU doma nekateri kvalitetni judoisti iz držav, ki te igre bojkotirajo, ostaja še veliko svetovno znanih tekmovalcev, ki lahko stopijo na pot našim, tekmovalcem. Tako tudi niso bile besede Bis- tričanov pred odhodom na 01 v Los Angeles pretiravanje. Očko ie dejal, da bi bil za njega uspeh ze uvrstitev med osem najboljših. To pa bi bila tudi njegova nagrada za sedem let trdega dela na blazinah. Te igre bodo za Franca Očka tudi slovo od državne reprezentance. Za državno reprezentanco je tek- moval sedem let v klubskih vrstah pa že kar 14 let. Enako obdobje tekmovanja v JK IMPOL ima tudi Fihp LeŠčak. kije državni dres oblekel nekoliko ■)ozneje. predvsem zaradi močne conkurence v njegovi kategoriji. Letos tako prvič zastopa oarve na.še države tudi na Ol. medtem ko ji h jena meddržavnih srečanjih zastopal in to zelo uspešno že velikokrat. Tudi na 01 vedno skromen Filip Leščak ne napi- huje pričakovanj. Prepričanje, da bi bila realna uvrstitev med 5. in 8. mestom. Vse pa je odvisno od žreba. Nemalokrat tudi sodniki krojijo lok sreče, kjer znanje in sposobnost ostajata nemočna. Tudi na to je treba računati, pa ne kot opravičilo za morebitni ne- uspeh, ampak kot resnično mož- nost. Besedilo in posnetek: Viktor Horvat Trener olimpijske reprezentance Marko Mnaljevič je na pripravah v Slovenski Bistrici izrekel po- hvale nad pripravljenostjo obeh domačih olimpijcev. 14 —ZA RAZVEDRILO 2. avgust 1984- TEDNIK TEDNIK -2-avgust 1984 OGLASI IN OBJAVE — 15 TV spored TV LJUBLJANA PETEK, 3. AVGUSTA: 12.25 Poročila; 12.30 OI LA 84 -- olimpijska kronika 1; 12.45 OI LA 84 — olimpijski pregled 1; 14.20 OI LA 84 — košarka (m) Jugoslavija—Brazilija, posnetek 2. polčasa; 15.05 OI LA 84 — Gimnastika — mnogoboj moški; 18.15 OI LA 84 — plavanje, finale (400 m prosto, 100 ž metuljček, 200 m prsno, 100 ž prsno, 4 x 100 m prosto — Sarajevo/L J; pribl. 19.00 Vključitev predtekmovaje v plavanju na 15(X) m prosto; 19.15 Risanka; 19.24 TV in radio nocoj; 19.26 Zrno do zrna; 19.30 TV dne- vnik I; 19.55 Vreme; 20.00 Modrost telesa, angleška dokumentarna serija; 20.55 Ne prezrite; 21.10 Ruby Gentry, ameriški film; 22.30 TV dnevnik II; 22.45 OI LA 84 — olimpijska kronika 2; 23.25 OI LA 84 - Košarka (ž) Jugoslavija—Kanada, neposredni prenos; 00.00 OI LA 84 — vaterpolo Jugoslavi- ja—Nizozemska SOBOTA, 4. AVGUSTA: 11.40 Poročila; 11.45 OI LA 84 — olimpijska kronika 1; 12.00 OI LA 84 — olimpijski pregled 1; 13.35 OI LA 84 — atletika (800 ž — predtekmovanje, sedmeroboj: krogla in 200, hoja 20 km, krogla ž — finale, 10000 — predtekmova- nje); 15.40 01 LA 84 — gimnasti- ka (ž) mnogoboj; 18.15 OI LA 84 — plavanje, finale (200 ž mešano, 200 m metuljček, 800 ž prosto, 100 m hrbtno, 4 x 100 že mešano); 19.15 Risanka; 19.24 TV in radio nocoj; 19.26 Zrno do zrna; 19.30 TV dnevnik; 19.55 Vreme; 20.00 Khartum, angleški film; 22.05 Zr- calo tedna; 22.25 Poročila; 22.30 . . . 22.45 OI LA 84 — oHmpijska kronika 2; 23.30 lO LA 84 — olimpijski pregled 2; 04:55 OI LA 84 — košarka (m) Jugosla- vija—Italija v odmoru vključitev v atledko — polfinale in finale 10 m. NEDELJA, 5. AVGUSTA: 8.20—01 Teletekst RTV Ljubljana; 8.35 Poročila; 8.40 Živ žav, otroška matineja; 9.30 OI LA 8.4: Atletika (100 ž — predtekmo- vanje, lOO m — polfinale in finale, 800 ž — polfinale, sedmeroboj: kopje in 800); 12.40 625 — napo- ved tedenskega sporeda; 13.00 OI LA 84: olimpijska kronika 1, (skrajšan posnetek košarke (m) Jugoslavija—Italija); 13.45 01 LA 84: Gimnastika (m) — finale na orodju; 15.50 01 LA 84 — Plava- nje (finale: 200-m mešano, 200 — ž metuljček, 1500 m prosto, 200 — ž hrbtno, 400 x 100 m mešano) Sarajevo; 16.55 OI LA 84: Vesla- nje (m) — finale, neposredni pre- nos (do 19.30/19.40); 19.30 TV dnevnik; 19.55 Vreme; 20.00 Ž. Senečič-E. Tomičič: Gabrijel, nanizanka TV Zagreb: 21.00 Za- dnja pesem, ameriški film; 22.35 Poročila; 22.45 OI LA 84: Olimpijska kronika 2; 23.30 01 LA 84: Olimpijski pregled 2, neposredni prenos (do 01.00). PONEDELJEK, 6. AVGUSTA: 9.30—10.00 in 11.55—01.00 Teletekst RTV Ljubljana; 9.50 Videostrani — oHmpijske novice; 12.10 Poročila; 12.17 OI LA 84: Olimpijska kronika 1; 12.35 OI LA 84: Olimpijski pregled 1; 14.10 01 LA 84: Gimnastika — ženske — finale na orodju Sarajevo; 16.15 OI LA 84: Atletika (100 ž — polfinale, skoki v daljavo m — kvalifikacije 110 z'ovirami m — predtekmovajje, 400 — pred- tekmovanje, kopje m — finale, 400 ž polfinale, 800 m — polfina- le, 100 ž — finale, 400 z ovirami m — finale); 19.15 Risanka; 19.24 TV in radio nocoj; 19.26 Zrno do zrna; 19.30 TV dnevnik I; 19.55 Vreme; 20.00 ZeUmir ZUnik: Sta- nimir gre v mesto, dokumentarna drama TV Beograd; 21.10 Spozna- no, neznano — oddaja o znanosti; 22.10 TV dnevnik II; 22.25 Animi- rani film; 22.45 OI LA 84: olimpijska kronika 2; 23.30 OI LA TOREK, 7. AVGUSTA 9.30—10.00 IN 11.45—01.00 TELETEKST RTV Ljubljana; 9.50 Video-strani — olimpijske novice; 12.00 OI LA 84: Olim- pijska kronika 1; 12.15 OI LA 84: Ohmpijski pregled 1; 13.45 OI LA 84: Atletika (110 z ovirami — polfinale, kladivo — finale, 400 z ovirami ž — polfinale, 400 m — polfinale, 400 ž — finale, 800 ž — finale, skok v daljavo m — finale, 800 m — finale, 110 z ovirami — finale, kopje ž — finale, 3000 z ovirami predtekmovanje, 10.000 — finale) Sarajevo/L J; 18.05 Poročila; 18.10 Zgodbe o Poluhcu: Kako je Poluhec odšel v beli svet; 18.25 Izročila, glasbena oddaja TV Sarajevo; 18.55 Knjiga; 19.15 Risanka; 19.24 TV in radio nocoj; 19.26 Zrno do zrna; 19.30 TV dnevnik; 19.55 Vreme; 20.00 A. Kalinin: Cigan, nadaljevanje in konec; 21.20 Mednarodna ob- zorja; 22.20 TV dnevnik II; 22.35 Animirani film; 22.55 OI LA 84: Olimpijska kronika 2; 23.30 OI LA 84: Olimpijski pregled 2, neposredni prenos; 23.45 OI LA 84: Vaterpolo — Jugoslavija: XY, prenos; 00.40 OI LA 84: Ohmpij- ski pregled 2, nadaljevanje; 03.55 OI LA 84: Košarka ženske — (do 01.00) finale (če igra YU), EVR, Sarajevo; 04.55 OI LA 84: Roko- met ženske Jugoslavija — Južna Koreja; kombinirana prenosa. SREDA, 8. AVGUSTA: 9.30—10.00 in 13.20—01.00 Teletekst RTV Ljubljana; 9.50 Videostrani — olimpijske novice (do 10.00); 13.35 OI LA 84: Olim- pijska kronika 1; 13.50 OI LA 84: Olimpijski pregled 1; 15.25 OI LA 84: Boks, četrtfinale; 16.45 OI LA 84: Rokomet — ženske Jugoslavi- ja—Južna Koreja; posnetek; 18.05 Poročila; 18.10 ZBIS: Zrcalce; 18.20 Ciciban, dober dan; Z barko po Piranskem zalivu; 18.40 Mozaik kratkega filma; 19.15 Risanka; 19.24 TV in radio nocoj; 19.26 Zrno do zrna; 19.30 TV dnevnik I; 19.55 Vreme; 20.00 OI LA 84: Odbojka ženske, finale — posnetek; 21.30 OI LA 84: Roko- met moški Jugoslavija—Romu- nija, neposredni prenos, v obeh oddajah vključujemo tudi nepo- sredno spremljanje jugoslovanskih nastopov v četrtfinalu boksa in rokoborbe; pribl. ob 22.15 TV dnevnik II; 23.05 OI LA 84: Oli mpijska kronika 2; 23.30 OI LA 84: Olimpijski pregled 2. ČETRTEK, 9. AVGUSTA: 9.30—10.00 in 13.10—01.00 Teletekst RTV Ljubljana; 9.50 Videostrani — olimpijske novice; 13.25 Poročila; OI I%-84: Olim- pijska kronika 1; 13.5r6l LA 84: Olimpijski pregled 1; 15.30 OI LA 84: Atletika (200 M — polfinale, skok s palico — finale, 400 z ovirami ž — finale, 400 m finale, skoki v daljino ž — predtekmo- vanje, 200 m — finale, 3000 pol- finale, 3000 z ovirami — polfinale, deseteroboj: skok v višino in 400); 19.15 Risanka; 19.24 TV in radio nocoj; 19.26 Zrno do zrna; 19.30 TV dnevnik I; 19.55 Vreme; 20.00 Lov za zakladom: Norveška, kviz francoske TV; 21.05 R. Castellani: Življenje Verdija, italijanska nadaljevanka; 22.20 TV dnevnik II; 22.35 Večer kolumbijske folklore; 23.15 OI LA 84: Olimpij- ska kronika 2; 23.30 OI LA 84: Olimpijski pregled 2, neposredni prenos (do 01.00); 04.55 OI LA 84: Vaterpolo Jugoslavija—XY, prenos (do 05.50). mali oglasi PRODAM traktor Stajer, 28 KS, registriran, v voznem stanju. Franc Feguš, Podlehnik 2. CENJENE stranke obveSčamo, da bo od 6 do 20 avgusta Frizersko- kozmetični salon ELZA zaprt, za- radi dopusta. MENJAM enosobno stanovanje s centralno kurjavo proti nagradi za dvo ali trisobno stanovanje s cen- tralno. Naslov v upravi. PRODAM žrebico, staro štiri leta in kravo s teletom. Franc ValiC, Moškanjci 22, GoriSnica. ORODJARNA z večletno prakso, z znanjem samostojnega dela orodij, sprejmem v redno delovno razmer- je za nedoločen čas. Edi Voljč, Hardek 40/C, Ormož. PRODAM traktor URSUS 35 KS, s koso. Slavko Stebih, Mezgovci 58, Dornava. PRODAM 450 1 sod za vino, ter stroj za mletje sadja. Franc Knehtl, Grajena 22, Ptuj. KUPIM mlatilnico z dvojnim čišče- njem. Stanko Jeza, Podlože 53, Ptujska gora. PREKLICUJEM izgubljeno ribi- ško člansko izkaznico štev. 2627 na ime Milan Kolednik, Gradišče 104, Cirkulane. PREKLICUJEM ribiško karto ter člansko, štev. 1440 na ime Ignac Tekmec, Spuhlja 137, Ptuj. PRODAM hišo s parcelo in njivo v Gorišnici. Marija Delič, Zagreb, Seferova 10 ali na tel. 212-983. PRODAM 6 naseljenih a2 panjev in 11 praznih panjev s točilom in orodjem. Drago Mohorko, Slape 3, Ptujska gora. PRODAM zmrzovalno omaro Go- renje, 120 1 in globok otroški vozi- ček. Jakab, Arbajterjeva 1, Ptuj. TAKOJ vseljivo urejeno hišo z vrtom v centru Rogatca, prodam. Ivan Korez, Rogatec 67. PRODAM dvomanuelne dobro ohranjene orgle MARKE TIGER. Ivan Korez, Rogatec 67. PRODAM obračalnik za BCS ko- sibiico. 7anko Kramberger, Krčevi- na 91, cri Vurbergu. SOBO s posebnim vhodom, lahke neopremljeno v bližini železniške postaje išče zaposlen fant. Avguš- tin Dakovič, Mestni vrh 83/A, Ptuj. PRODAM Zastavo 750 LE, letnik 1982, prevoženih 19000 km. Franc Petrovič, Cirkulane 10, tel. 791- 059. PRODAM Renauh 4, letnik 1977, registriran do julija 85. Zabovci 27, Janez Krajnčič. UGODNO prodam lepo stanovanj- sko hišo v Moravskih Toplicah pri Murski Soboti, stoji na 800 kv. m parceli 12,5 x 9,5. Je v zaključni gradnji in je možnost debie vselit- ve. Vse informacije pri Slavku Hor- vatu, Moravci št. 7, cena 430 SM, tel. ZRN 994940383046. UGODNO prodam polovico starej- še hiše z lastnim vhodom na Za- grebški cesti v Ptuju. Informacije na Zagrebški 67, Ptuj. PRODAM malo rabljeni traktor URSUS in štiri leta staro kravo — 7 mesecev brejo. Franc Stelcar, Sta- netinci 47, Cerkvenjak. PRODAM mizo, stole, sesalec, li- kalnik in mesoreznico. Ciril Meto- dov drevored 17, stanovanje 32. PRODAM dobro ohranjen 230 1 hladihiik in kombiniran Štedilnik (2 plin — 2 elektrika). Ciril Sotler, Ptuj, Zoisova pot 5 (po 15. uri teL 771-890). PRODAM dobro ohranjeno Zasta- vo 750, letnik 1978. Ogled možen od 15. ure dalje. Franc Ceh, Anželo va 13, Rogoznica, Ptuj. PRODAM poceni večje otrc^ko kolo in dobremu lastniku dam male pasme psa. Petrovič, Ziherlova pl. 4, Ptuj. OPLETAM vse vrste steklenic. Vincenc Kostanjevec, Nova vas 5/A, Mark ovci. PRODAM BMW R — 65. Zdrav- ko ZupaniČ, Markovci, tel. 062 791-923. AMI 8, letnik 75, registriran do julija 85, prodam. Naslov v upravi lista. PRODAM dobro ohranjeno SIMCO — HORIZON — GL, ogled možen vsak dan od 7. do 15. ure na Ormoški 22, Ptuj — Gradiš telef. 771-761, Jože Petrovič, Pri- stava, Cirkulane. MLIN — oljarna BelSak iz Terbe- govec 39 A Videm ob SCavnici obvešča, da bo v času od 5. 8. do 27. 8. zaprto zaradi remonta. ZASTAVO 101, dobro ohranjeno nujno prodam. Informacije dopol- dan na tel. 771-251 int. 52. KUPIM hišo v Ptuju ali okolici. Plačam v devizah. Naslov v upravi ali tel. 772-719. PRODAM komplet dnevno sobo (regal, sedežno), tel. 773-088 popoldan. KUPIM avto Zastava 750, novejši letnik. Naslov v upravi. SIPOREX prodam 36 kub. m. Er- lač, Slovenski trg 1. PRODAM preprogo velikost (3 x 2). Naslov v upravi. IŠČEMO žensko, ki bi občasno ali za daljši čas skrbela na domačiji za naše starše na podeželju v JurSin- cih (otroci). Naslov v upravi. POŠTENEGA najditelja prosim, da mi vrne temno rdečo žensko denarnico z večio vsoto denarja in z dokumenti proti nagradi. Cilka Drevenšek, Soviče 16, Videm pri Ptuju. PO DELIH prodam Škodo 105 LS, tel. 793-179. PRODAM Zastavo 750, letnik 1981. Cena po dogovoru, tel. 793- 178. PRODAM Zastavo 750, letnik 1981. Cena po dogovoru, tel. 793- 178. PRODAM motorno žago STHIL AV 045. Vlado Fras, Hlaponci 25 pri PolenSaku. Ogled v soboto do 12. ure. PRODAM odlično ohranjeno Katrco, letnik 79 s 50.000 km, tel. 790-233 od 6. ure dalje. PRODAM enoosno traktorsko prikolico, skoraj novo. Pacinje 16, tel. 795-182. 19 AROV gradbene parcele v okolici Ptuja prodam. Voda, elek- trika in kanalizacija na parceli. Viktor Zamuda, Spolenjakova 23, Ptuj. Služba družbenega knjigovodstva v SR Sloveniji Podružnica 52400 Ruj Trstenjakova 2/a objavlja prosta dela in naloge štetje bankovcev in kovancev (2 Izvajalca) Pogoj: osnovna šola,uspešno opravijeno 2-niesečno poskusno delo Kandidati bodo pred izbiro opravljali preizkus usposobljenosti. Prijave z dokazili o izobrazbi je potrebno poslati v 15 dneh od dneva objave na gornji naslov. Delovno razmerje bo z enim izvajalcem sklenjeno 15. septembra 1984 z drugim pa 15. novembra 1984, O izidu objave bodo kandidati obveščeni v roku 30 dni. še vedno govorimo o žetvi čeprav smo že v avgustu, ko bi morali že imeti končni obračun letošnje žetve, je ta še vedno v polnem teku. Pravzaprav se je prava žetev začela konec prej- šnjega tedna, kljub rahlemu dežju, kije občasno še orosil polja in kombajne na njih. Z veseljem so kmetovalci sprejeli vremensko napoved o lepšem vremenu v za- četku tega tedna in v teh dneh so opraviU veliko delo. Lahko zapi- šemo, daje do danes že požete več kot polovico pšenice. Zasebni kmetovalci bodo v glavnem žetev končali v tem ted- nu, kombinatu pa bo ostalo še nekaj hektarov za prve dni pri- hodnjega tedna. Zrnje je bilo vsaj v začetku žetve še zelo vlažno, vsebovalo je kar od 20 do 30 odstotkov vlage. To zahteva se- veda daljše in dražje sušenje, saj mora biti pšenica za mletje osu- šena na 13 odstotkov vlage. Sicer pa je po besedah strokovnjakov pšenica letos kakovostna, z malo primesi. JB Izhod v sili je tudi sušenje zrnja po starem, preživelem načinu Foto: I. kotar Žetev in odkup v občini Ormož Enako kot drugje je tudi kme- tovalcem na območju občine Ormož minuU teden nagajalo vreme, zato s kombajni niso miogli iti na razmočene njive. Zaradi pozne letine in povrh še slabega vremena v začetku žetve pšenice, se bo konec žetve zavlekel v av- gust, kar se pripeti le redkokatero leto. Lepo vreme v zadnjih dneh bo omogočilo, da bodo lahko končali z žetvijo in tudi z odkupom. Le- tošnji pridelek pšenice je razme- roma dober, na nekaterih njivah celo nadpoprečen, zato realno računajo, da bodo iz ^zasebnega sektorja odkupih poprečno po 25 stotov na hektar, čeprav je hek- tarski donos ponekod tudi do 55 stotov. Ker je zadnje dni vreme suho in toplo, je tudi odstotek vlage v zrnju precej nižji. AKCUA SZDL ZA PRIZADETE PO TOČI I Uliti puiiiuo ~ uifaiiidiiia |juiiiui* Prejšnji teden je bil v Ptuju posvet predsedni- kov in sekretarjev krajevnih konferenc SZDL, ki ga je organiziralo predsedstvo OK SZDL Ptuj. Pogo- vorili so se o izvedbi akcije zbiranja pomoči prebi- valstvu ki ea ie prizadela toča. Znano je, da je 15. juljja ledeni bič udaril predvsem po pasivnem območju Haloz. Na posvetu so se dogovorili o na- slednjih oblikah pomoči. Vse krajevne konference SZDL bodo takoj začele z akcijo zbiranja pomoči prizadetemu pre- bivalstvu, ki jo bodo neposredno izvajale prek vaš- kih in uličnih odborov oz. sosesk. V ta namen so pri občinski konferenci SZDL Ptuj pripravili overjene nabiralne pole in jih poslali vsem KK SZDL, ki morajo na svojem območju akcijo zbiranja organizirati takoj. Prispevek za pomoč bo možno dati v materialu in v denarju. Materialni prispevki bodo zajcmaU predvsem pšenico, rž, ječmen, koruzo in krompir. Pobiranje tega materiala bo organizirano prek KZ Ptuj in se je glede tega treba dogovoriti v posloval- nicah. Druga oblika zbiranja pomoči pa bo v de- narju, ki ga bo treba sproti odvajati na zbirni žiro račun pri RKS — občinska organizacija Ptuj štev.: 52400-849^9035 ZA PRIZADETE PO TOČI. Krajevne skupnosti prizadetih območij so do- lžne takoj pripraviti seznam tistih, ki jim je škoda po toči načela socialno varnost in nimajo možnosti preživljanja iz drugih virov (niso redno zaposleni, ne živijo v skupnem gospodinjstvu z zaposlenimi otroci ipd.) in so tako pomoči nujno potrebni. Akcijo razdeljevanja pobrane pomoči v ma- terialu in denarju bo skupaj s pristojno krajevno skupnostjo vodil še koordinacijski odbor za socia- listično solidarnost pri OK SZDL Ptuj in občinska organizacija Rdečega križa. Rezultate pobiralne akcije in razdelitev zbrane pomoči bodo redno objavljali v lokalnih sredstvih javnega obveščanja. Pri občinski konferenci SZDL Ptuj pričakujejo, da bodo v vseh krajevnih skupnostih oziroma KK SZDL akcijo izpeljali dosledno in hitro, čeprav je čas letnih dopustov. Pri tem se moramo zavedati že davno preizku.šenega ljudskega reka, da »pomoč dvakrat da — kdor hitro da!« FF ZMDA SLOVENSKE GORICE 84 V drugi izmeni čez 4.200 m jarka Le še danes in jutri, pa bodo zaključiU zdelom tudi brigadirji druge izmene ZMDA Slovenske gorice 84. Predvidevajo, da bodo ob zaključku izmene izkopah približno 4.200 m jarka za vodovod na območju ptujske in lenarške občine. Od tega bo v Gočovi končanih čez 1.500 m jarka s položenimi cevmi in zasipom, v Ločkem vrhu na območju KS Destrnik bo zaključenih okoli 1.200 m, v Rabelčji vasi pa okoU 1.500 m. V ponedeljek so v okviru interesnih dejavnosti na akciji pričeli z odpravljanjem računalniške nepis- menosti. Republiška konferenca ZSMS in Zveze organizacij za tehnično kulturo SRS sta namreč na vseh MDA pričela s to enotedensko akcijo, na kateri naj bi brigadirje seznanili z osnovami dela z raču- nalniki. V naselju akcije v Dornavi sta ta teden dva računalnika HR 84 z ekrani in tastaturo in med brigadirji vlada zanje veliko zanimanje. V nedeljo so bili brigadirji na srečanju treh akcij: Goričko, Ljutomer in Slovenske gorice. Na repub- liški MDA Ljutomer so si skupaj ogledali naselje, dan pa preživeli ob raznih športnih in zabavnih srečanjih. V torek, 1. avgusta so izvedli v Dornavi kviz na temo: pravila o organiziranju MDA v Ju- goslaviji in Sloveniji. Včeraj so zamenjali vrstni red in so že zjutraj pričeU z interesnimi dejavnostmi, popoldne pa so odšh na delovišče. Jutri pa bodo organiziran razpravo o osrednji jugoslovanski mladinski prireditvi ob dnevu mladosti v Beogradu. Jutri bo tudi zaključek druge izmene in brigadirji bodo v soboto odšli nazaj v Grude, Kičevo, Niš in Novo Mesto. V nedeljo pa jih bodo zamenjah že brigadirji tretje izmene iz Budve v Črni gori, Zre- njanina v Vojvodini, Čičevca v Srbiji in iz Trbovelj. M. Ozmec Reorganizacija samoupravne komunalne skupnosti V Samoupravni komunalni skupnosti občine Ptuj ugotavljajo, da niso uspeli realizirati polletnega programa dela in finančnega načrta, predvsem za- radi precejšnjega dviga cen, inflacije in tudi zaradi izpada dotoka sredstev. Močno odstopajo sredstva, ki se združujejo po stopnji 0,29 od čistega dohodka po zaključnem računu OZD. Posamezne temeljne in delovne organizacije niso izpolnile svoje obveze zaradi neustvarjenega čistega dohodka aH celo iz- gube. Ob polletju so tako v Samoupravni komunalni skupnosti beležih le 72-odstotno realizacijo, ki pa se do konca leta ne bo spremenila, saj je bil rok za poravnavo obveze 30. junij. Razen tega pa so izpadli še nekateri drugi viri sredstev. Kljub vsem omenjenim težavam pa so vskupnosti zagotovili dovolj sredstev, da so lahko uspešno pri- čeli z realizacijo zastavljenega programa na po- dročju izgradnje in vzdrževanja vodovodnih in ka- nalskih objektov. Kot investitorji so zadovoljni s sodelovanjem brigadirjev ZMDA SG pri gradnji vodovodnega cevovoda. Nekohko zaostajajo pri gradnji prečrpalnic in vodohramov. vendar bodo to v drugem polletju nadoknadili. Pri kanalskih objektih zaostaja delo pri gradnji zbirnega kanala D od Turnišč do čistilne naprave, na katerega bo med drugim v bodoče povezana tudi nova farma beko- nov. Pri gradnji objektov skupne rabe niso planirah večjih del. Zaenkrat uspevajo združevati sredstva za gradnjo nove ptujske obvozne ceste. O vsem tem so razpravljali delegati obeh zborov SKS na seji skupščine, ki je bila v ponedeljek, 30. julija. Na njej so po uvodnih forma nostih delegati poslušali tudi poročilo dosedanjega predsednika izvršilnega odbora in skupščine o delu in aktivnostih v preteklem obdobju. Zatem so obravnavali in sprejeli polletno bilanco — torej realizacijo pro- grama in finančnega načrta skupnosti. Sprejeli so tudi ugotovitveni sklep o sklenitvi SAS o spre- membah in dopolnitvah SAS o temeljih plana SKS občine Ptuj za obdobje 81 — 85. Sprejeli so še sklep o pristopu in pripravi srednjeročnih in dolgoročnih planskih dokumentov skupnosti. Slavnostni del omenjene seje pa je bila razreš- nica dosedanjih predsednikov in odborov skupnosti ter volitve novih. Prelomnico v delu skupnosti pomeni reorganizacija. SKS deluje odslej v novi obliki. Dosedanji izvršilni odbor bodo odslej za- menjali specializirani odbori, ki bodo imeli izvršilno funkcijo. Kot novo telo pa se pojavlja tudi pod- predsedstvo skupnosti, ki bo imelo koordinacijsko vlogo. Za novega predsednika Samoupravne ko- munalne skupnosti so izvolili Toneta Žagarja, za predsednika zbora izvajalcev so izvolili Jožeta Cvetka iz KGP, za predsednika zbora uporabnikov pa Janeza Vrtiča iz Agisa. -OM OBISK V HALOZAH Ledeni udarci bodo dolgo boleli Štirinajst dni po katastrofalnem neurju in toči so posledice najbolje vidne. Vehke rane, ki jih je toča prizadejala kmetijstvu na ob- sežnem območju Haloz se bodo težko zacelile. Kot vse rane, bo seveda tudi te zacelil čas. Prav go- tovo tudi rane v srcih kmečkih ljudi. Tistih ljudi, ki z neverjetno ljubeznijo obdelujejo trdo haloško zemljo in ki sedaj nemočni in obu- pani gledajo uničene vinograde, sadovnjake, polja . . . Če sicer neprizadeti opazovalec vidi golo steblovje, kar smo videh v vinogradih na območju Strajne pri Podlehniku mu je težko pri srcu. Kakšen je torej občutek ti- stih,-ki so za obdelovanje teh vino- gradov pretočili mnogo svojega potu. Njihovo življenje je tesno povezano s temi trsi, naj bo zaradi dohodka, ki ga ustvarjajo s pride- lovanjem grozdja ali zgolj zaradi ljubezni do te zemlje in vsega, kar rase na njej. Kdor spozna njihova občutja tudi lažje razume jezo nad tistimi, ki so jim ,,vzeli" rakete. Tudi te rakete so bile namreč del njihovega življenja. Ob njih so se počutiU vame. Dvanajst let so poslušali ob neurjih pokanje v bližnji Stanošini pri Vaupotičevih. Nekateri pripo- vedujejo, da so gledali, kako so rakete švigale proti grozečemu nebu. In dvanajst let so jih rakete varovale. Je bilo zadnje neurje po- smeh tistim, ki so ukinili številna izstreUšča v Halozah. Ce tudi so za to opravičila, jih sedaj tem ljudem ne kaže navajati, težko bi jih razu- meli ob vsem, kar doživljajo. Morda so v našem obrambnem sistemu le Se tako velike luknje, da lahko toča uničuje tako silovito. O tem bo verjetno Se povedana kakšna beseda. Poleg tega pa se človek vpraša, zakaj pri nas ne more zaživeti zavarovanje poljščin, vinogradov in vsega kar sodi v kmetijstvo. Mnogi so utrpeli velikansko škodo, ki bi jo lahko omilila le izdatna materialna pomoč v obliki zavarovalnine. Siceršnja družbena pomoč v obliki odpisa davkov in v nekaterih dru- gih oblikah je sicer tudi dobro- došla, vendarle pa v primerjavi s škodo le kaplja v morje. J. Bračič Dragica Kajzer: „$kode Imamo gotovo za petdeset milijonov. Še nekaj let ta gorica ne bo normalno rodila!" Ob pogledu na tako opustošenje zaboli v srcu tudi neprizadetega opazovalca Rodile so: Albina Šimenko, Pobrežje 75 — dečka; Marija Beranič, ŽupeČja vas 4 — dečka; Marta Ritlop, Ziherlova pl. 14 — Doroteja; Milena Fošnarič, Dolane 4 — deklico; Martina Gajšek, Kočice 59 — Matf«ko; Silva Cafuta, Tr- žeč 11 — Karolino; Karmen Vido- vič, Tomšičeva 9 — Mojco; Marija Žemljic, Ormož, Školibrova 4 — Jerneja; Irena Mihalinec, Ziherlo- va pl. 20 — Jerneja; Olga Mikulec, Podvinci 99/a — dečka; Metka Cuš, Zogorci 56 — Roberta; Tere- zija Vajda, Mala vas 9 — Marka; Kristina Zuran, Muretinci 23 — dečka; Jožefa Cimerman, Obrez 35 — Suzano; Jelka Brumen, Kariževa 1 — Ajdo; Marija Vin- diš, Ljubstava 23 — dečka; Marija Leskovar, Prešernova 32 — Boja- na; Cirila Kračun, Prešernova 22 — deklico; Olga Dobrun, Dolane 18 — Tadeja. Poroke: Franc Kešpert, Majšperk 93 in Jelka Korošec, Majšperk 93; Ivan Emeršič, Žerjav 64 in Marija Ga- vez, Brezovec 62; Franc Sumenjak, Zamušani 20 in Slavica Božič, Zamušani 20; Janez Caf, Gomila 11 in Kristina Kramberger, Trnov- ski vrh 51; Franc Lenart, Mestni vrh 12 in Marica Letnik, Trnovska vas 57; Žarko Markovič, Breg 57 in Karin Krajnik, Frankovičeva 6; Branko Stumberger, Gočova 69 in Marija Muršec, Biš 37; Silvo Ke- kec, Podvinci 16/a in Sonja Vo- da, Mestni vrh 115; Emil Mlakar, Skorba 51/c in Danica Bratušek, Spolenjakova 7. Umrli so: Helena Pevec, Kog 59, roj. 1898, umrla 22. julija 1984; Marija Popošek, Spujiilja 6, roj. 1908. umrla 23. julija 1984; Anton Jus, Zetale 12, roj. 1918, umrl 23. julija 1984; Feliks Arnuš, Zetale 107, roj. 1937, umrl 25. julija 1984; Terezija Golob, Kicar 76, roj. 1931, umrla 29. julija 1984; Ivan Solatnik, Sikole 31, roj. 1906, umrl 26. julija 1984. • ČRNA KRONIKA TRČILA MOTORIST IN AVTOMOBILIST v nedeljo, 29. julijaje na lokalni cesti pri Tržcu vozil kolo z mo- torjem Drago Šel, kije vozil brez vozniškega izpita in ni imel pri- žgane luci. Vozil je tako nerodno, daje trčil v nasproti vozeči osebni avtomobil, ki ga je vozil Marjan Mohorko. Pri trčenju je Šel padel po cestišču in se poškodoval. — u NI UPOŠTEVAL ZNAKA ,5T0P" v petek, 27. julija je iz stranske ceste pri avtobusnem postajališču v Stojncih pripeljal s tovornjakom Franjo Djura. Pri tem ni upošteval znaka »stop« in je zapeljal na re- gionalno cesto prav v trenutku, ko je iz Bokovec proti Borlu pripeljal z osebnim avtomobilom Marjan Majer. Tako je tovornjak trčil v osebni avto, ki ga je odbilo po cestišču, v Majerjevem avtomo- bilu je bil hudo ranjen sopotnik Franc Horvat iz Muretincev. Tudi materialna škoduje precejšnja na osebnem avtomobilu. OBTIČAL V OBCESTNEM JARKU v soboto. 28. julija se je po magistralni cesti od Maribora proti Zagrebu skoraj ves dan va- lila le tu in tam za krajši čas pre- trgana kolona avtomobilov. Za- radi tega je bilo toliko bolj ne- varno prehitevanje. Tega ni upošteval eden od naših zdomcev, kije s svojim osebnim avtomobi- lom prehiteval kolono, ob tem pa zapeljal v škarje. Voznik osebnega avtomobila z nizozemsko regis- tracijo je bil toliko priseben (vozil je od Maclja proti Ptuju), da se je izognil čelnemu trčenju s tem. da je zavil s ceste v obcestni jarek, "kjer je s prvim delom avtomobila tudi obtičal, dočim je zadnji del še ostal na cestišču. Zdomec, ki je povzročil nezgodo je pobegnil. vendar so ga organi prometne milice prijeli že pred Macljem. V osebnem avtomobilu z nizozemsko registracijo sicer ni bil nihče resneje poškodovan, toda avtomobila niso mogli izvleči na cesto. Prometna milfčnika, ki sta pomagala da ni prišlo do zastoja v prometu, sta sicer poklicala vleč- no službo, vendar je ni bilo. Ali je odpovedalo dežurstvo, ali pa ie bila angažirana kje drugje, oodo ugotovili, dejstvo pa je. da bi morala za talco prometno cesto biti vedno na razpolago. Nato je pristopil na pomoč voznik tovor- njaka, priklenil osebni avtomobil na jekleno vrv in ga potegnil na cesto. Vozilo ni bilo težje poško- dovano, zato je voznik lahlco na- daljeval z vožnjo. T£I>NIK izdaja zavod za časopisno in radij- sko delavnost RADIO—TEDNIK 62250 Ptuj, Vošnjakova 5, poštni predal 99. Ureja uredniški kolegij, ki ga sestavljajo vsi novinarji zavoda, direktor in glavni urednik FRANC LAČEN, odgovorni urednik FRANC FIDERŠEK, tehnični urednik ŠTEFAN PUSNIK, novi- narji: Jože Bračič, Nevenka Dob- ljekar, Majda Goznik, Ludvik Kotar, Martin Ozmec in Marjan Šneber- ?er. Uredništvo m uprava Radio — ednik, telefon (062) 771-261 in 771-226. Celoletna naročnina znaša 750 dinarjev, za tujino 1.360 dinarjev. Žiro račun SDK Ptuj 52400-603-31023. Tiska ČGP Večer Maribor. Na podlagi zakona o obdavčevanju proizvodov m stori- tev v prometu je TEDNIK uvrščen med proizvode, za katere se ne plačuje temeljni davek od prometa oroizvodov.