YU ISSN 0040-1978
IZ VSEBINE
»Nehajmo s samoupravnimi frazami.. .u (stran 2)
Velika nagradna igra (stran 3)
Nič ni dovolj dobro za otroka! (stran 4)
Ormoške razglednice (stran 10)
Šport (strani 11 in 14)
leto XLII, št. 21
Ptuj, 8. junija 1989
CENA 3000 DINARJEV
GLASILO
SOCIALISTIČNE
ZVEZE
DELOVNEGA
LJUDSTVA
Brigadirji
bodo prišli
25. junija
Priprave na letošnje brigadir-
sko poletje v ptujski občini so v
sklepnem delu, saj je za pričetek
zvezne mladinske delovne akcije
Slovenske gorice 89 že vse pri-
pravljeno. Minuli teden se je se-
stalo predsedstvo skupščine, ju-
tri pa se bodo sestali še delegati
skupščine ZMDA Slovenske go-
rice in dorekli še vse podrobno-
sti, ki so potrebne za čimbolj ne-
moten potek akcije.
Predsednik skupščine ZMDA
Milan Čuček je povedal, da bo
tudi letošnja akcija potekala v
dveh izmenah. Svečanost ob pri-
četku akcije bo v nedeljo, 25. ju-
nija, konec pa 13. avgusta. Sode-
lovalo bo okoli 400 brigadirjev iz
vseh republik in obeh pokrajin, v
prvi izmeni pa bodo sodelovali
še brigadirji specializirane briga-
de Rdečega križa Slovenije.
Brigadirji bodo v prvi izmeni
nadaljevali izkop jarka za vodo-
vod iz Vidma proti Leskovcu —
planiranih je 4.000 m, poleg tega
pa bodo kosili melioracijske ob-
jekte in čistili odvodne jarke. V
drugi izmeni bodo delali v občini
Lenart, kjer bodo nadaljevali iz-
kop jarka za vodovod na trasi od
Brengove do Oseka.
Naselje akcije bo tudi letos v
Domu učencev v Ptuju, kjer bo-
do zanje pripravljali tudi hrano.
Predvidevajo, da bo akcija velja-
la okoli 900 milijonov dinarjev.
Ker je zagotovljenih le okoli 600
milijonov, pričakujejo, da bodo
preostali delež zagotovili iz repu-
bliških virov — kot lani.
-OM
Ptujski turizem se uveljavlja tudi na tujem
v Frankfurtu so jugoslovanski gospodarstveniki oziroma zvezna vla-
da predstavili 82 projektov, v glavnem turističnih, v katerih je udeleženih
32 nosilcev razvoja. Turistični programi so v glavnem predstavljali ob-
morski turizem. Od »kontinentalcev« pa so s programi sodelovali Roga-
ška Slatina, Radenci, Ptuj z Borlom in Toplicami ter Slovenska Bistrica
z gradom Štatenbergom. Vrednost oziroma cena predstavljenih projektov
v Frankfurtu je 2,2 milijarde dolarjev.
Programe so spremljali video-
filmi, turistično-propagandni
material, in kar je najpomemb-
nejše (po oceni ptujskih pred-
stavnikov in drugih, v Frankfur-
tu je šlo za zelo kakovostno
predstavitev, predstavitev na vi-
soki državni ravni in s profesio-
nalnim (če že ne tržnim) pristo-
pom nosilcev projektov.
Zvezni sekretar za gospodar-
ske odnose s tujino Franc Hor-
vat je v Frankfurtu izjavil, da želi
Jugoslavija uvesti tak gospodar-
ski sistem, ki je v svetu dokazal
uspešnost. Gospodarska reforma
in spodbujanje tujega kapitala za
vlaganje pri nas pa ne pomenita,
da se odpovedujemo samoupra-
vljanju. To odpovedanje je le na-
videzno, saj si prizadevamo za
učinkovito tržno gospodarjenje z
ohranitvijo socialističnih vred-
not.
V Frankfurtu se je Franc Hor-
vat sestal tudi z zahodnonem-
škim gospodarskim ministrom
Helmutom Hausmannom. Sicer
pa so imeli pogovori v Frankfur-
tu poudarek na tržni ekonomiji.
Po besedah Gorazda.Žmavca,
predsednika skupščine občine
Ptuj, ki je sodeloval v Frankfur-
tu, je tamkajšnja predstavitev pr-
vi korak k morebitni realizaciji
oziroma k tujemu sovlaganju. V
nadaljevanju bo vse potekalo di-
rektno, brez posrednikov. Nosil-
ci programov se bodo brez »po-
moči« od strani pogovarjali s tu-
jimi sovlagatelji. Nekaj oblik
sovlaganja so ponudili — od me-
šanega podjetja naprej.
Nova predstavitev naših pro-
jektov, ki računajo na tuji kapi-
tal, bo 19. junija na Dunaju.
Sicer pa takšne in podobne
predstavitve ne glede na nadalj-
njo uspešnost pomenijo velik ko-
rak naprej pri turistični uveljavi-
tvi na tujem. Film o Ptuju v slo-
venski in angleški verziji je usta-
vil marsikatero oko, morda pa
bo za pogledom prišel tudi de-
nar.
V Frankfurtu so bili iz Podrav-
ja: direktor Ptujskih toplic Bran-
ko Štumberger, Gorazd Žmavc,
predsednik SO Ptuj, Slavko Kle-
indienst, predsednik SO Sloven-
ska Bistrica, Vinko Lapuh, pred-
sednik Medobčinske gospodar-
ske zbornice za Podravje, in di-
rektor mariborske banke Franc
Hvaleč. Z nemške strani je sode-
lovalo okrog 200 poslovnežev in
30 bankirjev.
MG
Streha mestnega stolpa v Ptuju je že obnovljena in prebarvana, tako da so
kleparska dela končana. Zamenjanih je bilo kar 150 kvadratnih metrov pločevi-
ne. Zdaj čistijo kamnite dele, sledi obdelava kamnitih delov, enoplastni omet
na opečnih delih stolpa, kamen pa bodo utrdili. Objekt bo v celoti premazan s
premazom, ki odbija vlago.
Delo naj bi končali septembra, stane pa 880 milijonov dinarjev, ki so jih
zagotovili samoupravna stanovanjska skupnost, skupščina občine Ptuj in repu-
bliška kulturna skupnost. Obnovo vodi Zavod za naravno in kulturno dediščino
Maribor. Gradis-TOZD Gradiye je postavil oder, gradbena dela pa izvaja Splo-
šna gradbena dejavnost Petra Zule. Restavratorska dela potekajo pod vodstvom
Viktorja Gojkoviča, restavratorja mariborskega zavoda. Vse lesene dele, okna
in podobno bodo izdelah delavci Gradisovega Mizarstva ARS.
Pri zaščiti objekta in obnovi kamna bo razen peska ves material iz uvoza.
Kot nam je zagotovil nadzornik Branko Ramšak iz Zavoda za varstvo naravne
in kulturne dediščine, tečejo dela po programu in zaenkrat ni razloga, da v sep-
tembru mestni stolp ne bi bil obnovljen.	NaV
Razgrnitev
OSNUTKA SPREMEMB IN DOPOLNITEV DOLGOROČNEGA
PLANA OBCINE PTUJ ZA OBDOBJE 1986-2000 IN DRUŽBE-
NEGA PLANA OBČINE PTUJ ZA OBDOBJE 1986-1990
Prostorske sestavine dolgoročnega in družbenega plana občine
Ptuj bodo razgrnjene od 2. junija do 2. julija 1989 v prostorih občin-
skega komiteja za družbenoekonomski razvoj in planiranje. Srbski trg
1, soba 42, in bodo na javni vpogled v uradnih dneh. V času javne raz-
grnitve lahko poda pripombe in predloge občan, organizacija združe-
nega dela in druge samoupravne organizacije in ali skupnosti. Za kra-
jevne skupnosti (po področjih) bodo organizirane javne razprave po
vnaprej določenih terminih.
V osnutku se največ sprememb in dopolnitev nanaša tako v dol-
goročnem kot družbenem planu občine na spremembe republiških
planskih dokumentov s področja prometa, naravne in kulturne dedi-
ščine ter ekologije. Za občane bodo najzanimivejše razgrnitve pro-
gramskih zasnov za ureditvene, zazidalne in lokacijske načrte, in si-
cer: industrijska cona v Ptuju, avtocesta Šentilj- Macelj na območju
občine Ptuj, ureditev gradu Boria z okolico, ureditev glinokopa v Ja-
ležovcih, ureditev starega mestnega jedra v Ptuju, obvoznica v Ptuju,
iJreditev ljudskega vrta v Ptuju itd.
Občinska skupščina bo nato v mesecu juliju sprejela osnutek z
Vsemi pozitivnimi pripombami sprememb in dopolnitev dolgoročne-
in družbenega plana občine Ruj, v septembru predlog sprememb
^*i|^opolnitev dolgoročnega plana občine in v oktobru predlog spre-
^ ['i^b in dopolnitev družbenega plana občine. Predlogi bodo predlo-
K ^^njfkupščini po prehodnem pozitivnem mnenju medresorske komi-
I ^'j^ri izvršnem svetu SR Slovenije.
S. NAPAST
VELIKA NAGRADNA IGRA
OB OBLETNICI	^e prezrite
EMONE MERKURJA! siJmv.
Humanost padla
na izpitu
Pri občinski organizaciji Rdečega
križa Ptuj so povedali, da je bila leto-
šnja akcija zbiranja oblačil, posteljni-
ne in drugega ena najslabših v dvajse-
tih letih; toliko časa Rdeči križ organi-
zira te akcije. Zbrali so le tisoč kilo-
gramov oblačil in jih poslali v Cirkula-
ne, l>eskovec, Stoperce in Juršince.
Vsi, ki se akcije iz kakršnegakoli ra-
zloga niste mogli udeležiti oziroma da-
rovati, lahko storite to kadarkoli. Va-
šega prispevka bodo v občinski organi-
zaciji Rdečega križa vedno veseli.
MG
S prvim junijem se je podražilo mleko in na os-
novi tega tudi mlečni izdelki. S tem se odkupna ce-
na mleka približuje stroškom prireje, hkrati pa se
uresničuje dogovor prizadetih s podpredsednikom
slovenskega izvršnega sveta Janezom Bohoričem.
Po novem je vrednost tolščobne enote, po kate-
rih se računa odkupna cena mleka, 675 dinarjev.
Mleko, ki vsebuje 3,6 odstotka tolšče, velja torej
skupaj s sedemodstotnim dodatkom za kakovost
2.960 dinarjev. Tudi republiška premija je od prve-
ga junija višja in znaša za vsak liter 200 dinarjev, k
temu pa je potrebno dodati še dodatek republiške-
ga sisa za pospeševanje pridelave hrane in zagota-
vljanje osnovne preskrbe, ki znaša 301,47 dinarja.
Odkupna cena mleka s 3,6-odstotno tolščo je torej
od 1. junija dalje 3.461 dinarjev za liter.
Kmetje pa seveda sedaj čakajo še na plačilo v
maju oddanega mleka. To mleko bo plačano še po
majski ceni, ki znaša skupaj s premijo 2.466 dinar-
jev.
Predelovalna industrija je na osnovi junijske od-
kupne cene že izračunala prodajno ceno mleka; ta
je 6.930 dinarjev. Podražili so se seveda tudi mle-
čni izdelki, vendar so posamezne mlekarne le-te
podražile različno, predvsem zaradi tega, ker je že
opazno manjše povpraševanje.
JB
UVODNIK ^
Zgovoren molk
Protestni zbor že sam po sebi »obljublja« ogorčene besede, ne-
jevoljo, hudo kri. nezadovoljstvo. Ponedeljkov protestni zbor peda-
goških delavcev ptuj.ske občine pa je bil, rekli bi skoraj neopazen.
Učitelji in vzgojitelji so bili tiho, razen poklicanih predstavnikov ki
so obrazložili nevzdržne razmere zadnjih let.
O, da, slišali pa smo be.sede predsednice pristojnega občinske-
ga upravnega organa. Kakšna »sreča«, da .se lahko izgovorimo na
interventne zakone, da se lahko sklicujemo na nacionalni program
in na tolikokrat omenjeno racionalizacijo v organizaciji šolstva.
Mimogrede, »režija« v osnovnem .šolstvu ne predstavlja niti deset
odstotkov vseh zaposlenih (zraven štejemo tudi učitelje) glede na
število učencev.
Nič nismo slišali o tem, da smo bili med redkimi občinami, ki
so črtale tako imenovani dopolnilni program, da smo »klestili«
družbene dejavnosti in s tem tudi izobraževanje že davno pred in-
terventno zakonodajo. Indeks ~ kakršenkoli že — pa na nizko os-
novo ne more prinesti več denarja. Nič nismo .slišali o tem, da v ob-
čini ne »priznamo« (res samo v imenu »preobremenjenega« združe-
nega dela in interventnih zakonov?) resnične cene izobraževanja,
da doslej nismo naredili nič, kajti za zahteve pedagoških delavcev
nismo slišali v ponedeljek prvič.
Pričakovati je bilo, da bo izvršni svet na zboru že rekel kakšno
konkretno besedo o tem, kaj je kot tisti »zadnji« pristojni že ukre-
nil. Skupščina interesne skupnosti je namreč že dolgo »Jarsa«, saj
njenih sklepov nihče ne upošteva — z izgovorom, da so uporabnike
preglasovali izvajalci.
Molk protestnega zbora pa je glasen. Vprašanje je, koliko ga
bomo hoteli slišati. Stiska učiteljev je tudi stiska učencev. Bomo
otrokom vzeli še »pravico« do izobraževanja in jih tudi tu »izolira-
li« od toliko obetajoče Evrope 92?
Nataša Vodušek
Kmalu po novem asfaltu
Cesta od Suhe Veje proti Turnišču in naprej proti Ptuju je na več
mestih krepko načeta. Najbolj na približno 50-metrskem delu v nepo-
sredni bližini Suhe Veje. Lukenj je toliko, da se jim ni mogoče ogniti,
so pa tudi toliko globoke, da pošteno stresejo vsak avto, ki zapelje
čeznje. Promet pa je na tej cesti precej gost.
Vse pa kaže, da bo jeze voznikov kmalu konec. Modernizacija
ceste Suha Veja—Ptuj je v planu skupnosti za ceste občine Ptuj, in če
bo teklo zbiranje denarja po predvidevanjih, bo novi asfalt na tej cesti
narejen v poletnih mesecih. Segal bo vse do uprave cestnega podjetja
v Ptuju. V skupnosti za ceste že iščejo najugodnejšega izvajalca; kaže
torej, da gre zares.
JB
Eden najslabših delov ceste Suha Veja—Ptuj.
2 — DRUŽBA IN GOSPODARSTVO
8. junij 1989 - TEDNIK
ZBOR KS SO PTUJ
Delegati preudarno
razmišljajo
Zbor krajevnih skupnosti SO Ptuj, ki se je sestal 30. maja, se po
kakovosti razprave in odločitev ni razlikoval od prejšnjih sej, le da je
bila udeležba nekoliko slabša, saj je izostalo kar 1 I delegatov, od teh
so se trije predhodno opravičili.
Razprava se je razvila že ob osnutku amandmajev k ustavi SRS.
Delegati so se omejili predvsem na položaj in financiranje družbenih
dejavnosti — tako širše kot v sami občini, sprejeli so dopolnitve, ki
jih je predlagala predsednica občinskega komiteja za kmetijstvo, saj
bi tako bolje urejali področje kmetijstva. Razumljivo, da so največ
razprave namenili ustavni opredelitvi krajevnih skupnosti in njihove-
mu materialnemu položaju. Tu je bilo danih več pripomb, ki naj bi,
če bodo sprejete v ustavna dopolnila, omogočale večjo povezanost
podjetij s krajevnimi skupnostmi, ki bi jih morali bolj vključiti v celo-
tni sistem družbeno-ekonomskih odnosov. Delavski svet v podjetju bi
se moral bolj čutiti odgovoren za življenjske razmere delavcev in nji-
hovih družin v kraju prebivanja. Iti moramo s časom naprej tudi na
področju krajevne samouprave kar še zlasti velja za KS na mestnih
območjih, kjer bi morale imeti pomembno samoupravno vlogo stano-
vanjske soseske, skupnosti stanovalcev in podobno ob sočasni skrbi
za enotni razvoj mesta kot celote. Po razpravi so sklenili, da je treba
zapis celotne razprave poslati ustavni komisiji pri skupščini SRS in
RK SZDL Slovenije.
Poročilo o uresničevanju obrambno-razvojnega načrta SLO in
nalog družbene samozaščite v občini so sicer dobro ocenili, vendar po
kritični razpravi. Predvsem so kritizirali papirnato zapletenost
obrambnih načrtov in zahtevali večjo poenostavitev načrtov ter večjo
pomoč inšpektorjev in drugih delavcev na področju obrambnih pri-
prav, kar še zlasti velja za civilno in narodno zaščito. Zato so k skle-
pom dodali, da naj se upošteva tudi opozorila, pobude in stališča, ki
so jih dali v razpravi na seji zbora.
Poročilo o delu izvršnega sveta SO Ptuj in upravnih organov o
delu v letu 1988 sta kritično obravnavala že oba odbora zbora, na seji
pa so delegati to kritičnost še dopolnili — vse za boljše delo v bodo-
če, kar naj izvršni svet upošteva v svojih sklepih.
Poročilo o delu javnega pravobranilstva v Ptuju je v uvodu do-
polnila javna pravobranilka Vida Vidovič, zato je o tem poročilu bilo
tudi nekaj razprave, ki je imela bolj informativni značaj. O poročilih
o delu družbenega pravobranilca samoupravljanja in o sodišču zdru-
ženega dela v Mariboru pa ni bilo razprjave, ker tudi ni bilo njihovih
predstavnikov na seji. Vsa poročila so sprejeli soglasno.
Da se v krajevnih skupnostih živahno zanimajo tudi za dogajanja
v gospodarstvu, je potrdila razprava ob informaciji o letošnjih gospo-
darskih gibanjih v občini. Delegati so dali več pobud predvsem s po-
dročja razvoja drobnega gospodarstva, kar naj občinski izvršni svet v
bodoče bolj upošteval.
Nekatere odloke so sprejeli po skrajšanem postopku brez ugovo-
rov, medtem ko seje o pedlogu sklepa o spremembah glede posebnih
prometnih površin za pešce znotraj ožjega območja mesta Ptuj — po-
vezano z odlokom o spremembah in dopolnitvah odloka o ureditvi
cestnega prometa v občini — razvila polemična razprava. Slednjič so
odlok z večino glasov le sprejeli. Kritična razprava je imela predvsem
namen opozoriti predlagatelja, da naj predloge pripravi pravočasno
in strokovno bolj preučeno ter usklajeno z interesi ljudi. Le tako bo
moč sprejete odloke tudi izvajati. Zato je zbor v posebnem sklepu
zahteval dosledno izvajanje odloka in redno poročanje o uresničeva-
nju predpisov s področja cestnega prometa.
O drugih točkah dnevnega reda, to je o sprejemu raznih sklepov
o potrditvi zaključnih računov, sprememb in dopolnitev statutov, iz-
vzemov zemljišč iz splošne rabe, imenovanj in podobnega pa ni bilo
razprave. O delegatskih vprašanjih poročamo v posebnem sestavku.
FF
PTUJČAN MARJAN ŠTOLFA PREJEL ZLATI ZNAK SLOVENSKIH SINDIKATOV
%
»Nehajmo s samoupravnimi frazami... a
Marjan je že dolgoletni sindikalni delavec. Današnji pogovor pa je
sindikat potisnil na obrobje dogajanja, četudi ho Marjan nekaj povedal o
trenutno najbolj aktualni nalogi v sindikatih — prenovi.
Že več kot tri desetletja je
Marjan med najtežjin.i bolniki.
Dela v intenzivni negi in aneste-
ziji. Po poklicu je medicinski
tehnik.
Delo na omenjenem oddelku
je najtežje v bolnišnici — vedno
med bolniki. To delo potrebuje
spočitega človeka, hitro in mirno
reakcijo, brez panike. Vsak tre-
nutek je pomemben, saj je treba
biti pozoren na sleherno reakcijo
bolnika.
»Vedno sem želel delati z naj-
težjimi bolniki. Človeku je toplo
pri srcu, ko vidi, da se bolniku
stanje izboljšuje. To delo imam
rad in nikoli ne mislim na denar.
Vesel sem, da lahko pomagam
človeku.
Žalosten sem, ko vidim, da
smo pri težkem bolniku naredili
vse, zlasti še ko gre za mlajše
osebe, in naša pomoč ni imela
uspeha.
Najlepše je, ko bolnik okreva,
ko premaga težko stanje in odide
iz bolnišnice v domače okolje.«
Oddelek za intenzivno nego je
zadovoljivo opremljen, oprema
pa je podobno kot v drugih od-
delkih že izrabljena in zahteva
nadomestilo. Marjan Stolfa si
najbolj želi, da bi dobili čimveč
novih aparatov, sodobne moni-
torje ... S tem bo delo zdravni-
kov, sestrskega in drugega medi-
cinskega osebja v veliki meri
olajšano. Medicina mora delati s
sodobnimi aparati.
Marjana trenutne razmere v
zdravstvu zelo bolijo. »Financi-
ranje zdravstva je čista birokraci-
ja, priseganje na svobodno menja-
vo dela pa le samoupravna fraza.
Zdravstveni delavci se ne bi
smeli ukvarjati z denarjem, nji-
hovo delo je STROKOVNO.
Zdravstveni delavec se mora po-
svetiti samo bolniku, nadgradnja
pa je tista, ki mora skrbeti, da bo
to zdravstvo nemoteno delalo in
da ne bo prišlo v težave zaradi
takšnih in drugačnih zakonskih
omejitev. Tako urejeno zdrav-
stvo bo imelo tudi več strokov-
njakov, pridobilo bo na kakovo-
sti in ugledu.«
Prihodnost ptujskega zdrav-
stva? Trenutno slabo kaže. Ptuj
mora ohraniti svoje zdravstvo.
Politika, izvršni svet in drugi od-
govorni za zdravje občanov mo-
rajo storiti vse, da bomo ohranili
vsaj to, kar imamo, in da bomo
sledili napredku v medicini.
Participacija? Na splošno sem
proti njej, saj obremenjuje zdrav-
niški kader, posebno sestre. Naj-
bolj mučno pa je to, da pri spre-
jemu težkega bolnika iščemo de-
nar in dokumente.
Prepričan sem, da bi se s pri-
spevno stopnjo dalo tako urediti,
da bi bilo za zdravljenje dovolj
denarja. Prepričan sem tudi, da
ptujski delavci dajo dovolj de-
narja za svoje zdravstvo, da pa
so nesmiselni zakoni tisti, ki te-
mu zdravstvu jemljejo, kar mu
pripada. Podobno je tudi v dru-
gih družbenih dejavnostih, ker
naj bi naše zavoženo stanje reše-
vali na račun teh dejavnosti. Če
Marjan Štolfa
ne bo zdravega, izobraženega de-
lavca, tudi rezultatov ne bo.
Sindikat in prenova? Marjan je
prepričan, da je današnji sindi-
kat zbirokratiziran od vrha navz-
dol. Prenova je nujna v tem smi-
slu, da bodo člani sindikata pre-
pričani, da je to njihova politi-
čna organizacija in ne organiza-
cija koga drugega. Razprave o
prenovi kažejo na »ihtavost« kot
v mnogih dosedanjih razpravah,
zato obstaja bojazen, da bodo
člani sindikata od te prenove
imeli zelo malo.
»Prenovo sindikata vidim v
tem, da bo sindikat, ko bodo de-
lavci (cele organizacije) v teža-
vah, z njimi in ne z vodilno in
vodstveno strukturo ter politični-
mi delavci. Sindikat mora biti
delavčev, ne pa podaljšana roka
vodstvene in vodilne strukture.
Sindikat mora biti samostojna
politična organizacija.«
Z Marjanom Štolfo bi lahko še
klepetala, pa sva morala končati.
Vsaka njegova beseda vliva zau-
panje, poštenost in skrb za člove-
ka, na katerega tako radi poza-
bljamo.
Marjanu tudi naše iskrene če-
stitke!
MG
Različni pristopi
Društvo kadrovskih delavcev občine Ptuj je konec maja organiziralo
posvet o vprašanju tehnoloških presežkov delavcev v organizacijah zdru-
ženega dela. Udeležba je bila dobra. Sodelovali so vodje splošnih in ka-
drovskih služb ter nekateri strokovnjaki. Posvet ni imel namena dajati
receptov za reševanje teh vprašanj, imel je informativen značaj. Na izku-
šnjah drugih pa naj bi se teh vprašanj lotih v domačem okolju.
V	mariborskem TAMU so
med prvimi začutili, da imajo
preveč delacev glede na proiz-
vodnjo. Vprašanja so se lotili
strokovno s tako imenovanimi
glavnimi etapami prerazporeja-
nja med temeljnimi organizacija-
mi in delovno skupnostjo skup-
nih služb, kjer so upoštevali ne-
katere kriterije. Javna razprava
je bila široka, zanimivo pa je, da
sindikat na pripravljeni doku-
ment ni imel pripomb.
Tudi v ptujskem združenem
delu so se že srečali z vprašanji
tehnoloških presežkov, pred-
vsem v Agisu, Olgi Meglič in Sa-
vini Gumami. Tudi v Gumami
so izdelali kriterije za prerazpo-
rejanje. Oblikovali so šest kriteri-
jev, zavedajo pa se, da jih mora-
jo še dopolniti. Zanimivo je tudi,
da pritožb delavcev, ki so morali
v prekvalifikacijo oziroma v eno-
to Avtozračnice ni bilo.
V	Agisu so lani in letos preraz-
poredili več sto delavcev. Prav
tako so spodbujali predčasno
upokojitev.
V	Olgi Meglič niso imeli nobe-
nega akta, ko so pričeli prerazpo-
rejati delavce. V Dobrini so uki-
nili pleterski obrat in potrebno je
bilo rešiti vprašanje zaposlitve 22
delavcev. Rešili so ga v dveh me-
secih.
Vprašanje tehnoloških presež-
kov v organizacijah združenega
dela rešujejo različno. Predvsem
je pomembno, da se s prekvalifi-
kacijo delavci znova usposobijo
za uspešno delo.
Sredstva za prekvalifikacijo
delavcev so sicer mlajšega izvo-
ra, vendar gre pri njih za najka-
kovostnejša sredstva in jih lahko
organizacije združenega dela do-
bijo, da se izkopljejo iz težav. Na
začetku je bilo veliko pomisle-
kov, ko so omenjeni denar dobili
v Agisu, Hiko Olga Meglič in še
kje. Danes so rezultati vidni in ni
več nobenih dvomov, da je bil
denar pametno in koristno nalo-
žen. Organizacije so z uporabo
tega denarja naredile več, kot je
bil vreden »vložek«.
Vprašanja tehnoloških presež-
kov bodo v tržnem gospodarstvu
vedno pogostejša. Tudi nov os-
nutek zakona o delovnih razmer-
jih naj bi prinesel večjo tržnost
delovne sile. Nanjo pa bi se mo-
rali že sedaj pripraviti.
MG
Delegatska vprašanja in pobude
Na seji zbora krajevnih skupnosti SO Ptuj 30.
maja je bilo nekaj delegatskih vprašanj, kot je to v
navadi na sejah tega zbora.
Delegacija KS Cirkovce je na zahtevo krajanov
Šikol in Stražgonjce dala pobudo, da naj ob obno-
vi ceste Pragersko—Ptuj skozi vas Šikole uredijo
pločnike in osvetlijo prehode. V utemeljitvi so na-
vedli, da zaradi gostega prometa po magistralni
cesti skozi Šikole obstaja stalna velika nevarnost,
da pride do poškodb šolarjev in drugih pešcev.
Na zboru krajanov v naselju Kungota so obrav-
navali problem pitne vode, saj je na njihovem ob-
močju opazen precejšnji padec talne vode, zato so
nekateri vodnjaki suhi, pa tudi sicer so pogosta ni-
hanja podtalnice. Z informacijo Komunalnega in-
ženiringa v Mariboru niso zadovoljni, zato so po
delegaciji KS Kidričevo zahtevali, da naj se v raz-
jasnjevanje razlogov za padec gladine vode in re-
ševanje pomanjkanja pitne vode vključijo tudi
strokovne službe samoupravne komunalne skup-
nosti Ptuj in IS SO Ptuj. Krajani Kungote zahteva-
jo tudi analizo kakovosti pitne vode na svojem ob-
močju.
Delegacija KS Majšperk je v svojem vprašanju
podrobneje razčlenila problem zagotavljanja sred-
stev za nagrajevanje tajnikov KS. Izhajajoč iz tega
so predlagali, da se sredstva za osebne dohodke
tajnikov KS v občinskem proračunu zagotovijo ta-
ko, da ne bo večjih razlik med drugimi službami
upravnih organov občine. Opozorili so tudi na
obljubo, da bodo tajniki KS zaradi večje obreme-
nitve z delom imeli z 10% višje osebne dohodke
od drugih podobnih delovnih mest, vendar te
obljube povsod ne uresničujejo.
Delegacija KS Jožeta Potrča Ptuj je znova ak-
tualizirala delegatsko vprašanje časa pogrebov na
novem ptujskem pokopališču v Rogoznici. Obča-
ni, predvsem tisti, ki so v delovnem razmerju, zah-
tevajo, da naj pogrebna služba KGP Ptuj opravlja
na željo svojcev pogrebe tudi po 15. uri. To bi
marsikateremu zaposlenemu omogočilo, da bi lah-
ko šli na pogreb svojega znanca ali sodelavca, ne
da bi bilo treba izostati z dela oziroma prositi za
predčasen odhod z delovnega mesta.
Delegacija KS Olge Meglič pa je predlagala, da
naj bi uporabo strelišča v Hajdošah uredili z ob-
činskim odlokom.
FF
Ivan Hržič — dobitnik zlatega znaka
Zveze sindikatov Slovenije
Med letošnjimi dobitniki zlate-
ga znaka ZSS je tudi Ivan Hržič
iz Ormoža. Rojen je bil na dan
mladosti pred 48 leti v Mihovcih
pri Veliki Nedelji, kjer živi še da-
nes s svojo družino, ki se je že
navadila, da veliko svojega pro-
stega časa porabi za širše družbe-
ne koristi. Ne manjka pri gasil-
skem društvu, v krajevni skupno-
sti, kjer je že nekaj let zelo uspe-
šen predsednik skupščine kraje-
vne skupnosti Velika Nedelja, in
pri Prosvetnem društvu Simona
Gregorčiča Velika Nedelja, ki le-
tos praznuje 95 let delovanja.
Prvo pravo »srečanje« s sindi-
katom je bilo v letu 1965, ko je
pričel delati v osnovni organiza-
ciji Zveze sindikata v takratnem
Poljedelstvu Kmetijskega kombi-
nata Jeruzalem Ormož. Nalog s
področja sindikalnega dela je bi-
lo vedno več. Ljudje so radi pri-
sluhnili njegovi pretehtani bese-
di, ki je izžarevala skrb za delav-
ca. 1971. leta je bil izvoljen v re-
publiški odbor kmetijstva in ži-
vilske industrije. Ob tej funkciji
je često opravljal naloge pred-
sednika konference osnovne or-
ganizacije sindikata v Slovinu —
Kmetijskem kombinatu Jeruza-
lem Ormož — TOK Kooperaci-
ja. Na vprašanje, kako ocenjuje
minulo delo v sindikatu, je dejal,
da je bil sindikalni delavec pri
svojem delu velikokrat brez pod-
pore vodstva delovne organizaci-
je in je moral delati po lastni ini-
ciativi.
Danes je Ivan Hržič ob svojem
rednem delu - je vodja živino-
rejske proizvodnje pri Slovinu —
Kmetijskem kombinatu Jeruza-
lem — Ormož, TOK Kooperaci-
ja — še podpredsednik občinske-
ga sindikalnega sveta Ormož,
član predsedstva republiškega
sveta Zveze sindikatov Slovenije
ter član republiškega sindikalne-
ga sveta.
Po 24-letnem delu v sindikatu
ima bogate izkušnje na področju
sindikalnega dela. Vprašali smo
ga, kakšne so naloge sindikata v
prihodnje. Povedal je, da se na-
loge pri sindikalnem delu neneh-
no kopičijo in postajajo vedno
zahtevnejše. Nova zakonodaja o
podjetjih postavlja sindikat v po-
vsem drugo luč. Vedno bolj bo
prisotna njegova funkcija zaščite
delavcev, vedno manj pa funkci-
ja sindikata kot družbenopoliti-
čne organizacije. Veliko novosti
se je zadnje čase v sindikatih že
uveljavilo, ponovno pa se daje
večji pomen sindikatom dejavno-
sti.
»Sindikat bo imel v prihodnje
vedno večjo vlogo pri zaščiti pra-
vic delavcev. Pri tem mislimo na
dobrega delavca,« je sklenil Ivan
Hržič.
Vida Topolovec
Foto: Ema Žalar
Ivan Hržič — dobitnik zlatega
znaka ZSS iz občine Ormož.
TEDNIK - 8- 1989
SESTAVKI IN KOMENTARJI — 3
Politične reorganizacije in odnos stanja ne bodo rešili
Zdravstvo je v hudi finančni stiski. S takim stanjem pa se »ptmaša-
jo« tudi i- drugih družbenih dejavnostih. Prvotno %o zdravstveni delavci
kanili sklicali problemsko konferenco že aprila, počakali pa so na štiri-
rttesečne rezultate in ugotovili, da se stanje ne izboljšuje: izguba je kveč-
jemu večja. centru pravijo, da je osrednji vzrok izgube v nizkih akonta-
cijah ptujske občinske zdravstvene skupnosti, ormoška .svoje obveznosti
skoraj r celoti sproti poravnava. Manjka ena dvanajstina denarja. Oce-
njujejo tudi. da vzroki niso v slabem gospodarjenju, če so odhodki višji
za 25 odslotkor od prihodkov in je planirano delo opravljeno.
Milan Jager, direktor centra,
je odkrito povedal, da so prišli v
stanje, ko več ne bodo mogli od-
plačevati kreditov. To pomeni
tudi, da jih več ne bodo mogli
dobiti niti od banke niti od zdru-
ženega dela. Grozi jim tudi blo-
kada žiroračuna. Zato in zaradi
drugih vzrokov so želeli za skup-
no mizo z vsemi odgovornimi za
zdravje občanov ptujske in or-
moške občine.
Dr. Franc CizerI, ki je vodil
problemsko konferenco, je jasno
in glasno povedal, da zdravstve-
ni delavci ne pristajajo na omeji-
tve pri osebnih dohodkih. Prav
Dr. Franc Cizeri: Ptujski zdravstveni delavci zahtevamo: vsaj
takšne osebne dohodke, kot jih določa sindikalna lista, da nam za-
gotovijo denar za nujne materialne stroške, obračun normalne
amortizacije oziroma amortizacije, ki omogoča normalno obnavlja-
nja opreme in prostorov, da imamo tudi zdravstveni delavci pravico
do zakonsko določenih skladov in tudi v občini Ptuj se pridružuje-
mo mariborskim sindikatom, da se ukine participacija. Vse te zah-
teve pa so povezane s sanacijo velikih izgub iz letošnjega poslova-
nja.
Dr. Franca Cizerla smo tudi vprašali, aU so delavci v zdrav-
sttu prepričani, da so predstavnike DPS ia druge na problemski
konfereaci dovolj prepričali o resnostai stanja.
Povedal je: »O tem nismo najbolj prepričani. Mislim, da bo
naša naloga prepričati predvsem uporabnike naših storitev o pere-
čih vprašanjih v zdravstvu in da bomo skupaj z njimi našK izhod iz
te krize.«
tako ne morejo biti za to, da se
zniža nivo zdravstvenega var-
stva; statistični podatki lepo po-
vedo, kje smo v Sloveniji po
zdravstvenem standardu. Vsakr-
šno zmanjšanje !e-tega je lahko
katastrofa. Posledice napačnih,
predvsem pa nepretehtanih odlo-
čitev pa bodo usodne za prebi-
valstvo občine.
Tudi v drugih družbenih de-
javnostih naj bi primanjkovalo
25 odstotkov denarja. Povsod
drugje naj bi se racionalno obna-
šali, le v zdravstvu ne?! V skup-
nih službah SIS družbenih dejav-
nosti — po besedah Lizike Vido-
vič nimajo nobenih dolgov do
ptujskega zdravstva, saj naj bi
poravnali vse glede na zakonsko
dovoljeni global. V zdravstvu naj
bi bili tudi na vrhu pri osebnih
dohodkih, šolniki pa naj bi imeli
najnižje osebne dohodke. Nihče
pa ni ničesar povedal o tem, ko-
likšni so ti zneski.
Na konferenci je bilo veliko
povedanega, pa vendar nič nove-
ga. Agonija v zdravstvu je stara
več let in vsako leto je na vrsti
»krpanje«: na začetku leta še za
prejšnje leto in tako naprej. De-
nar naj bi za te namene omejeva-
li in reševali gospodarstvo, nihče
pa ni odkrito povedal, da z manj
denarja pri enakih pravicah ne
bo šlo. Ne moremo imeti sloven-
skega nacionalnega programa,
pa ptujskega denarja. Tako pro-
računska poraba (o svobodni
menjavi v zdravstvu ne moremo
govoriti) in samoupravljanje ni-
kakor ne grecta skupaj.
Sedaj imamo v Ptuju eno naj-
višjih prispevnih stopenj, denar-
ja pa ni. V tem trenutku imajo
zdravstveni delavci le zagotovilo,
da bodo do 30. junija imeli po-
krito zakonsko dovoljeno pora-
bo. Denar bo, vendar bo bloki-
ran in država bo svoje vzela.
zdravstveni in drugi delavci bo-
do »prikrajšani«.
Problemska konferenca je poz-
vala širšo družbenopolitično
skupnost, da nesmiselni omejit-
veni zakon »pade«. Nekateri tu-
di pravijo, da bo rešilna bitka na-
cionalni program in financiranje
v republiki. Ob očitku, da v cen-
tru preveč dvigujejo osebne do-
hodke, so dobili odgovor, da na
račun svojih osebnih dohodkov
to zdravstvo ne bo izplavalo.
Dr. Jožica Vrečko je med dru-
gim spomnila na enega letošnjih
sestankov, kjer je bil prav tako
govor o hudih finančnih težavah
v zdravstvu in kot je bilo lepo
povedano: vi ste tu, da stroko-
vno delate, za denar bodo poskr-
beli v družbeni nadstavbi. In kje
je sedaj ta nadstavba? Prihaja s
preživelimi indeksi, očitki, da ni
več toliko bolnikov od drugod
(razumljivo — tudi drugje se raz-
vijajo), da se povečuje odliv (tu-
di cene). Gotovo ni Ptujčana, ki
bi bil zadovoljen s Ptujem. Zato
nosimo odgovornost vsi.
Ervin Hojker je poudaril, da je
nujno, da o teh vprašanjih spre-
govorimo širše v svojem okolju.
Sindikat je poklican, da išče reši-
tve, da opozarja in da v imenu
delavcev tudi nekaj zahteva. V
sindikatih so bili proti interven-
tni zakonodaji, vendar dalje od
protesta niso prišli. Z indeksi
prihajajo čisto drugačni podatki
oziroma stanja. TAKO KOT
IMA ZDRUŽENO DELO SVO-
JO CENO, JO MORAJO IMETI
TUDI DRUŽBENE DEJAV-
NOSTI. Sindikat tudi podpira
zahteve ptujskih zdravstvenih
delavcev.
Grozeči avgust je blizu, zato je
potrebno zadeve sanirati. Na re-
šitveni recept pa bo treba še po-
čakati. Lani so ga odgovorni že
ponujali.
Dr. Lojze Arko je povedal, da
so o težavah v slovenskem zdrav-
stvu govorili tudi v republiškem
odboru sindikata delavcev zdrav-
stva in socialnega varstva. Ime-
novali so posebno komisijo, ki
bo predsednika slovenskega iz-
vršnega sveta Dušana Šinigoja
seznanila z vso resnostjo zadeve.
Kljub nekaterim obljubam repu-
bliški izvršni svet dela drugače.
Delavc« zdravstvenega centra
od svojih petih zahtev ne odsto-
pajo. Od vodstva delovne orga-
nizacije, občinske zdravstvene
skupnosti in občinskega izvršne-
ga sveta zahtevajo rešitev. Pri
tem je potrebno poudariti, da so
jih postavili zelo mimo, brez gro-
ženj s štrajkom kot v drugih oko-
ljih.	Mb
11. praznik KS Videm
Krajevni praznik je v vaseh krajevne skupnosti Videm
zmeraj priložnost, da se veselijo ob delovnih uspehih. De-
nar, zbran s samoprispevkom, je sicer res vsak dan manj
vreden, pa vendarle vodilni možje videmske krajevne
skupnosti uspevajo uresničevati srednjeročni načrt — tu-
di na račun marsikatere neprespane noči in sivih las.
Letošnje prireditve so se pričele prejšnjo nedeljo s sre-
čanjem najstarejših krajanov, nadaljevale z različnimi
športnimi tekmovanji in Glasbeno podoknico, končale pa
s svečano sejo skupščine in zabavo, ki sta bili letos v Va-
reji, vasici v Halozah, ki so jo pred dnevi povezali z doli-
no z asfaltirano cesto. Majhen korak za človeštvo, a velik
korak za Haloze, bi lahko rekli in z nami se bodo strinjali
vsi. ki so se v velikem številu zbrali ob svečanem odprtju
slab kilometer dolge ceste.
Na svečani seji skupščine ob 11. prazniku so podelili
priznanja in pokale za športne uspehe na tekmovanjih ob
prazniku in bronasta priznanja osvobodilne fronte.
Med osnovnošolskimi ekipami, ki so igrale mali nogo-
met, so bili najboljši OŠ Ivana Spolenaka, OŠ Leskovec
in OŠ Markovci, v streljanju 1. SD Mip, 2. SD Agis in 3.
SD Jožeta Lacka, na turnirju v malem nogometu za ekipe
KS so zmagali Trževčani pred ekipama Vidma in Lanco-
ve vasi, na šahovskem turnirju pa so bile najboljše ekipe
ŽŠD Maribor, DO Metalna in Vidma.
Dobitniki bronastih priznanj OF so Anica Cafuta iz
Vareje, Matevž Šibila iz Tržca in Franc Gojkošek iz Lan-
cove vasi.	jš
©	. Delovna organizacija Emona
emona merkur p o ptUJ Merkur Ptuj obiavlja potre-
SZ2S* iMi«. 2. sio«aM«>. (ugostvrii.	pQ (jeiavcu ZB ODTavlia-
mm ^	nje komercialnih OPRA-
...............VIL NABAVE IN PRODAJE
TRGOVSKEGA BLAGA
- VEČJIM POTROŠNIKOM
Pogoji: — srednja komercialna ali poslovodska šola
—	2 leti delovnih izkušenj
—	vozniški izpit kategorije 8
—	poskusno delo 2 meseca
Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili do vključno 23. 6. 1989 na
nastov: Emona Merkur Ptuj, Murkova ulica 2.
Prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh p>o konča-
nem roku za sprejem prijav.
4 - SESTAVKI IN KOMENTARJI
8. junij 1989 - JEDNIK
V vrtu
v SADNEM VRTU običajno ob najbujnejši vegetaciji drevja ju-
nija pritisne prva suša. Poleg zalivanja se proti njej borimo s plitvo
obdelavo zemljišča. Plitva obdelava in uničenje plevela preprečujeta
izhlapevanje in porabo prepotrebne talne vlage. Ce nismo že maja do-
gnojili z dušičnimi gnojili, je to nujno potrebno v juniju. Gnojila po-
trosimo na široko in jih plitvo podkopljemo. Kasnejše dognojevanje
prav zaradi suše običajno ni učinkovito ali pa je učinek gnojenja pre-
kasen in podaljša rast predolgo v jesen. Posledica predolge rasti ali
celo ponovnega odganjanja je slab, nedozorel les in ta navadno pomr-
zne in odmre.
Zaradi nekontrolirane bujne rasti se drevesne krošnje marsikdaj
zgostijo. Pregosta krožnja se zasenčuje in zaradi pomanjkanja svetlo-
be in zraka se rodni les v spodnjem delu in v notranjosti krošnje ne
obnavlja. S poletno rezjo oziroma odstranjevanjem vseh nepotrebnih
poganjkov (predvsem bohotivk) v notranjosti krošnje se izognemo
njeni zgostitvi. Posebej moramo paziti na poganjke, ki silijo kvišku na
hrbtnih straneh ogrodnih vej in ob večjih ranah. Ce so poganjki že
preveliki, jim rast zaustavimo s .pinciranjem vršičkov in upogibanjem.
Hranilne snovi, ki bi šle za rast nepotrebnih poganjkov, bodo tako na
razpolago za izbran rodni les in tvorbo rodnih brstov.
V	ZELENJAVNEM VRTU so posajene sadike paradižnika pri-
čele rasti. Paradižnik sodi med zahtevnejše vrtnine, kar se tiče nege.
Pri njegovi vzgoji moramo vedeti še za nekatera opravila, s katerimi
uravnavamo rast in nastavek plodov, ter skrbeti za njegovo popolno
zdravstveno stanje, sicer kakovostnega pridelka ni mogoče pričakova-
ti.
Sorte paradižnika delimo po obliki rasti v visoke in nizke. Pri vi-
sokih sortah so internodiji daljši in ob ugodnih razmerah raste steblo
neomejeno, pri nizkih ali grmičastih sortah pa je steblo močno razve-
jano in ne raste v višino. Ob saditvi visokih sort postavimo oporo ta-
koj ob saditvi ali vsaj pred cvetenjem. Opora je lahko kol ali žica.
Paradižnik vzgajamo enostebelno ali dvostebelno. Izkušnje so
pokazale, da je v naših rastnih razmerah boljša enostebelna vzgoja.
Dvostebelna vzgoja res da več plodov, a v kratkotrajnem ali hladnej-
šem poletju slabše dozorijo. Kaj rado se zgodi, da se dve stebli enako-
merno razvijeta, ker nismo pravočasno začeli enostebelne vzgoje. V
tem primeru pustimo obe stebli in ju, ko razvijeta tri do štiri cvetne
poganjke, vršičkamo — odrežemo vrh. Pri enostebelni vzgoji lahko
odstranimo vrh nad četrtim ali petim cvetnim poganjkom, s čimer
preprečimo nove cvetne nastavke, iz katerih se ne bi razvili in dozore-
li plodovi do kasne jeseni. V pazduhah razvite zalistnike, ko so veliki
5 cm, toda največ 10 cm, pinciramo. Hkrati s pinciranjem paradižnik
privežemo h kolu — prvič, ko je visok 30 cm.
V	OKRASNEM VRTU lahko pričnemo vegetativno množiti
okrasne grmiče. Že nekoliko otrdele vršiče režemo s prisojne strani.
Pet do deset centimetrov dolgi poganjki naj imajo po en ali dva para
listov, druge liste odrežemo tako, da pustimo njihove peclje ob po-
ganjku. Takšne vršiče plitvo posadimo in ob njih stisnemo zemljo. Za-
nesljivejša je vzgoja sadik, če jih posadimo v šotne lončke; tja jih po-
stavimo tesno drugo ob drugo in obsujemo z zemljo. Dobro se vkore-
ninijo v prsti iz peska in šote, pod tem slojem pa naj bo plast kom-
postnice, ki pozneje zalaga koreninice s hrano. Potaknjence moramo
skrbno zalivati.
Na opisani način razmnožujemo predvsem tiste grmiče, ki so na-
menjeni za živice, kot je kalina ali ligustrum. Tudi forsitia in sirijski
oslez oblikujeta ne le lepe grme, ampak tudi prikupno živico — živo
mejo. Množimo lahko tudi hortenzijo, ki za razliko od drugih okras-
nih grmovnic želi kiselkasto zemljo, skobotovec, lonicero, jasmin,
prstnike, okrasni ribez, medvejko, vajgelo, pa tudi vrtnice, zlasti vzpe-
njavke.
Če nam pri tem delu prično vršiči veneti, jih postavimo v vodo,
da se spet osvežijo in nabreknejo. Najbolje se vkoreninijo, če jih sadi-
mo sveže nabrane.
Miran Glušič, ing. agr.
POGOVOR Z DR. JOŽETOM UDOViČEM, PREDSTOJNIKOM ŠOLSKEGA DISPANZERJA
Nič ni dovolj dobro za otroka!
Gahriela Mistralova, Nobelova nagrajenka, je dejala:»Veli-
ko stvari lahko počaka, vendar ne otrok.«
OTROKU NE MOREMO REČI - JUTRI. NJEGOV ČAS
JE DANES.
Že uvodne besede, sicer »spo-
sojene«, veliko povedo. Od be-
sed pa ne živimo, zato so potreb-
na dejanja. Zdravstveno stanje
otrok je danes kritično in skoraj
nikogar, razen zdravstvenih de-
lavcev ne boli glava, ko jim ti
predstavijo takšne in drugačne
podatke.
Po definiciji svetovne zdravstve-
ne organizacije je zdravje stanje
fizičnega, psihičnega in socialnega
blagostanja.
Dr. Jože Udovič, kako zdravi so
naši šolarji?
»Če bi se dosledno držali defi-
nicije svetovne zdravstvene orga-
nizacije, bi bil redko kdo res
zdrav, saj vidimo, da je socialne-
ga blagostanja vedno manj.
Zdravje samo je pozitivna last-
nost, ici je nedosegljiva za merje-
nje. Lahko jo ocenjujemo oziro-
ma sklepamo o njem le iz poda-
tkov o negativnih zdravstvenih
lastnostih, to je iz podatkov o
boleznih in o motnjah zdravja.
Šolski zdravniki dobimo te po-
datke na dva načina: iz sistemati-
čnih zdravstvenih pregledov v
okviru preventivnega dela ter iz
ambulantnih pregledov bolnih
otrok.
Po podatkih sistematičnih pre-
gledov je manj kot tri četrtine šo-
larjev dobro razvitih in le dobri
dve tretjini dobro hranjenih. Pri
tem moramo pomisliti predvsem
na prehrano mladih, ker ima po-
memben vpliv na stanje razvito-
sti in hranjenosti. Res pa je, daje
prehrana mladih po količini in
kakovosti slaba in se še slabša
predvsem na račun pomanjkanja
beljakovin, ki so najdražje med
vsemi živili. Razvijajoči se orga-
nizem pa jih nujno potrebuje.
Posebej smo šolski zdravniki
zaskrbljeni zaradi podatkov o
stanju gibalnega aparata pri šo-
larjih. SKORAJ VSAK DRUGI
IMA SLABO TELESNO DR-
ŽO. Povečujejo se okvare hrbte-
nice, predvsem skolioze. Pri tem
moramo opozoriti na podatke o
obolenju gibal pri zaposlenih
prebivalcih. Brez dvoma sodijo
korenine teh težav že v šolsko
obdobje in imajo izvor v vseh
omenjenih slabih držah in okva-
rah.
Najpomembnejši vzrok za tak-
šno stanje je poleg drugih po-
manjkanje gibanja današnje mla-
dine. Naj dodam, da ima samo
tretjina šol v ptujski občini telo-
vadnico. Resna težava so tudi
motnje vida, ki prav tako naraš-
čajo. Vzroki so: slaba osvetlitev
učilnic, barve in odbojni dejav-
nik sten, nepravilno sedenje in
tudi preveč sedenja pred televi-
zorjem.
Najpogostejše bolezni, zaradi
katerih prihajajo mladi v ambu-
lanto za bolne so: bolezni dihal,
poškodbe, bolezni kože in pod-
kožja, nalezljive bolezni in para-
zitarna obolenja, bolezni živčev-
ja in čutil in podobno.
Posebej velja opozoriti na sta-
nje pri poškodbah. Pred dvajseti-
mi leti smo imeli 12.000 osnov-
nošolcev in 600 poškodb letno,
sedaj jih je 8000, poškodb pa
12000. To pomeni pri manj otro-
cih dvakrat več poškodb.
Med mladimi pa je tudi vedno
več psihosomatskih obolenj z
znaki, kot so glavobol, bolečine v
trebuhu, križu in v vratu, bruha-
nje, omedlevice, nevroze. Vse to
pa je lahko tudi znak preutruje-
nosti, saj so šolarji časovno bolj
obremenjeni kot odrasli.«
Vsi želimo biti zdravi. Kako
mladim povedati, da so tudi sami
odgovorni za svoje zdravje? Z
zdravjem šolarjev se ukvarjate ve-
liko let. Kaj lahko poveste?
»Res je, da zdravje ni samo
pravica, temveč tudi dolžnost.
Zato moramo čutiti — imeti od-
govornost do ohranjanja svojega
zdravja. Z zdravstveno vzgojo, ki
se prične v družini, nadaljuje v
vrtcih, v šolah, v zdravstvenih
ustanovah, družbenih in delov-
nih organizacijah, vsakdo v naši
družbi dobi znanje o zdravem
načinu življenja. Pomeni, da je
zdravstvena vzgoja neprekinjen
proces, ki spremlja človeka vse ži-
vljenje. Žal pa je od posameznika
odvisno, ali to upošteva ali ne.
Izkušnje so slabe.«
V svetovni zdravstveni organi-
zaciji so predlagali, da naj bi letos
bolj govorili o zdravju, manj o bo-
lezni. Kako je s preventivo med
mladimi? V zadnjem času ste do-
segli precej lepih uspehov.
»Preventivno delo šolskega di-
spanzerja poleg zdravstvene
vzgoje obsega sistematske pre-
glede navidezno zdravih šolarjev
in cepljenje.
Pri sistematskih pregledih, ki
jih opravljamo pred vstopom v
šolo, v prvem, tretjem, petem in
sedmem razredu osnovnih šol ter
v prvem in tretjem letniku
usmerjenega izobraževnaja, od-
krivamo vse odklone od zdravja,
ki bi sicer ostali prikriti, in jih tu-
di zdravimo ter tako preprečimo
hujšo okvaro. Znano je, da je
zdraviti lažje, ko je odklon od
normale komaj opazen, ko je bo-
lezen šele na začetku, kot pa ta-
krat, ko je že napredovala.
Moram se pohvaliti, da v zad-
njih dvajsetih letih nismo imeli v
občini nobenega »grbastega šo-
larja«, saj s pravočasnim odkri-
vanjem ukrivljenosti hrbtenice in
zdravljenjem (s korektivno gim-
nastiko) — morebitne nepravil-
nosti uspešno zdravimo. Le pri
dveh šolarjih je doslej bil potre-
ben operativni poseg.
S cepljenjem (ki je tudi pre-
ventivna dejavnost šolskega di-
spanzerja) smo odpravili nekate-
re bolezni, ki so še nedavno
ogrožale naše šolarje; pred mno-
gimi leti otroško paralizo, davi-
co, zadnja leta ošpice in mumps.
Mladi ne živijo zdravo. Med nji-
mi je vedno več slabih navad (raz-
vad). Za nekaj so krivi sami (zna-
nje o zdravem življenju imajo), ne-
kaj pa prispevata ožje in širše oko-
lje. Tudi krizna situacija se vse
bolj odraža na zdravju mladih. Še
bolj bo to opazno v poznejših ob-
dobjih. Prehrana je slaba. Iz leta v
leto narašča število slabokrvnih
otrok. Leta 1987jih je bilo 160. la-
ni že 395. V zadnjih letih smo v
občini imeli tudi nekaj primerov
tuberkoloze. Ta pa je prva social-
na bolezen.
Po podatkih šolskega dispanzer-
ja je kar 33 odstotkov otrok zju-
traj brez zajtrka. Prehranjevalne
navade se »privzgojijo«. To lahko
tudi pomeni, da so starši omenje-
nih otrok brez zajtrka. Takšni
otroci v šoli ne delajo dobro, pogo-
sto jim je slabo in tudi omedlijo.
Hrbtenice šolarjev dodatno
obremenjujejo šolske torbice. Šol-
ski zdravniki so mnenja, da bi ta
morala biti težka največ 10 odsto-
tkov otrokove teže. Prvošolček naj
bi bil v povprečju težak 22 kilogra-
mov, njegova torbica pa 2,2. Veli-
ko se da za zdravje narediti z do-
bro voljo in večjo doslednostjo.
Omenili smo že motnje vida, ki
naraščajo. Veliko bi se dalo nare-
diti, če bi okna sproti čistili, saj
umazana vzamejo kar 50 odsto-
tkov svetlobe, tudi manjkajoče sve-
tilke bi morali redno menjavati,
dodatno motijo vid tudi razni pla-
kati na stenah, ki so povrhu še
temnejših barv.
Za bolezni dihal — petdeset od-
stotkov otrok prihaja v ambulante
zaradi njih — je osnovni vzrok
onesnaženo okolje. Razni posegi v
okolje, industrija in drugi onesna-
ževalci so glavni krivci. Vse pa ka-
že, da se tega ne zavedajo oziro-
ma je v ospredju dohodek, zdravje
pa na stranskem tiru, ne zavedajo
pa se, da bodo tudi sami lahko že
v kratkem bolniki.
Kakšni so podatki o delu di-
spanzerja v prejšnjem letu?
»V ambulanti za bolne smo
imeli 18.355 pregledov, v preven-
tivni 6568 ter 2273 drugih. Lahko
se pohvalimo tudi, da imamo v
Sloveniji skoraj najboljše podat-
ke o cepljenju. Cepimo skoraj
vse, ki so cepljenja »potrebni.«
Teh je bilo lani 3997.
V šolskem dispanzerju se sta-
nje, kar zadeva kadre, izboljšuje
in tudi v bodoče bo tako. Včasft
je bil en zdravnik, danes za šolar-
je skrbijo 3,5 namesto petih po
normativih. Najbolj kritično je
pri prostoru. Pa tudi pri tem gre
na bolje. V kratkem bo prišlo do
nadzidave enega od poslopij os-
novnega zdravstvenega varstva
na Potrčevi cesti v Ptuju.
MG
Dr. Jože Udovič
Za čakalnice v šolskem dispanzerju uporabljajo hodnik in stopnišče.
(Posnetka: M. Ozmec)
Izvolitev, imenovanje in razrešitev pravosodnih
funkcionarjev ter organiziranje družbenih služb
(Prispevek k razpravi o osnutku 45. in 46. amandmaja k slovenski ustavi)
Nadaljevanje
II.
Organiziranje družbenih služb
Osnutek 46. amandmaja, ki naj bi nadome-
stil drugi odstavek 298. čl. slovenske ustave
— ta se glasi: »Družbena skupnost ustvarja
pogoje, da je za občane, organizacije združe-
nega dela in druge samoupravne organizacije
organizirano odvetništvo kot samostojna
družbena služba in organizirane druge oblike
pravne pomoči« — je vsebinsko enak kot
drugi odstavek cit. člena ustave, vendar je v
njem predvidena še nova samostojna družbe-
na služba, imenovana notariat.
Notarji v stari Jugoslaviji
Glede na to da v novi Jugoslaviji doslej ni-
smo uvedli notariata, ki je kot znan in cenjen
pravni institut obstajal že v stari Avstriji in v
stari Jugoslaviji, se mi zdi koristno, da sedaj,
ko uvajamo to družbeno službo, seznanim
občane, zlasti mlajše, z nekaterimi najvažnej-
šimi določbami zakona o javnih beležnikih
(notarjih), ki je objavljen v Službenem listu
kraljevske banske uprave dravske banovine
33. kos z dne 23/X-!930 in ki vsebuje 253
členov.
Kdo je smel biti imenovan za notarja, kje so
bila ustanovljena notarska mesta in kako veli-
ko področje je obsegalo notarjevo službeno de-
lovanje?
Notarja kot osebo javnega zaupanja, ki je
sestavljal javne listine in opravljal še druge
posle, je v primeru, ko se je izpraznilo notar-
sko mesto, imenoval na osnovi razpisa za to
mesto minister pravde, če je kandidat bil mo-
ški in je dokazal, da je državljan kraljevine
Jugoslavije, star najmanj 30 let, diplomiran
pravnik s položenim odvetniškim ali sodnim
izpitom in ustrezno prakso.
Število notarskih mest je bilo omejeno ta-
ko, da je (praviloma) na sedežu takrat imeno-
vanega ,reškega sodišča (sedaj je to enota te-
meljnega sodišča) bilo ustanovljeno po eno
notarsk. mesto, lahko pa jih je bilo tudi več,
če C seduj je to občina) imel zadostno
i' Irev kajti le na vsakih 30.(M)0
prebivalcev se je praviloma ustanovilo po
eno notarsko mesto. Tako sta npr. na sedežu
sodišča v Ptuju bili pred vojno ustanovljeni
dve notarski mesti.
Službeno delovanje notarja je obsegalo po-
dročje enega okrožnega sodišča (sedaj je to
višje sodišče), v katerega področju je bil se-
dež notarja. Listine, ki jih je notar sestavil zu-
naj svojega področja, niso imele moči javnih
listin.
Kavcija
Pred polaganjem prisege pred predsedni-
kom okrožnega (sedaj višjega) sodišča, je
vsak imenovani notar moral položiti pri
okrožnem sodišču (sedaj pri višjem) kavcijo;
ta je znašala za notarja, ki je imel svoj sedež
na sedežu apelacijskega sodišča (to je bilo ta-
krat sodišče III. stopnje) 50.000 din, na sede-
žu okrožnega sodišča 25.000 din, v drugih
krajih pa po 10.000 din. To so bili v takratnih
časih, ko je npr. notarski pripravnik imel
okoli 100 din mesečne plače, zelo visoki zne-
ski. Kavcija, kije ostala kot zastava položena
do notarjeve smrti oz. do prenehanja njegove
službe iz kakega drugega razloga, je služila v
prvi vrsti za pokritje notarjevih obveznosti, ki
so nastale iz njegovega poslovanja kot osebe
javnega zaupanja in kot sodnega poverjeni-
ka. Na primer: če je po njegovi krivdi nastala
strankam škoda, seje ta poravnala iz kavcije.
Notarski posli
Od številnih želim našteti le nekatere, in si-
cer:
1) sestavljanje pogodb in listin.
Pogodbe in listine, ki jih je sestavljal notar,
so se imenovale notarski akti. Po zakonu o
notarjih so lastnost notarskih aktov morale
imeti naslednje pogodbe in listine:
—	ženitno-imovinske pogodbe (to so po-
godbe o doti, skupni imovini zakoncev itd.),
—	pogodbe, sklenjene med zakonci: o na-
kupu, menjavi, renti itd.,
—	pogodbe o daritvah brez dejanske izro-
čitve,
—	vse listine o pravnih poslih med živimi.
ki jih osebno sklepajo slepi ali ki jih osebno
sklepajo gluhi, ki ne znajo čitati, ali nemi, ki
ne znajo pisati,
— pogodbe o odpovedi dedni pravici,
2)	sestavljanje notarskega akta o izjavah
poslednje volje in o dednih pogodbah;
3)	overjanje prepisov, prevodov in podpi-
sov;
4)	prisostvovanje (na povabilo) občnim
zborom delniških družb, zadrug itn. in priča-
nje o vsem, kar se je v njegovi navzočnosti
tam dogajalo, predlagalo in sklepalo;
5)	opravljanje nekaterih poslov iz meni-
čnega poslovanja (npr. vodenje protestnih re-
gistrov itd.);
6)	prevzemanje listin, denarja in vrednost-
nih papirjev v hrambo in izročitev.
Notar kot sodni poverjenik
Po zakonu o notarjih in še po nekaterih
drugih predpisih je sodišče smelo poveriti
notarju opravljanje raznih poslov, kot npr.
inventariziranje konkurzne mase, cenitve in
dražbe premičnin in nepremičnin v nespor-
nem postopku itd. Zelo pomembno in razme-
roma dobro nagrajeno delo pa je opravljal
notar v zapuščinskih zadevah, kjer je smel
opravljati vse posle razen tistih, ki jih je sme-
lo opraviti sodišče. Tako npr. ni smel pod pri-
sego zasliševati prič, ki so bile prisotne pri
ustnih poslednjih naredbah pokojnika,, izda-
jati sklepov o proglasitvi za dediče, izdati do-
voljenje za odsvojitev zapuščine ali posamez-
nih predmetov iz zapuščine, odobriti zapu-
ščinske razprave, izdajati odločb o prisojilu
(izročitvi) dediščine.
Kakšne pristojnosti bo imel naš bodoči notar?
Upati je, da bo ustavni predlog o uvedbi
notariata sprejet. Ni dvoma, da bo bodoči za-
kon o notarjih v mnogočem drugačen od sta-
rega predvojnega zakona, vendar bo, po mo-
jem mnenju, predlagatelj novega zakona lah-
ko iz starega zakona uporabil mnogo določb
kot osnovo, ki jo bo prilagodil današnjemu
času in sedanjim potrebam.	Konec
Mirko Kostanjevec
TEDNIK - g- '989
SESTAVKI IN KOMENTARJI - 5
Turizem — adut?
še ne dolgo tega smo v ptujski občini prisegali, da je temelj go-
spodarstva aluminij, bilo je spet obdobje, ko smo bili kmetijska obči-
na, v zadnjem času pa smo postali turistična. Vmes smo bili tudi kaj
drugega, pa je spet bilo obdobje, ko smo bili vsakega nekaj.
V zadnjem času ne mine sestanek, slavnostni govor, predstavitev
občine, da ne bi govorili o turizmu. Že res, da smo dobili turistični na-
gelj, pi» žal nihče noče sprejeti dejstva, da ena lastovka še ne prinese
pomladi. Kot tudi ni dovolj, da imamo eno najstarejših in najbolj
pridnih slovenskih turističnih društev.
Še vedno se s turizmom ukvarja vsakdo, kar pravzaprav ni nič
narobe, če ... Ce ne bi nekateri tega počeli zaradi tradicije, drugi za-
radi preproste želje delati nekaj, kar bi morali drugi, pa ne delajo, tre-
tji, ker jih dejavnost sama po sebi sili v to, četrti . . . Motivi so sila ra-
zlični, kot so različni nosilci najrazličnejših dejavnosti s skupnim ime-
novalcem: turizem. Vsem je tudi skupno, da to ni njihova osnovna de-
javnost, razen morebiti gostinstvu, če si seveda turistično ponudbo še
zmeraj predstavljamo tako omejeno.
Hotel po nekajtedenskem zastoju spet gradimo, obnavljamo fa-
sade mestnih hiš in tudi mestnemu stolpu se spet obetajo boljši časi.
»Obvoznica« bo morala na takšne čase še malo počakati, pa tudi sve-
tilke v parku in ob cesti na grad, pa promet po mestnih ulicah in še
kaj.. . Tudi Prešernova, tako opevana trgovska ulica, kjer naj bi turi-
sti, če že prej niso, zagotovo zapravili denar za najrazličnejše spomin-
ke, izdelke domače obrti in kar je še naših domačih znamenitosti .. .
Čeprav je naš turizem zgolj tranzitnega značaja, pa je vendar ne-
kaj gostov, ki jim godi termalna voda ptujskih toplic in preživijo v na-
šem mestu nekaj dni. Ce smo njega dni, ko pa žal v toplicah še ni bilo
mogoče prespati, tem gostom lahko ponudili nekaj več, jim danes te-
ga ne nudimo več.
Gre za ptujska kulturna srečanja, prireditve, ki so še pred nekaj
leti razgibala sicer kulturno mrtvilo poletnih mesecev. Zaradi česa
drugega kot zaradi denarja jih že lani ni bilo in jih tudi letos ne bo;
prireditev, ki so pripeljale v Ptuj domače in tuje skupine, ki so vsaj
malo približale kulturni utrip domačih in tujih velikih mest z vseh po-
dročij umetniškega ustvarjanja. Ptujskih kulturnih srečanj ni več! Pa
se nihče ni zganil, tudi tisti ne, ki imajo polna usta turizma, ki se radi
hvalijo, da živimo v najstarejšem slovenskem mestu ... Poletni prire-
ditveni prostor pa ostaja tudi letošnje poletje tih in temen, fanfare, ki
so še ne dolgo tega vsako leto naznanjale začetek nekega dogajanja,
so utihnile ... Včasih pravijo, da je tudi molk zgovoren; no, v ptuj-
skem primeru gotovo ne. Nikomur ni mar, daje ptujske poletne prire-
ditve obiskalo tudi 30.000 obiskovalcev na leto, da so prihajali od bli-
zu in daleč, da so si pridobile stalen krog obiskovalcev iz Maribora in
ni bilo samo enkrat, ko se je zdelo tudi »razvajenim« gledalcem iz
Ljubljane, Celja in tudi od onkraj meje vredno priti na ogled katere
od prireditev v Ptuj.
To seveda še zdaleč ni nikakršno nostalgično spominjanje na ne-
ki boljši čas, ki ga je živelo naše mesto, ampak resen opomin, kako
parcialno se zopet lotevamo stvari, tokrat pač razvoja turizma. Tradi-
cija ni nobena nostalgija; ko jo prekineš, pa se običajno zgodi, da do-
gajanja — prireditev — ni mogoče več obuditi k življenju.
Enako se godi kurentovanju, ki ga iz leta v leto prepuščamo pe-
ščici zagnanih posameznikov, ki pa na koncu vedno ostanejo sami, pa
čeprav iz leta v leto govorimo, da je to osrednja ptujska prireditev, za
katero pa se mnogim Ptujčanom ne zdi vredno niti kupiti vstopnice v
smislu: Ce sem že plačal, lahko tudi kritiziram ...
O vsem tem smo že veliko govorili ... Pa saj poznate tisto: psi la-
jajo, karavana gre dalje. Lahko upamo, da bo kateri od psov vendarle
ugriznil?	NaV
Živel je med nami, desetletja
smo ga srečevali na ptujskih uli-
cah, se z njim pozdravljali, pogo-
varjali, zakaj bil je do vsakega
tovariško prijazen, vedno enak
med enakimi. Pri tem je le malo
Ptujčanov poznalo življenjsko
pot enega od prvoborcev, člove-
ka, ki se je vključil v oborožen
boj že prvi dan, 27. julija 1941,
na dan vstaje ljudstva Bosne in
Hercegovine. Prav je, da se na to
spomnimo vsaj sedaj, ko je za
vedno ugasnilo njegovo življe-
nje.
Stojan Indjič je bil rojen 15. 4.
1912 v vasi Orlovac, okraj Prije-
dor, SR BiH. Izhajal je iz siroma-
šne kmečke družine, končal 4-ra-
zredno osnovno šolo in se že s 14
leti zaposlil kot opekarniški dela-
vec. Kar 10 let je delal v opekar-
ni, preden je leta 1936 odšel na
služenje vojaškega roka. Težko
življenje slabo plačanega delavca
v opekarni je utrdilo mladega
Stojana še za mnogo težje preiz-
kušnje, ki so ga čakale.
Ko so fašisti napadli Jugosla-
vijo aprila 1941, je bil vojak, ki
se je z orožjem v roki bojeval
proti tujim zavojevalcem in pa-
del v nemško ujetništvo. Toda že
po sedmih dneh mu je uspel po-
beg, prišel je v domači kraj in se
znova zaposlil v opekarni, toda
ne za dolgo. Oblastnikom je bil
politično sumljiv, ker se je družil
z nacionalno in socialno zaved-
nimi delavci. Skupaj z njimi seje
pripravljal na oborožen odpor,
ki so ga začeli 27. julija 1941.
Bil je borec v 11. kozarskem
odredu, potem v kozarski brigadi
do IV. sovražne ofenzive (bitka
na Neretvi), ko je zbolel za tifu-
som. En mesec je bil na zdravlje-
nju v partizanski bolnišnici, po-
tem pa je bil vključen v VIII.
krajiško brigado; z njo se je bo-
jeval v slavni bitki na Sutjeski (V.
ofenziva). S to brigado je preho-
dil dolgo bojno pot, doživel vse
zmagovite bitke in pomagal os-
voboditi nešteto jugoslovanskih
mest in vasi. V tej enoti je ostal
še po osvoboditvi do oktobra
1946. Potem je bil leto in pol ko-
misar vojaškega zdravilišča v Vr-
njački Banji, nato organizacijski
inštruktor v vojaški bolnišnici v
Skopju, pa komisar vojnega
zdravilišča v Krumperku, nazad-
nje pa je delal na političnem od-
delku 10. armade v Ljubljani.
Od tu je skupaj z enoto marca
1951 prišel v naš Ptuj in bil akti-
ven vojaški starešina do 25. julija
1955, ko je bil upokojen v činu
kapetana I. razreda. Ostal je v
Ptuju, si ustvaril družino in se
vključil v družbenopolitično delo
in življenje. Skupaj z družino si
je zgradil dom v Prežihovi 14 v
Ptuju. Vedno je ostal delaven na
raznih področjih, zlasti še v ZK,
saj je član KPJ postal že aprila
1943 in bil vseskozi vzoren ko-
munist, včasih tudi sekretar OO
ZKS, član te ali one komisije,
odbora, skratka — človek, ki je
bil vedno pripravljen prijeti za
delo, kjerkoli je bilo potrebno.
Bil je nosilec spomenice 1941,
odlikovan z medaljo in z redom
za hrabrost, z redom bratstva in
enotnosti in redom zaslug za na-
rod. Velja še omeniti red za voj-
ne zasluge z zlatim vencem, ki ga
je dobil od Domovinske fronte
Bolgarije. Bil je tudi nosilec šte-
vilnih drugih družbenih priznanj
— plaket, spominskih medalj in
podobno.
Ostal bo trajno zapisan v zgo-
dovini narodnoosvobodilnega
boja jugoslovanskih narodov,
spomin nanj bo ostal vedno živ.
Slava njegovemu spominu!
Franc Fideršek
Prvega junija smo se poslednjič po-
slovili od Lojzeta Cenca, uglednega
družbenopolitičnega delavca v ptuj-
ski občini, ki mu je potuhnjena bole-
zen tako nenadoma pretrgala nit ži-
vljenja. Dopoldne je bila v domu Iva-
na Spolenaka žalna seja vodstev KS
Ivana Spolenaka in občine Ptuj, po-
poldne pa je bilo poslednje slovo na
novem ptujskem pokopališču v Ro-
goznici. Velika množica ljudi je potr-
dila, kako priljubljen in spoštovan je
bil pokojnik. Nekaj podatkov iz nje-
govega življenja in dela:
Lojze Ceneje bil rojen 25. 6. 1921 v
Spodnjih Lažah, Loče pri Poljčanah.
Po končani osnovni šoli je delal do-
ma na kmetiji do oktobra 1942, ko je
bil mobiliziran v nemško vojsko. Ob
nekem letalskem napadu je bil ra-
njen, zdravil se je v vojaških bolnišni-
cah in nazadnje prišel na okrevanje v
Maribor. Tuje v začetku leta 1945 iz-
koristil priložnost in odšel v partiza-
ne. Bil je borec v udarni brigadi Mir-
ka Bračiča, potem v VI. udarni briga-
di Slavka Slandra. Kmalu je postal
desetar, potem vodnik, povsod pogu-
men in odločen borec. V JA je ostal
do oktobra 1947, potem pa je delal na
GLO v Slovenskih Konjicah in Polj-
čanah. Julija 1949 je bil premeščen na
GLO Ptuj, kjer je delal kot trgovski
inšpektor še tudi potem, ko je iz
okrajnega postal občinski ljudski od-
bor.
V tem času je končal višjo upravno
šolo v Ljubljani in bil z novim letom
1965 imenovan za sodnika za prekr-
ške v Ptuju. Potem je bil od marca
1974 do junija 1977 načelnik oddelka
za notranje zadeve in član izvršnega
sveta SG Ptuj. Na svojo željo je nato
spet postal sodnik za prekrške, ime-
novan pa je bil tudi za vodjo tega or-
gana. To dolžnost je opravljal do
konca junija 1981, ko je odšel v po-
koj. Povsod je opravljal delo izredno
dosledno, natančno in uspešno.
Že maja 1945 je postal član Skoja,
v KP oz. ZK je bil sprejet junija 1948
in je vseskozi ostal vzoren komunist.
Poleg zahtevnega in odgovornega de-
la na delovnih mestih je bil še izredno
družbenopolitično dejaven. Stalno je
opravljal po 8 do celo 15 raznih funk-
cij in zadolžitev. Delal je v samou-
pravnih organih občinske uprave, v
organih skupščine — raznih svetih,
odborih, komisijah, skladih in podob-
no. Bil je član občinske konference
ZKS, predsednik revizijske komisije,
sekretar GO ZKS, član občinskega
sveta ZSS Ptuj, predsednik komisije
za pravno varnost delavcev, predsed-
nik komisije za gradnjo delavskih sta-
novanj, član republiškega odbora za
razvoj in delovanje upravnih organov
in še in še ...
Zlasti dejaven je bil na področju
uveljavljanja krajevne samouprave.
Bil je predsednik sveta, potem skup-
ščine tedaj še enotne krajevne skup-
nosti Ptuj. Takrat sta bila izglasovana
prvi in drugi krajevni samoprispevek,
ogromno je bilo narejenega za moder-
nizacijo mesta, za komunalno bolj
urejeni in lepši Ptuj. Uveljavljen je bil
tudi praznik mesta Ptuja. Posebno si
je prizadeval za uveljavljanje delegat-
skega sistema v samem Ptuju, v obči-
ni in širše. Kot predstojnik si je priza-
deval za boljše delo delavcev v korist
občanov, za pravičnost in življenjsko
reševanje problemov.
Tudi potem ko je odšel v pokoj, je
dejavno deloval na raznih družbenih
področjih. Med drugim je bil pred-
sednik skupščine socialnega varstva,
kot delegat družbenopolitične skup-
nosti član raznih odborov v občini,
zlasti delaven pa je bil v KS Ivana
Spolenaka in v organizaciji ZZB
NOV, saj je bil do svoje smrti član
predsedstva občinskega odbora ZZB
NOV Ptuj. Za svoje delo je prejel več
družbenih priznanj — državnih odli-
kovanj, plaket in listin.
Nevarna bolezen je tako nenadoma
prekinila njegovo delo. Upali smo, da
bo kmalu ozdravel, da bo spet delal
med nami in z nami... Žal so ti upi
plahneli iz dneva v dan, kot je usihalo
življenje Lojzeta Cenca. V našem spo-
minu bo ostal kot svetel vzor delavne-
ga in poštenega človeka.
Slava njegovemu spominu!
Franc Fideršek
Dr. Štefka
Cobelj 1923
-1989
Ljudska in študijska knjižnica
je pripravila spominsko razstavo
»Dr. Štefka Cobelj 1923-1989«,
ki je posvečena publicističnemu
delu pred nekaj dnevi umrle
Ptujčanke dr. Cobljeve. Umetno-
stna zgodovinarka, etnologinja
in nekdanja ravnateljica ptujske-
ga muzeja je napisala več kot sto
člankov, razprav in študij ter iz-
dala več knjig s ptujskega po-
dročja. Z razstavo se ji Ljudska
in študijska knjižnica oddolžuje
za njeno strastno odkrivanje in
spoznavanje ptujske preteklosti
in ohranjevanje narodne dedišči-
ne, zlasti pa kot zahvalo za več
sto knjig, ki jih je v zadnjih letih
podarila naši knjižnici. Razstava
obsega njena samostojna dela,
delno delovanje v Beogradu in v
Afriki, članke iz umetnostne zgo-
dovine, etnologije, NOB, delova-
nje v ptujskem muzeju ter nekaj
skromnih zapisov o njej sami.
Odprta bo od 6. do 24. junija v
prostorih študijskega oddelka
vsak dan od 8. do 19. ure, v so-
boto pa od 8. do 12. ure. E. J.
Mali mož, ia bi bi! močan l(al(or hrast...
Cankarjev dom-zborovanje v
njem ob znanih dogodkih je
vzburilo in še buri duhove. Kot
je buril duhove Ivan Cankar
sam: »Vse, kar človek resnično iz
sebe napravi, brez ozirov in brez
pomislekov, je zmerom dobro.
Prav tako, kakor gotovo čutite,
kdaj je izgovorjena odkritosrčna
beseda in kdaj konvencionalna.
In sploh sem jaz prepričan, da
ne more biti umetnik, kdor ni od-
kritosrčen do zadnjega.« (Pismo
Mariji Reisnerjevi, 28. februarja
1908.)
Ob takih dogodkih pa so člo-
veška domišljija, iznajdljivost,
brskanje po tej ali oni preteklosti
— žal novinarskega peresa —
brezmejna. Tako je zborovanje v
Cankarjevem domu »odkrilo«
Cankarjevo vnukinjo, pa Can-
karjevega nečaka. Nas pa je ob
tem pisanju v uredništvu obiska-
la Greti Kavčič, žena pokojnega
Vladimirja Kavčiča, Cankarjeve-
ga nečaka, sina Cankarjeve se-
stre Francke. Greti Kavčič na-
mreč že nekaj let živi v Ptuju.
Pravi, da kolikor je njej pripove-
doval mož, je bil po smrti nečaki-
nje Neže Poč njen mož edini
Cankarjev nečak, saj je tudi, ko-
likor je njej znano, edini dobival
avtorske pravice. Ob odkritju, da
živi v Vojvodini še en nečak, je
zelo presenečena. Pa prepustimo
brskanje po družinskih skrivno-
stih drugim.
Greti Kavčič hrani po možu
veliko Cankarjevih del, slike z
njegovega pogreba, faksimile ro-
kopisov ... Njen mož se je Can-
karja spominjal kot otrok, saj je
Ivan Cankar velikokrat prihajal
na obisk z Dunaja k sestri Franc-
ki, ki je živela v Celju. Rad je
prihajal k sestri, saj sta se dobro
razumela. Z Dunaja je prišel s
kočijo. Malega Vladimirja si je
posadil v naročje in mu pripove-
doval pravljice. In kot se spomi-
nja Greti Kavčič pripovedovanja
moža, mu je Cankar velikokrat
rekel: »Mali mož, da bi bil mo-
čan kakor hrast, da ti korenin ne
bi izruvala nobena burja, naj ti
sonce barva tvoje liste ...« Z
možem sta, dokler sta živela še v
Ljubljani velikokrat obiskala
Vrhniko, Cankarjevo sobo. Kot
se je iz pripovedovanja spomi-
njal Vladimir, je Cankar veliko-
krat pisal kar zunaj, na prostem.
Ko se je spravil k pisanju, ni od-
nehal, takrat sta bila dan in noč
eno; bil je zelo navezan na mater
in velikokrat ji je na poti iz šole
prinesel šopek rož.
Greti Kavčič je ogorčena nad
pisanjem o Ivanu Cankarju po
zborovanju v Ljubljani, saj meni,
da ni bilo v Cankarjevem domu
takrat povedanega nič slabega.
Sicer pa, kakor je zapisal Cankar
v Gospodu svetniku leta 1904:
»Dvoje resnic razločujemo, go-
spod: javno in domačo. Mladi
ste še in tako ste si včasih morda
mislili, da lažejo navdušeni go-
vorniki, da lažejo časopisi vsi po
vrsti, da je vse javno življenje,
kakor se kaže v besedah in deja-
njih, velika laž. Zmotili ste se, za-
kaj to ni laž — to je javna resni-
ca.«
NaV
Greti Kavčič
Dr. Josip Obadič
Vemo, da je življenje v resnici veli-
ko bolj kruto, kot je opisano v vseh
romanih sveta. To najbolje vedo tisti,
ki so doživeli ali preživeli osebne tra-
gedije ali tragedije svojih najbližjih.
Tako je tragična usoda doletela na-
šega zdravnika dr. Josipa Gbadiča,
specialista rentgenologa, ko se je dne
11. maja zjutraj peljal v službo. Uso-
da je v trenutku prikinila plane, želje
in upe. Družini je odnesla plemenite-
ga moža in očeta, slovenski rentgeno-
logiji in naši bolnišnici ter pacientom
pa izredno kvalitetnega zdravnika
rentgenologa.
Dr. Josip Obadič je bil rojen 2. fe-
bruarja 1942 v Mali Subotici, občina
Cakovec. Po končani medicinski fa-
kulteti je leta 1979 opravil specialisti-
čni izpit iz rentgenologije. Leta 1986
je opravil postdiplomski študij iz UZ
v klinični medicini. 27. avgusta 1987
je bil razporejen kot specialist rentge-
nolog na rentgenološkem oddelku
ptujske bolnišnice.
Hitro je s strokovnostjo in znača-
jem osvojil sodelavce. Z njegovim pri-
hodom je ptujska rentgenologija do-
bila novo vzpodbudo. Odprle so se
možnosti uvajanja novih diagnosti-
čnih postopkov, in to na visokem ni-
voju. Ni bilo področja rentgenologije
in Uz diagnostike, ki ga ne bi obvla-
dal, kar je pri pacientih povzročalo
upravičen občutek varnosti in kvali-
tetno opravljeno delo. Dr. Obadič ni
bil »nov« v našem okolju. Pred leti je
z ženo delal v Cirkulanah in Zavrču.
Mnogi so ga ohranili v lepem spomi-
nu, tako da so ga obiskovali na našem
oddelku s prošnjo za pomoč, ki ni bi-
la vedno strogo vezana na njegovo
področje specialnosti. Nesebično je
pomagal in ob tem kazal vse kvalitete
humanista in zdravnika. Tako je pač
hotela usoda z vso svojo ironijo pri
zdravniku, ki je pomagal velikemu
številu ljudi, sam pa je ostal brez po-
moči oziroma ta ni bila možna. Za-
ljubljen v glasbo od mladih dni je ob
njej in s svojim orkestrom preživel
mnoge lepe trenutke življenja. S pe-
smijo in glasbo, ki jo je imel najraje,
smo se od njega poslovili 13. maja na
varaždinskem pokopališču.
Ostal nam bo v neizbrisnem spomi-
nu.
Predstojnik
rentgenološkega oddelka
dr. Nikša Mudnič
Mladinski pevski zbor Srednješolskega centra
Ptui pripravlja sklepni koncert
Pod vodstvom Darje Koter bodo mladi zapeli v
Narodnem domu v četrtek, 8. junija, ob 20. uri
Letošnji spomladanski koncert mladih pevcev
bo obarvan nekoliko zmagoslavno, saj so si na tek-
movanju mladinskih pevskih zborov v Celju, ki je
bilo 26. maja, prislužili srebrno plaketo. Od 100
možnih točk jim jih je stroga žirija prisodila 87.
Svojstven uspeh pa je že nastop na celjskem tek-
movanju. V Celje so namreč lahko odpotovali le
'isti zbori, ki so se lani posebej odlikovali na repu-
bliški reviji v Zagorju.
Nobeno priznanje pa ne pride samo od sebe.
pomembna tekmovanja, kot sta zagorsko in
^i^ljsko, seje potrebno dolgo in vestno pripravljati,
^-e lani so bile vaje v spomladanskih mesecih sko-
•""ij vsak dan, prav tako je bilo tudi letos. Zboro-
vodkinja Darja Koter je z mladimi tenkočutno pi-
lila detajle in z dobro voljo pomagala premagovati
težave.
Lani je nastop mladih pevcev v Narodnem do-
mu dopolnjeval godalni orkester ptujske glasbene
šole, letos pa so srednješolci povabili v goste no-
net Obrtnega združenja Ptuj. Sklepni koncerti šol-
skih zborov so vedno tudi slovo od dijakov, ki
končujejo šolanje. Zadovoljstvu ob doseženih
uspehih se bo tako pridružilo tudi nekaj otožnosti,
ko bodo četrtošolci zadnjič zapeli pod vodstvom
priljubljene Darje Koter. Kot njihovi starejši vrst-
niki se bodo gotovo tudi oni radi vračali v veselo
družbo mladih ptujskih pevcev, njihova mesta v
zboru pa bodo jeseni zapolnili prvošolci.
Iza Ciglenečki
6 — IZ NAŠIH KRAJEV
8. junij 1989 - TEDNIK
Slikar m restavrator
v razstavnem paviljonu Dušana Kvedra se bo danes ob 18. uri
predstavil akademski slikar Dinko Županovič iz Osijeka. Končal je li-
kovno akademijo v Ljubljani, diplomiral je v razredu profesorja Gu-
stava Gnamuša. Ukvarja se s slikarstvom, risbo, grafiko in restavrira-
njem. Razstavljal je v Osijeku, Splitu, Bitoli, Tuzli, Cetinju, Požegi,
Torontu in še kje.
Za njegovo slikarstvo bi lahko rekli, da ga je »obsedel« avtopor-
tret, skrivnost videti obraz in tisto, kar se skriva za njim. Slikarstvo
Dinka Županoviča je iskanje, ki mu ni konca, zakaj slikar, ki je našel
sebe, je izgubljeni slikar.
Restavriranje umetnin je druga podoba Dinka Županoviča. Iska-
nje časa, ki ga ne bo več,_stična točka umetnosti in znanosti.
Razstava del Dinka Županoviča bo odprta do 30. junija.
Portret sivolasca	NaV
Portret sivolasca
Priznanja za krvodajalce
v krajevni skupnosti Destrnik imajo okrog 250 aktivnih članov
krajevne organizacije Rdečega križa. Na nedeljski skupščini so pre-
gledali delo, sprejeli nove programe dela in izvolili novo vodstvo.
Krajevno organizacijo bo v bodoče vodila Elizabeta Štumberger, za
krvodajalce pa bo skrbela Gerika Polič. V imenu bolnikov in vseh, ki
jim kri rešuje življenje, se je zahvalila dr. Jožica Vrečko. Krvodajal-
cem je izročila značke in plakete.
MG
Buggy
Skupina Buggy je nastala že leta 1985, počasi životarila in se po-
javljala do leta 1987, ko je večina fantov odšla v vojsko.
Septembra 88 so se zopet zbrali in se okrepili z novimi člani. Ta-
krat se je pravzaprav začelo resno delo. Do sedaj so nastopali pred-
vsem po ptujski občini na mladinskih prireditvah in raznih krajevnih
praznikih.
, Igrajo predvsem komercialno glasbo in imajo posneto tudi že
svojo prvo pesem z naslovom »Kaj čuti srce«. Fantje so mi povedali,
da imajo sicer že več demo posnetkov svojih pesmi, vendar jim manj-
ka sredstev (beri denarja), da bi jih obdelali v studiu. Upam, da se bo
našel kakšen sponzor, saj fantje ne igrajo tako slabo.
Skupino lahko vsi, ki jih zanima, slišijo 10. junija v Mariboru na
stadionu Partizan na Taboru. Sodelovali bodo na veliki prireditvi, ki
bo ta dan.
Vzpostavili so tudi tesno sodelovanje z mariborsko skupino Sne-
žna kraljica, katere člani so jim ponudili skupne nastope. Skoraj goto-
vo je tudi že, da bodo julija gostovali na naši obali, in sicer v Umagu
in Poreču.
Skupina bo po vsej verjetnosti obstajala do septembra, takrat pa
predvidevajo razpad, saj gresta dva člana služit domovini. Ne vedo
pa še, ali bodo po vrnitvi še sodelovali v takšnem sestavu.
In še opravičilo: zaradi obveznosti do domovine nisem mogel
zbrati vseh novic, tako da je izpadla rubrika o novih ploščah v Ptuju.
Opravičujem se in upam, da se to ne bo prepogosto ponavljalo.
Vaš DMS
PROF. DR. AOOLF ŽIŽEK, DIPL. MIG. (EL)
Kod te vodi pot, Ptuj ?
.5.)
D. Ptujska sredstva za prenaša-
nje sporočil in drugo
Ko sem pred nekaj meseci za-
čel pisati to »nadaljevanko« in
sem napovedal pet nadaljevanj
pa tudi njihove naslove, nisem
vedel da mi bo prav pisanje zad-
njega nadaljevanja povzročilo
največ preglavic. Morda je to v
skladu z »Gothejevo mislijo:
»Čimbolj se bližamo cilju, težja
postaja pot.« Imam težave uskla-
diti besedilo z naslovom. Morda
bi bil pravilnejši naslov v tem na-
daljevanju »Kod te je vodila pot,
Ptuj?« s podnaslovom »Moji po-
gledi na prehojeno pot« ali kaj
podobnega. Nameravam namreč
pisati o ptujskem časopisu, ptuj-
skem radiu, ki sta oba že desetle-
tja prisotna, ter se pomuditi pri
ptujski televiziji, ki bo tudi kma-
lu tu. Bralci mi naj ne zamerijo,
če bo to nadaljevanje obarvano
bolj osebno.
V znanosti velja že desetletja
aksiom: »O preteklosti in seda-
njosti lahko govorimo z goto-
vostjo, naše izjave pa so ali pra-
vilne a(i nepravilne, prihodnost
pa lahko napovedujemo le z več-
jo ali manjšo verjetnostjo. »Vsa-
kdo, ki spregleda ta aksiom (ak-
siom je izjava, ki je pravilna na
podlagi dolgoletnega izkusiva in
je ni potrebno dokazovati), slej ko
prej naleti na težave, (o verjetno-
sti in negotovosti izjav, ki govore
o prihodnosti, je napisana cela
matematična teorija, ki se imenu-
je Teorija o informacijah.) Do-
slej sem pisal o ptujskem mest-
nem in primestnem prometu, o
ptujski univerzi, ptujskem pokli-
cnem gledališču ter o dvigu ptuj-
ske kulturne in družabne ravni.
Vsa ta dogajanja so v tem trenut-
ku v ptujski prihodnosti, zato jih
lahko napovedujemo le z neko
verjetnostjo, kljub temu da so za-
misli uresničljive. Od uresničlji-
ve zamisli do njene uresničitve
lahko mine kratek čas, lahko tu-
di nekaj mesecev, let ali desetle-
tij. To je odvisno od okoliščin, v
katerih zamisel nastane in se raz-
vija. upoštevati pa je treba tudi,
da nalete nove ideje vedno v za-
četku pri nekaterih ljudeh na od-
por.
Vendar — obljuba dela dolg.
Pa začnimo s ptujskimi časopisi.
Prvi je bil ustanovljen leta 1878,
prva njegova številka pa je izšla
29. decembra. Ptujski časopis je
večkrat menjal lastnike in naslo-
ve. V začetku je bil tiskan v nem-
škem, po prvi svetovni vojni pa v
slovenskem jeziku (takrat je bil
nekaj časa njegov odgovorni
urednik znani prof. Anton Sovre,
časopis pa se je imenoval Ptujski
list). Tudi med obema vojnama
so se spremembe nadaljevale.
Po drugi svetovni vojni se je
Ptujski časopis imenoval najprej
»Naše delo«, nato »Ptujski ted-
nik« in končno »Tednik«.
Pred nekaj meseci smo dobili
na Ptuju nov časopis, mesečnik
mladih Ogledalo, tako da imamo
zdaj prvič v zgodovini Ptuja dva
časopisa. Nekoliko konkurence
je lahko dobrodošlo; zaželimo
novorojencu daljšo življenjsko
pot, kot so jo imeli nekateri od
ptujskih časopisov v preteklosti.
Pri vsakem od časopisov so
njegove bistvene značilnosti
predvsem njegova vsebina, slog
in jezik, kar je odvisno predvsem
od njegovih novinarjev, sodelav-
cev in urednikov. Spomnim se,
da je večina mojih ptujskih pro-
fesorjev precej negativno ocenje-
vala takratni Tednikov slog in je-
zik. Menim, da so se te značilno-
sti v teh desetletjih v splošnem
izboljšale in se še izboljšujejo,
popolnoma zadovoljni pa ne mo-
remo biti niti danes.
Vsak od piscev, ki začne obja-
vljati svoja dela v časopisih, revi-
jah ali knjigah, ima nekje izho-
dišče za to svoje početje. Morda
bo koga zanimalo, kako je bilo
to pri meni. Moje veselje do pi-
sanja je prva odkrila moja učite-
ljica v treUem razredu osnovne
šole Zora Svajger, pri kateri sem
takrat (hodil sem v tedanjo Mla-
diko — današnjo šolo Toneta
Žnidaršica) napisal nekaj strani
dolg šolski spis skoraj brez na-
pak. Ko se danes oziram na to
obdobje, se mi ne zdi to nič ne-
navadnega, saj sem v prvem ra-
zredu in prvi polovici drugega
razreda »premlel« vse knjige iz
takratne pionirske knjižnice (bila
je v sedanji papirnici in galante-
riji — nasproti gostilne Rozika),
tako da mi je nekega dne prija-
zna knjižničarka Sonja sporoči-
la: »Dolfi, prebral si vse knjige,
ve vem kaj naj ti še ponudim?«
Tako sem začel brati lažje knjige
za odrasle. V četrtem razredu me
je poučevala Julka Kancler, ki je
tudi imela rada lep jezik. Pri njej
sem (bilo mi je nekoliko nerod-
no) bral svoje slovenske domače
naloge pred razredom in to meje
vzpodbudilo, da sem poskušal
pisati po mojem takratnem
mnenju - lepe in dolge sloven-
ske domače naloge. Prvi sloveni-
stični strokovni kritik mojega pi-
sanja je bil prof. Ivo Arhar, ki
me je poučeval od prve do četrte
gimnazije (sedanji 5., 6., 7. in 8.
razred osemletke). Moje šolske
naloge so bile tudi na začetku'
dolge povprečno pet strani veli-
kega formata (A 4), njegovi do-
brohotni pripisi pa tudi do pol
strani. Z znanjem slovenščine, ki
sem ga pridobil nato do mature
na ptujski gimnaziji, sem lepo
uspeval tudi pozneje, ko sem kot
študent napisal nekaj novel (ne-
katere so bile objavljene pod
psevdonimom), trudil pa sem se
tudi, da so bili moji poznejši
znanstveni spisi napisani v lepi
slovenščini in da niso bili preti-
rano suhoparni.
Naj se spet vrnem k Tedniku.
Priporočam nakup računalnika,
ki bo dobrodošel tudi novinar-
jem, tako da bodo imeli manj
tehničnih težav s pisanjem. Vsak
sodoben računalnik ima namreč
poseben program, ki se imenuje
»urejevalnik besedila« in s po-
močjo katerega lahko z lahkoto
popravljamo besede, vstavljamo
nove besede, vrstice ali odstavke,
zamenjujemo dele besedila itd.
Kdor zna pisati na pisalni stroj,
se hitro priuči uporabljati ta pro-
gram. Računalnik lahko upora-
bimo tudi za grafično oblikova-
nje časopisa, če imamo ustrezen
program in tako imenovano »mi-
ško«. Ptujska tiskarna je že od
pretekle jeseni opremljena s
takšnim računalniškim sistemom
in sodobnim laserskim tiskalni-
kom ter menim, da bi bila pove-
zava s tiskarno koristna, da bi
lahko hitreje prenesli računalni-
ško znanje.
Po približni oceni živi danes
na Ptuju okoli tisoč izobražen-
cev, kar predstavlja ogromno za-
kladnico znanja. Med njimi pa je
premalo povezovanja, ker je tudi
premalo povezovanja med pod-
jetji znotraj Ptuja. Tako hodimo
s Ruja po znanje, ki ga ima mor-
da že drug na Ptuju, to pa je se-
veda precej dražje. Naj mi bo
dovoljeno, da omenim, čeprav
nisem formalni strokovnjak za to
področje, da težko najdemo v
Sloveniji mesto, ki bi imelo toli-
ko sedežev svojih podjetij zunaj
občine kot jih ima Ptuj. Velik del
teh podjetij je še pred leti imel
sedež v Ptuju. Pred desetletji, ko
je bilo na ftuju nekaj deset izo-
bražencev, je bilo takšno stanje
morda upravičeno, danes pa —
po mojem mnenju — ne koristi
razvoju Ptuja in postavlja ptuj-
sko znanje v pasiven položaj, saj
— rečeno nekoliko poenostavlje-
no — Ptujčani delajo, mislijo pa
zanje drugje. S tem je tudi one-
mogočeno, da bi se mlajši izo-
braženci in strokovnjaki uvelja-
vili v svojem delovnem okolju s
svojim znanjem, to pa duši splo-
šno motivacijo za delo. Tudi če
razmišljamo na tak način, pride-
mo do upravičenosti za ptujsko
univerzo ali v začetku vsaj za
ptujski inštitut, kjer bi strokovno
in znanstveno raziskovali pred-
vsem zadeve, ki so prisotne v
ptujskem gospodarstvu pa tudi
nekoliko širše. V okviru tega in-
štituta za gospodarske in druge
sisteme bi se lahko usposabljali
tudi strokovnjaki za delo na pri-
hodnji univerzi. Ker v nekaterih
neuniverzitetnih mestih v Slove-
niji že imajo podobne ustanove,
ni niti ta zamisel nič novega, ka-
že pa le, kako smo, žal, na Ptuju
v velikem zaostanku za ostalo
Slovenijo.
Naj napišem še nekaj o ptuj-
skem radiu. Tu mi ne bo treba
brskati po starih virih, saj sem
pri ustanavljanju ptujskega radia
sodeloval, prav tako kot pri usta-
navljanju ptujskega festivala slo-
venske domače glasbe. O festiva-
lu bom pisal morda kdaj drugič,
zdaj pa samo o radiu. Leta l%2
sem končal prvi letnik elektrofa-
kultete v Ljubljani, ko so me ta-
kratni ptujski občinski možje po-
vabili na pogovore, kjer smo se
dogovarjali o ustanovitvi ptuj-
skega radia. Z veseljem sem pri-
volil v sodelovanje. Prosili so
me, da bi napisal avizo za ptujski
radio {avizo so začetni zvoki pred
objavo: »Poslušate radio Ptuj*}.
To ni bilo nenavadno, saj sem s
svojim — Žižkovim ansamblom
posnel za radio Ljubljana, radio
Maribor, ob neki priložnosti pa
tudi za radio Zagreb nekaj svojih
skladb v slogu domače glasbe,
povsod pa tudi svojo Pesem o
Ptuju, ki je bila predvajana na
vseh treh radijskih postajah (Na
radiu Ljubljana so jo celo aranži-
rali in FK)sneli še sami — pela jo
je takrat znana pevka Jelka Cve-
težar v oddaji Popevke o sloven-
skih mestih). Melodije besedila
in priredbe za Žižkov ansambel
sem pisal sam. Besedilo moje Pe-
smi o Ptuju je natisnjeno na kon-
cu tega sestavka in je nekaterim
»starim« Ptujčanom še vedno
všeč. Pesem o Ptuju pa je nastala
leta 1957, ko sem bil star — prav
tako kot člani mojega ansambla
-	15 let.
Za avizo sem predlagal prve
štiri takte Pesmi o Ptuju, torej ti-
ste, ki jim ustreza besedilo: »Zju-
traj, ko sonce se zbuja«. Posne-
tek teh štirih^taktov smo našli v
arhivu radia Ljubljana (iz leta
1958) in prvič se je oglasil radio
Ptuj s tem avizom leta 1962. Iz-
virni posnetek aviza se je po ne-
kaj letih izgubil, tako da je seda-
nji avizo po posluhu (na kitaro)
zaigrani izvirni posnetek. Ko bo
za to priložnost, ga bo treba pos-
neti znova.
Kot takratni študent elektro-
tehnike sem pomagal tudi fizi-
čno napenjati prvo anteno od
grajskega stolpa, kjer je bil radij-
ski studio, do mestnega zvonika.
Spominjam se, kako smo z veli-
ko težavo vlekli kovinsko plete-
nico prek starih ptujskih streh.
Ko smo z vitlom v kupoli zvoni-
ka anteno napenjali, je začelo le-
seno ostrešje tako škripati, da
smo se zbali, da se bo streha zru-
šila, vendar se je končalo srečno.
Današnji glasbeni spored ra-
dia Ptuj je usklajen z okusom ve-
likega dela prebivalcev. Vendar
menim, da bi morali — v skladu
z daljšanjem ptujskega sporeda
—	predvajati tudi nekaj resnejše
glasbe in jazza, pa tudi posne-
tkov mladih glasbenikov ptujske
glasbene šole in okoliških glas-
benih šol. Radio naj bi vseboval
tudi prvine glasbene vzgoje. Ti-
sto o vsebini, slogu in jeziku go-
vornega dela programa pa velja
podobno kot za Tednik.
Za konec pa še nekaj o naj-
mlajšem sredstvu za prenašanje
sporočil, ptujski televiziji. S tele-
vizijo sem se tehnično podrobno'
srečal leta 1974, ko sem — po
odhodu s l*tuja prevzel v Lju-
bljani, v takratni tovarni Pržan,
vodstvo razvojne :,kupine za do-
mače barve televizijske sprejem-
nike. Dotlej je tovarna proizvaja-
la barvne televizorje po angleški
licenci. Ko smo uspeli ustanoviti
razvojno skupino, smo se borili s
svojim premajhnim znanjem na
tem področju pa tudi z interesi
tistih, ki jim je licenčna pogodba
ustrezala (zaradi vsakotedenske-
ga letenja v London). S svojo
vnemo (okoli sebe sem imel sa-
me mlajše strokovnjake) smo
premagali vse ovire in tako je no-
vi barvni televizor (medtem sem
se že preselil v Maribor) uspešno
zagledal luč sveta.
V naslednjih letih je televizij-
ska tehnologija močno napredo-
vala. Namesto zračnega smo do-
bili kabelski prenos televizijskih
sporočil, pa tudi prostorski (ste-
reo) zvok bo kmalu tu. Morda se
lahko vprašamo, ali je za bližnje
okoliške kraje ugodnejše, da si
postavijo svoje satelitske spre-
jemnike ali da se priključijo na
ptujsko kabelsko omrežje (v tem
primeru bodo lahko spremljali
tudi ptujske televizijske oddaje,
ki bodo v začetku potekale prek
kabelskega omrežJa). Vendar
sem prepričan, da bodo ptujski
elektrotehniški strokovnjaki pre-
mostili začetne težave.
Menim, da bodo večje začetne
težave v programskem delu ptuj-
ske televizije. Prehod z radia na
televizijo primerjam z nekdanjim
prehodom z nemega na zvočni
film. Pri televiziji so potrebne tu-
di prvine režije in igre, kar nas si-
li v povezavo z gledališčem, pa
tudi prijazni in fotogenični obra-
zi, kar je povezano s tem, da bo
morda potrebno takšne ljudi šele
najti. Priznati moram, da smo si
Ptujčani s svojo televizijsko po-
stajo privoščili velik (upam pa,
da ne prevelik) zalogaj. Napisati
in posneti bo treba še glasbene in
slikovne »špice«, »glave« raznih
oddaj itd. Menim,^da ni sramot-
no, če se bomo morali v začetku
posvetovati s televizijskimi študi-
ji, kjer je nakopičenega — zarad/
daljšega časa oddajanja — vet
televizijskega znanja, začetne od-
daje pa opremiti tudi s sporoči-
lom »poskusno oddajanje«, da
bodo gledalci dobrohotno prene-
sli začetne »kikse«.
Morda bom napisal o ptujski
televiziji še kaj ob drugi prilož-
nosti. Nekatere od zapisov v tej
nadaljevanki bom morda še kje
delno ponovil in zapisal podrob-
neje.
Ob koncu želim, da bi bili
Ptujčani pri reševanju ptujskih
skupnih problemov enotnejši,
kot smo danes. Posebno pa bi
me veselilo, da bi se vrnili na
Ptuj tisti Ptujčani, ki so si drugod
pridobili znanje, s katerim br lah-
ko skupno z nami, ki že živimo
in delamo tukaj, in z našimi mla-
dimi, ki bodo živeli in delali tu-
kaj, zagotovili Ptuju in njegove-
mu zaledju lepšo prihodnost.
Njim je posvečena tudi zadnja
kitica moje pesmi o Ptuju iz leta
1957.
(KONEC)
Pesem o Ptuju
Zjutraj, ko sonce se zbuja,
najprej obsije naš ptujski grad.
potlej spusti se do Ptuja,
da koplje se v soncu, kot da bi bil zlat.
Večkrat ko z grada ga gledam,
pogled zaplava čez krov mi vsak,
rodno v njem mesto jaz gledam,
ležeče ob Dravi, ki kot srebrn je trak.
Dosti kdor videl je sveta,
spomin na Ptuj mu je kot vkovan,
mnoga naj minejo leta,
pozabiti mogel ne bo nikoli nanj.
Zahvala
27. maja 1989 je ptujska mladina organizirala
dobrodelni koncert za Zavod dr. Marijana Boršt-
narja v Dornavi na stadionu NK Drave. Kljub sla-
bemu obisku občanov ptujske občine se je koncert
finančno uspešno končal. Za ta rezultat se mora-
mo posebej zahvaliti delovnim organizacijam in
posameznikom, ki so nam priskočili na pomoč. To
so: Zavod Radio Tednik Ptuj, Večer, Perutnina
Ptuj - Ptujska tiskarna in Transservis. Kmetijski
kombinat Haloški biser. Agrotransport Agis.
Emona Merkur — Tekstilna hiša in Biserka, La-
bod Novo mesto. Ptujske toplice. Delta Ptuj, Zveza
telesnokultumih organizacij ptujske občine, glas-
bene skupine Buggv, Magnet. Snežna kraljica.
Zadnja oaza. Kleopatra. plesne skupine Plesnega
studia DPD Svoboda, kijih vodijo Mira Mijačevič.
Majda Fridl-Grah. Nevenka Gerl-Samobor tem
skupinam še posebej hvala za uspešno izpeljano
modno revijo} in Štefan Jurančič.
Zraven vseh naštetih se zahvaljujemo še vsem
posameznikom, ki so pomagali pripraviti in izpelja-
ti program: Franc Vindiš, Stanka Šalamun. Janez
Korpič, Smiljan Potočnik 'tehnična izpeljava <.
Marjan Zadravec. Ivo Klarič in Mirko Vindiš. Za-
hvaljujemo se tudi vsem, ki so pomagali, pa jih tu
nismo posebej našteli!!.'
Organizacijski odbor upa. da bodo vsi ti z nam ',
sodelovah tudi na prihodnjih podobnih prireditvah.
Prav tako pa želimo, da takšne prireditve obiščejo
tudi drugi Ptujčani.	Organizacijski inlbor
TEDNIK - 8- 1989
IZ NAŠIH KRAJEV - 7
Pa še spominski posnetek s potepanja po Gorenjski.	Posnetek: J OS
Reševci na Gorenjskem
Po zdaj že vpeljani tradiciji je krajevna konfe-
renca SZDL v KS bratov Reš v I^uju v sodelova-
nju z drugimi dejavniki tudi letos pripravila izlet
za svoje krajane. Tokrat jih je pot vodila na Go-
renjsko: Arboretum Volčji potok. Bled, Brezje in
še nekaj drugih krajev so si ogledali, se navduševa-
li nad lepotami pokrajine in drugimi zanimivost-
mi. Razočarani so bili edino takrat, ko so jim v
enem izmed kmečkih gostišč v vasici Sv. Duh nali-
li v možgane in želodec vino slabše kakovosti. Se-
veda pa Ptujčani ne bi bili ta pravi Štajerci, če ne
bi imeli svoje tekoče rezerve tudi v prtljažniku
Certusovega avtobusa, ki ga je spretno krmaril
voznik Jože Gašperič.	JOS
Poročilo prognostične službe
1. VINOGRADNIŠTVO
V vinogradu bo potrebno
opraviti drugo redno škropljenje
proti peronospori; priporočamo,
da to škropljenje opravite še s
kontaktnimi fungicidi, kot so
0,25% antracol, 0,25% dithane
M 45 ali 0,2 % folpet; tega pripo-
ročamo zlasti v vinogradih, kjer
se je že pojavil botritis. V vino-
gradih, kjer pa je že peronospo-
ra, lahko uporabimo tudi že si-
stemike, kot so 0,23 % ridomil
MZ ali 0,1 % sandofan. Naštetim
fungicidom dodamo še preparate
proti oidiju, in sicer pri kontak-
tnih 0,3 % cosan, pri sistemičnih
pa 0,05 % bayleton special ali
0,01 % tilt EC 250, lahko pa še
0,15 % cosan.
Pri škropljenju priporočamo.
da dodate tudi listna gnojila, kot
so folifertil, bayfolan, foliar. Z
njimi izboljšamo prehrano z ma-
kroelementi in z mikroelementi,
kar ugodno vpliva na rast in od-
pornost vinske trte proti bolez-
nim. Uporaba teh pripravkov
vam lahko poveča pridelek za
nekaj odstotkov.
2. JABLANE
Jablane bomo škropili proti
škrlupu in pepelasti plesni z na-
slednjimi fungicidi: 0,1 % baycor
-I- 0,25 % dithane M 45 + 0,05 %
bayleton special ali 0,1 % —
0,15 % topas C ali 0,035 % delan
SC 750 -f 0,05% bayleton speci-
al. Če želimo imeti boljši prirast
mladik, dodamo še sredstva za
foliarno gnojenje.
3. VIŠNJE
Pri višnjah moramo pri tem
škropljenju že upoštevati karen-
co, zato bomo raje uporabljali
takšne preparate, ki imajo neko-
liko krajšo karenčno dobo, kot je
0,2 % captan. Ta ima karenco 21
dni.
Glede na vlažno vreme vam
priporočamo redno pregledova-
nje nasadov, saj so sedaj idealne
razmere za razvoj glivičnih bole-
zni. Če imamo nasade zatravlje-
ne, priporočamo redno mulče-
nje, saj visoka trava še povečuje
vlago v nasadih.
Pred uporabo pesticidov prebe-
rite navodila proizvajalcev.
Strokovna služba za varstvo rast-
lin KK-TOZD Slov. gorice —
Haloze Ptuj
V središču
mesta
Tržnica je trebuh mesta, je za-
pisal Balzac in umestil nanjo do-
gajanje romana Trebuh Pariza.
Središče, kjer se zbirajo tisti, ki
prinašajo hrano, in oni, ki jo po-
trebujejo, pa tisti, ki želijo delati,
in oni, ki delo plačujejo, tržnica
je vrvenje, gneča, je smrad in so
rajske vonjave, je kraj za prepire,
pretepe, uboje in za prva sreča-
nja, ki se lahko iztečejo v strast
in v nadaljevanje življenja, in za
poslovne ter prijateljske pogovo-
re, kraj, kjer izveš vse o svoji naj-
boljši prijateljici.
Zdi se, da smo na ogromnem
prostoru s podzemljem in prvim
nadstropjem, na tisoče se jih
vsak dan sprehodi tod. P—Pariz,
P—Ptuj, vendar Ptuj ni Pariz, s
tržnice pa prihaja šum, sliši se
glasba, nato pa: »Pozdravljeni,
dragi Ptujčani in obiskovalci!«
Nekdo se ukvarja z nami, ne-
kdo nam želi dobrodošlico; in
kaj še?
Da lahko kupimo danes po 11.
uri oblačila iz džinsa 30 odsto-
tkov ceneje, da so češnje po
15.000 dinarjev, da kitajski štu-
denti še niso zapustili pekinških
ulic, da se Markovič pogovarja z
jugoslovanskimi novinarji, da so
se ptujski »Večno zeleni plesni
večeri« danes preselili v grajsko
restavracijo, da je ura v tem tre-
nutku enajst.
Zaenkrat poskusna zabavno-
informativna prireditev, ki se je
pričela v petek na ptujski tržnici,
bo sčasoma izoblikovala pro-
gram, ki bo seznanjal občane z
najnovejšimi dogodki v mestu,
prek radijskega programa tudi iz
sveta, v treh jezikih bo »Ptujski
turistični vodnik« namenjen obi-
skovalcem, vse pa bo povezovala
živahna glasba, ki jo bosta izbi-
rala Duško Vajs in Aleks Slanič
v majhnem studiu na tržnici. Or-
ganizator prireditve je Komunal-
no podjetje Ptuj, pomaga mu Tu-
ristično društvo ftuj.
McZ
Sreča je tudi to, če
ujameš velikega krapa
Ivan Job iz Sodincev 18 je ribič m ribiški čuvaj pri ribniku v Sav-
cih, ki je last Ribiške družine iz Ormoža.
18. maja letos je zgodaj popoldan pregledal vse ribiške karte in
dovolilnice za ribolov v savskem ribniku. Ker mu je bilo dolgčas, je
začel loviti tudi sam. Kmalu je tudi njega obiskala ribiška sreča, iz vo-
de je potegnil krapa, ki je tehtal 12,30 kg. Veselje ob tako lepem ulovu
je bilo nepopisno.
Vida Topolovec
Foto: Ema Žalar
Še enkrat ovinek
v Spuhlji
Pisec članka s tem naslovom (lednik, 18. maja 1989) gotovo ni
doma iz Spuhlje, ker mu mnogo stvari ni znanih. Sem domačin, živim
nedaleč od ovinka, zato želim opozoriti odgovorne na vsakotedenske
nesreče, ki se dogajajo v tem ovinku, k sreči doslej še brez smrtnih žr-
tev. Vozniki vozijo s preveliko hitrostjo in ob malem dežju odnese av-
tomobil s ceste; materialne škode je veliko, ker skoraj nobeno vozilo
ne more naprej, ampak ga morajo odpeljati. Bojim se, da bo komaj
smrtna žrtev zganila odgovorne v KS Spuhlji in SO Ptuj. Sprašujem
se, zakaj so dovolili gradnjo nove hiše meter od glavne ceste v tem
ostrem ovinku? Pisec prvega članka piše, zakaj niso šli s hišo dlje od
ceste. To ne gre, ker tam ni več graditeljevo zemljišče. Vsega zemljišča
ima največ 4 are, kar je absolutno premalo. Zanima me tudi, zakaj KS
Spuhlja ne uredi pločnika. V Spuhlji je mnogo mladih družin, šoloob-
veznih otrok je veliko, starši pa vsak dan trepečemo, ali bo otrok pri-
šel iz šole živ ali ga bo vzel ta ostri ovinek in nevesten šofer. Tudi zari-
san prehod za pešce pred avtobusno postajo bi bil dobrodošel, saj bi
bili šoferji že s tem prisiljeni zmanjšati hitrost — seveda ob postavlje-
nih prometnih znakih.	(Naslov v uredništvu)
Ivan Job z ulovljenim krapom in ribiško palico
Uuidki uisikik
_občin Ormož in Ptuj I 'ssw oo^-om_
Leto: XXVI - Ptuj, 8. junija 1989 1 Številka 17
VSEBINA:
SKUPŠČINA OBČINE PTUJ
93.	Odlok o pripravi in sprejetju družbenega plana občine Ptuj za obdobje
1991 — 1995
94.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o ureditvi cestnega pro-
meta na območju občine Ptuj
95.	Odlok o spremembi odloka o pogojih za priložnostno opravljanje go-
stinske dejavnosti in o minimalnih tehničnih pogojih za prodajo živil
in pijač zunaj poslovnih prostorov v občini Ptuj
96.	Sklep o določitvi roka za odpravo razlogov, ki so podlaga za začasne
ukrepe družbenega varstva v Dimnikarskem podjetju Ptuj
97.	Sklep o spremembi sklepa o določitvi posebnih prometnih površin za
pešce in vzpostavitvi enosmerne prometne ureditve znotraj območja
mesta Ptuja
98.	Sklep o potrditvi letnega zaključnega računa davkov in prispevkov ob-
čanov za leto 1988
99.	Sklep o imenovanju delegata družbenopolitične skupnosti v svet OŠ
Videm pri Ptuju
100. Sklep o imenovanju delegata družbenopolitične skupnosti v svet ZC
dr. Jožeta Potrča Ormož—Ptuj
v.)
SKUPŠČINA OBČINE
PTUJ
Na osnovi 50. člena Zakona o sistemu druž-
benega planiranja in o družbenem planu SR
Slovenije (Uradni list SRS, št. 1/80, 33/80) in
164. člena Statuta občine Ptuj (Uradni vestnik
občin Ormož in Ptuj, št. 5/78 in 2/82) je Skup-
ščina občine Ptuj na seji Zbora združenega de-
la, Zbora krajevnih skupnosti, dne 30. maja
1989	in Družbenopolitičnega zbora, dne 29.
maja 1989 sprejela
ODLOK
o pripravi in sprejetju družbenega plana občine
Ptuj za obdobje 1991-1995
1.	člen
Družbeni plan občine Ptuj se pripravi in
sprejme za obdobje od leta 1991 — 1995 (v na-
daljnjem besedilu: druženi plan občine Ruj).
Samoupravne interesne skupnosti, ki opra-
vljajo dejavnost oziroma zadeve posebnega
družbenega pomena in kmetijska zemljiška
skupnost (v nadaljnjem besedilu: nosilci plani-
ranja) bodo pri pripravi družbenega plana ob-
čine izhajali iz razvojnih opredelitev dolgoro-
čnega plana občine za obdobje 1986 — 2000,
dolgoročnega plana SR Slovenije za obdobje
1986 2000 in iz rezultatov razvojno-razisko-
valnega dela.
V podporo odločanja o družbeno ekonom-
skem razvoju bodo nosilci planiranja predlaga-
li strokovno obdelavo posameznih razvojnih
vprašanj v okviru raziskovalnih projektov in v
ta namen zagotovili sredstva.
2.	člen
Izvršni svet Skupščine občine Ptuj določi de-
lovni program pripravljanja družbenega plana
občine in sproži delo na programu raziskoval-
nih nalog, ki so potrebne z vidika priprave
strokovnih podlag za razvojne odločitve v ob-
dobju 1991 1995.
3.	člen
Izvršni svet Skupščine občine Ptuj februarja
1990	predloži Skupščini občine Ptuj predlog
smernic za pripravo družbenega plana občine
Ptuj.
4.	člen
Izvršni svet Skupščine občine Ptuj julija
1990. teta predloži Skupščini občine Ptuj osnu-
tek, decembra 1990. leta pa predlog družbene-
ga plana občine.
5.	člen
Nosilci planiranja pripravijo in sprejmejo
plan za obdobje 1991 — 1995 ter v ta namen
sprejmejo program dela za pripravo svojih pla-
nov. S programi dela zagotovijo, da bodo nji-
hove aktivnosti za pripravo planov potekale
časovno in vsebinsko skladno s programom
dela za pripravo družbenega plana občine.
6.	člen
Izvršni svet Skupščine občine Ptuj bo tekoče
spremljal potek pripravljanja planskih aktov
pri nosilcih planiranja, ki mu bodo tekoče po-
ročali o poteku priprav.
7.	člen
Za delo v zvezi s pripravo družbenega plana
občine bodo v okviru občinskega proračuna
zagotovljena posebna sredstva v letu 1989 in
1990. Za raziskave in ostale stroške v zvezi s
pripravo družbenega plana občine bo vsako le-
to zagotovljeno 85 milijonov din.
8.člen
Za namensko porabo sredstev iz prejšnjega
člena je odgovoren predsednik Občinskega ko-
miteja za družbenoekonomski razvoj in plani-
ranje.
9.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v
Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj.
Številka: 301-2/89-2
Datum: 30/5-1989
Predsednik
Skupščine občine Ptuj
Gorazd ŽMAVC, s. r.
94.
SKUPŠČINA OBČINE
PTUJ
Na podlagi 9. člena zakona o varnosti cest-
nega prometa (Uradni list SRS, št. 5/82, 40/84
in 29/86), 4. in 9. člena zakona o prekrških
(Ur. list SRS, št. 25/83, 36/83, 42/85, 21/86 in
47/87) ter 165. člena statuta občine Ptuj (Urad-
ni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 5/78 in
2/82) je Skupščina občine Ptuj na seji zbora
združenega dela in zbora krajevnih skupnosti,
dne 30/5-1989 sprejela
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah odloka o ureditvi
cestnega prometa na območju občine Ptuj
1. člen
V odloku o ureditvi cestnega prometa na ob-
močju občine F*tuj (Uradni vestnik občin Or-
mož in Ptuj, št. 5/83, 38/86, 24/87, 20/88 in
13/89) se 8. člen spremeni tako, da se glasi:
»Stanovalci iz I. odstavka 7. člena, ki nima-
jo možnosti puščati svojih vozil izven posebnih
prometnih površin za pešce, lahko parkirajo
le-ta na teh površinah v skladu z izdanim do-
voljenjem upravnega organa.
Stanovalci iz 1. odstavka 7. člena in drugi
uporabniki iz 2. odstavka 7. člena tega odloka
morajo imeti na vetrobranskem steklu vozila
posebno nalepko, ki jo izda za promet pristojni
upravni organ.
Drugi uporabniki iz 2. odstavka 7. člena ne
smejo parkirati vozil na posebnih prometnih
površinah za pešce in morajo v primeru usta-
vljanja vozila čas ustavljanja označiti z uro
enostavne izdelave, ki mora biti nameščena na
vidnem mestu znotraj vozila.«
2.	člen
Na koncu 1. odstavka 15. člena se doda no-
va 4. alinea, ki se glasi:
»površine, na katerih je organizirano parki-
ranje vozil.«
Doda se novi 2. odstavek, ki se glasi:
»Za parkiranje motornih vozil na površinah,
na katerih je organizirano parkiranje vozil, mo-
ra voznik plačati parkirnino.«
Sedanji 2. odstavek postane 3. odstavek ter
se dopolni tako, da se glasi:
»Javne parkirne površine, navedene v 2., 3.
in 4. alinei, določi za promet pristojen upravni
organ.«
3.	člen
2. točka 35. člena se spremeni tako, da se
glasi: »stanovalec ali drugi uporabnik, ki ra-
vna v nasprotju z 8. členom odloka.«
4.	člen
Statutarno pravna komisija skupščine obči-
ne Ptuj določi prečiščeno besedilo odloka o
ureditvi cestnega prometa na območju občine
Ptuj.
5.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v
Uradnem vestniku.
Številka: 34-7/76-4
Datum: 30/5-1989
Predsednik
Skupščine občine Ptuj
Gorazd Žmavc, s. r.
95.
SKUPŠČINA OBČINE
PTUJ
Na podlagi II. člena Zakona o gostinski de-
javnosti (Uradni list SRS, št. 42/73 in 29/86),
2. člena Pravilnika o minimalnih tehničnih po-
gojih poslovnih prostorov za gostinsko dejav-
nost in o storitvah v gostinskih obratih (Uradni
list SRS, št. 11/75 in 15/88), 3. in 25. člena Za-
kona o prekrških (Uradni list SRS, št. 25/83,
36/83, 42/85, 21/86 in 47/87), 165. člena Sta-
tuta občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož
in Ptuj, št. 5/78 in 2/82), je Skupščina občine
Ptuj na seji Zbora združenega dela in Zbora
krajevnih skupnosti, dne 30. maja 1989 spreje-
la
8 — IZ NAŠIH KRAJEV
8. junij 1989 - TEDNIK
Dvajseto srečanje
odraslih pevskih zborov
severovzhodne Slovenije
v Ormožu
že dvajset let zapovrstjo se drugo nedeljo junija zbirajo v Ormo-
žu pevci, moški in ženske iz raznih krajev severovzhodne Slovenije.
Prireditev je na grajskem dvorišču ali pa v domu kulture, odvisno od
vremena. Obiskovalci, ki jih je zadnja leta precej, seveda pa je še ved-
no več nastopajočih, skrbno prisluhnejo ubranemu petju, ki se zliva v
prijetno sozvočje starega grajskega dvorišča v Ormožu, polni hodnike
in nekaj tega lepega petja pobegne med visokimi zidovi tudi med dre-
vesa v grajskem parku. Parkirni prostor pred gradom je vedno poln
avtobusov ali osebnih avtomobilov. Moški so zelo svečani v črnih
oblekah in snežno belih srajcah, ženske pa v dolgih krilih, ki jih neka-
ko niso prav vajene. Letošnje — 20. srečanje bo potekalo v dveh delih
— prvi del bo tekmovalni, drugi pa revijalni.
V	tekmovalnem delu bodo nastopili: ženski pevski zbor KUD
Kobanci iz Kamnice, ženski pevski zbor Rotovž iz Maribora, ženski
pevski zbor Jože Hermanko Maribor, komorni moški pevski zbor iz
Ptuja, mešani pevski zbor KUD Kobanci iz Kamnic^ mešani pevski
zbor Pro musica iz Maribora in mešani pevski zbor Štefan Kovač iz
Murske Sobote.
V	revijskem delu bodo nastopili: mešani pevski zbor od Miklav-
ža pri Ormožu, moški pevski zbor DPD Svoboda iz Ormoža, moški
pevski zbor Ivan Kaučič iz Ljutomera, ženski pevski zbor Manko Go-
lar iz Gornje Radgone in mešani študentski pevski zbor Jurij Vodov-
nik iz Slovenske Bistrice.
Zbori, ki nastopajo v tekmovalnem delu, bodo zapeli po štiri pe-
smi, zbori, ki nastopajo v revijskem delu, pa po tri pesmi.
Vida Topolovec
wuouucx»»¥vinnfwiiiiwiiiiiiviiw^^
Moški pevski zbor DPD Svoboda iz Ormoža. (Foto: Ema Žalar)
^^^^■naSTAVUAMO VAM MUVdJA ZEMUlČA - PREDSEDNIKA
mHimi OBČniSKE ZVEZE KUgURNIH ORGANIZACU ORieiOŽ
Naša družina je že nekaj generacij
zastrupljena s liulturo. . .
Njegov prvi, sicer ponesrečeni
stik s publiko je bil ob koncu šol-
skega leta (na vidovdanski pro-
slavi) v prvem razredu osnovne
šole pri Tomažu, tik pred pričet-
kom druge svetovne vojne. Mo-
ral bi izgovoriti tri besede: »za
neodrešene brate«, pa jih je pred
vso množico, ki ga je obdajala, v
strahu pozabil in je potem mora-
la posredovati gospodična učite-
ljica. Zakaj ravno te tri besede,
se ne spominja čisto natančno;
menda so zbirali denar, vendar
se ne spomni natančno za koga.
Na njegovo nadaljnje kultur-
no delovanje je v veliki meri
vplivala gimnazija na Ptuju in
poklicno gledališče, kjer so po-
trebovali statiste. Spočetka je do-
bival samo te vloge, kasneje pa
tudi prve manjše — epizodne
vloge.
Kot sedmošolec (to je dana-
šnja tretja gimnazija) je dobil
vlogo princa v igri Sneguljčica —
v svojni zasedbi s sošolcem Ve-
koslavom Špragerjem iz Središča
ob Dravi. Takrat je v ptujskem
gledališču pričel poklicno delati
Lojze Matjašič iz Gorišnice; sku-
paj sta igrala v Miklovi Zali. Ni
pozabil omeniti tudi Sandija
Krošlja, danes znanega igralca
slovenskega gledališča.
S samostojno režijo se je pričel
ukvarjati v začetku šestdesetih
let. Sodeloval je z odličnima
igralcema, veterinarjema, sedaj
že obema pokojnima Cirilom
Rajšpom in Francem Pošem.
Prvo delo, ki ga je režiral sa-
mostojno, je bila Goldonijeva
Krčmarica Mirandolina. Še ved-
no se loteva komično-polemi-
čnih del, ki imajo dokaj ostro
družbeno ost in kjer mora v reži-
sersko delo vložiti veliko samega
sebe in svojega dela.
Ko smo ga vprašali po njego-
vem največjem uspehu, je pove-
dal, da je bilo to delo, ki je nasta-
lo ob 100. obletnici ormoške či-
talnice. Resnično je nastalo^ ker
je dobil kot predlogo nekaj stav-
kov, zapisanih na listu papirja.
Ob pomoči takratne knjižničarke
v Ljudski knjižnici Ormož Nežke
Vaupotičeve je napisal scenarij
za celovečerno predstavo: Svobo-
da v Ormoži napravi v sredo, 19.
decembra 1984, ob 18.30 v kultur-
nem domi v zabavo in poduk ob
.stoletnici ustanovitve čitalnice v
Ormoži, VEČER V ČITALNICI.
Sama predstava je bila resnično
veličastna, da o ormoški publiki,
ki je do tedaj manj obiskovala
dom kulture in kulturne priredi-
tve, ne govorimo. Vsi prostorčki
v domu kulture so bili nabito
polni. Ob koncu so vsi zapeli
Hej, Slovani in Naprej, zastava
slave. Na odru so gospodje in go-
spodičine deklamovali in peli,
skratka bilo je vse kot v pravi či-
talnici pred več kot 100 leti. Ško-
da, da s prireditvijo, ki je tako
uspela, niso več gostovali.
Veliko igralcev pri uprizoritvi
čitalnice je bilo srednješolcev, s
katerimi je Milivoj Zemljič delal
že v osnovni šoli pri ŠKUD, kjer
so vsako leto pripravili najmanj
dve gledališki predstavi. Zelo je
ponosen na mlade igralce, ki jih
je uspel sam vzgojiti.
Lansko leto je gledališka sku-
pina mladih igralcev (najstarejša
sta Franček Rajh in Milivoj
Zemljič) pod režiserskim vod-
stvom Milivoja naštudirala ko-
medijo Vojak po sili, letos pa
Hadžičevega Hitlerja v partiza-
nih.
Ob vsem delu pa trenutno
opravlja neprofesionalno funkci-
jo predsednika občinske Zveze
kulturnih organizacij Ormož; ta
ga pa osebno zelo obremenjuje.
Zeli se čimprej znebiti te nehva-
ležne funkcije, kjer često pride
do nesoglasij predvsem zaradi
pomanjkanja denarja, kar pa je
pri kulturi kroničen pojav.
Pravi, da če delaš z mladimi in
naštudiraš to ali ono gledališko
predstavo, potem vidiš sadove
svojega dela, pri predsednikova-
nju pa veliko manj.
Vida Topolovec
Foto: Ema Žalar
Njegova družina, po očetovi
veji je bila že nekaj generacij
glasbeno nadarjena. Z glasbo
se je ukvarjal dedek, še pose-
bej pa njegov oče, ki ga je opi-
sal Miško Kranjec v svojem ro-
manu Fara svetega Ivana.
Končal je orglarsko .šolo, veli-
ko skladb je sam komponiral,
pred vojno je pri Tomažu vodil
zbor, režiral — med drugim
tudi spevoigre. Nič manj glas-
beno nadarjen ni bil stric
Stanko — poštar, ki je znal
igrati na šest instrumentov in
je kasneje vodil pri Tomažu
tamburaški orkester. Otroci ni-
so podedovali veliko glasbe ali
pa ni bil čas primeren, da bi se
z njo ukvarjali. Trobento igra
sin Tomaž.
S kulturo je zastrupljena tu-
di žena Štefka, ki jo radi »upo-
rabijo« za povezovanje kultur-
nih programov.
Milivoj Zemljič na eni izmed vaj z
gledališko skupino Halermus
Impolčani v Kaniži
v Kaniži v Vojvodini so gostovali kulturniki Im-
pola: tovarniška folklorna skupina in godba na pi-
hala. Kaniža in Slovenska Bistrica gojita kulturne
stike iz prav posebnega razloga. V Kaniži so vsa-
koletna srečanja vojvodinskih pisateljev, v Sloven-
ski Bistrici pa štatenberška srečanja slovenskih pi-
sateljev. France Filipič, ki je med pobudniki šta-
tenberških srečanj, se je malo zgledoval v Vojvodi-
ni—v Kaniži.
Na obeh pisateljskih srečanjih izmenjujejo vsa-
ko leto svoje predstavnike, sedaj pa se je v Kaniži
pokazala tudi bistriška kultura s kulturnim progra-
mom.
Tudi tako se tkejo prijateljski stiki med obema
narodoma.
Vida Topolovec
STRAN 62 URADNI VESTNIK OBČIN ORMOŽ IN PTUJ_8. junija 1989, ^T.17
ODLOK
o spremembah odloka o pogojih za priložnostno
opravljanje gostinske dejavnosti in o minimalnih
tehničnih pogojih za prodajo živil in pijač zunaj
poslovnih prostorov v občini Ptuj
1.	člen
Spremeni se 3. člen Odloka o pogojih za pri-
ložnostno opravljanje gostinske dejavnosti in o
minimalnih tehničnih pogojih za prodajo živil
in pijač zunaj poslovnih prostorov v občini
Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št.
12/77, 13/77, 34/86 in 29/87) in glasi:
Organizacije, samostojni obrtniki-gostinci in
društva iz 1. člena odloka smejo priložnostno
opravljati gostinsko dejavnost ter vršiti proda-
jo živil in pijač z dovoljenjem, ki ga izda Ob-
činski komite za družbenoekonomski razvoj in
planiranje.
Dovoljenje za priložnostno opravljanje go-
stinske dejavnosti ter prodajo živil in pijač se
izda za vsak primer posebej, izjemoma tudi za
določen čas. Pred izdajo dovoljenja pa si mora
Občinski komite za družbenoekonomski razvoj
in planiranje pridobiti poprejšnje soglasje ob-
činskega sanitarnega inšpektorja, kadar pa gre
za prodajo živil živalskega izvora pa še sogla-
sje občinskega veterinarskega inšpektorja.
Za izdajo dovoljenja mora prireditelj zapro-
siti najmanj 10 dni pred pričetkom prodaje in
obenem sporočiti ime odgovorne osebe.
2.	člen
Spremeni se 5. člen in glasi:
Z denarno kaznijo od 50.000 do 1.000.000
din se kaznuje za prekršek pravna oseba in sa-
mostojni obrtnik-gostinec, ki priložnostno
opravlja gostinsko dejavnost ali prodaja živila
in pijače brez dovoljenja ali v nasprotju z izda-
nim dovoljenjem iz 3. člena tega odloka.
Z denarno kaznijo od 30.000 do 200.000 din
se kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, če
stori prekršek iz 1. odstavka tega člena.
3.	člen
Črta se 6. člen.
4.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v
Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj.
Številka: 334-20/70
Datum: 30/5-1989
Predsednik
Skupščine občine Ptuj
Gorazd ŽMAVC, s. r.
96.
SKUPŠČINA OBČINE
PTUJ
Na podlagi 80. člena Zakona o podjetjih
(Uradni list SFRJ, št. 77/88) in 167. člena Sta-
tuta občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož
in Ptuj, št. 5/78 in 2/82) je Zbor združenega
dela Skupščine občine Ptuj na seji, dne 30. ma-
ja 1989 sprejel
SKLEP
o določitvi roka za odpravo razlogov, ki so pod-
laga za začasne ukrepe družbenega varstva v
dimnikarskem podjetju Ptuj
I.
Skupščina občine Ptuj ocenjuje, da so v
Dimnikarskem podjetju Ptuj spodkopani sa-
moupravni odnosi iz 4., 5. in 7. točke 76. člena
Zakona o podjetjih in da so huje prizadeti
družbeni interesi iz 1. in 2. točke 77. člena za-
kona o podjetjih.
H.
Glede na ocenjene razloge iz I. točke tega
sklepa. Zbor združenega dela Skupščine obči-
ne Ptuj Dimnikarskemu podjetju določa rok
enega meseca, da odpravi ugotovljene razloge
in:
—	zagotovi uresničevanje samoupravne de-
lavske kontrole,
—	zagotovi zboru delavcev in njegovim izvr-
šilnim organom samostojno opravljanje zadev
iz njihove pristojnosti in s tem v zvezi zagotovi
soodločanje predstavnikov družbenopolitične
skupnosti o temeljnih pogojih za pridobivanje
dohodka, o poslovanju in o razvojnih progra-
mih,
—	zagotovi delitev sredstev za osebne do-
hodke v skladu z načelom delitve po delu in
—	zagotovi smotrno uporabo družbenih
sredstev.
III.
Ta sklep začne veljati takoj in se objavi v
Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj.
Številka: 412-4/89-2
Datum: 30/5-1989
Predsednik
Skupščine občine Ptuj
Gorazd ŽMAVC, s. r.
97.
SKUPŠČINA OBČINE
PTUJ
Na podlagi 13. člena odloka o ureditvi cest-
nega prometa na območju občine Ptuj (Uradni
vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 5/83, 38/86,
24/87, 20/88 iin 13/89) in 165. člena statuta
občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in
Ptuj, št. 5/78 in 2/82) je Skupščina občine Ptuj
na seji zbora združenega dela in zbora krajev-
nih skupnosti, dne 30/5-1989 sprejela
SKLEP
o spremembi sklepa o določitvi posebnih prome-
tnih površin za pešce in vzpostavitvi enosmerne
prometne ureditve znotraj območja mesta Ptuja
1.	člen
1. člen sklepa o določitvi posebnih prome-
tnih površin za pešce in vzpostavitvi enosmer-
ne prometne ureditve, znotraj ožjega območja
mesta Ptuja (Uradni vestnik občin Ormož in
Ptuj, št. 16/87 in 24/87) se spremeni tako, da
se glasi:
»Kot posebne prometne površine za pešce
znotraj ožjega območja mesta Ptuja se določijo
naslednje ulice in trgi:
—	Bezjakova ulica od križišča s Titovim tr-
gom do Slovenskega trga
—	Prešernova ulica od Slovenskega trga do
križišča s Cankarjevo ulico
—	Jadranska ulica
—	Vošnjakova ulica
—	Aškerčeva ulica
—	Krempljeva ulica
—	Murkova ulica
—	Lackova ulica do križišča s Trstenjakovo
ulico
—	Zelenikova ulica
—	Miklošičeva ulica
—	Pletarska ulica
—	Vrazov trg
—	Trg mladinskih brigad
—	del Vodnikove ulice od severovzhodnega
roba parkirišča do križišča z Lackovo ulico
—	del Titovega trga od križišča z Miklošiče-
vo do križišča z Lackovo ulico
—	Slovenski trg.
2.	člen
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v
Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj.
Številka: 34-7/79-4
Datum: 30/5-1989
Predsednik
Skupšine občine Ptuj
Gorazd ŽMAVC, s. r.
98.
SKUPŠČINA OBČINE
PTUJ
Na podlagi 269. člena Zakona o davkih ob-
čanov (Uradni list SRS, št. 36/88 in 8/89), 21.
člena Pravilnika o knjiženju davkov občanov
(Uradni list SRS, štev. 2/73 in 2/86) ter 165.
člena Statuta občine Ptuj (Uradni vestnik ob-
čin Ormož in Ptuj, štev. 5/78 in 2/82) je Skup-
ščina občine Ptuj na seji Zbora združenega de-
la in Zbora krajevnih skupnosti, dne 30. maja
1989 sprejela
SKLEP
o potrditvi letnega zaključnega računa davkov in
prispevkov občanov za leto 1988
1.
Potrdi se letni zaključni račun davkov in pri-
spevkov občanov za leto 1988.
II.
Letni zaključni račun vsebuje: bilanco,
bruto bilanco, pregled skupno doseženega pro-
meta, pregled dolgov in preplačil za zavezance
ter zapisnik strokovne komisije o pregledu let-
nega zaključnega računa.
III.
Letni zaključni račun izkazuje:
-	obremenitve 15.801.290.980
-	plačila 15.091.689.535
-	dolg 1.014.880.730
-	preplačila 305.279.230
IV.
Ta sklep začne veljati naslednji dan po obja-
vi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj.
Številka: 401-1/89-9
Datum: 30/5-1989
Predsednik
Skupščine občine Ptuj
Gorazd ŽMAVC, s. r.
99.
SKUPŠČINA OBČINE
PTUJ
Na podlagi 128. člena Zakona o osnovni šoli
(Uradni list SRS, št. 5/80), 164. člena Statuta
občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in
Ptuj, št. 5/78, 2/82) in 62. člena Poslovnika
Skupščine občine Ptuj (Uradni vestnik občin
Ormož in Ptuj, št. 10/76, 12/87) je Skupščina
občine Ptuj na seji Zbora združenega dela, dne
30. maja 1989, Zbora krajevnih skupnosti, dne
18. aprila 1989 ter Družbenopolitičnega zbora,
dne 17. aprila 1989 sprejela
SKLEP
o imenovanju delegata družbenopolitične skup-
nosti v Svet Osnovne šole Videm pri Ptuju
1.
Stanko ROPIČ, rojen 5/9-1951 v Ptuju, sta-
nujoč Pobrežje 121
se imenuje
za delegata družbenopolitične skupnosti v Svet
Osnovne šole Videm pri Ptuju.
2.
Mandatna doba imenovanega delegata v
svetu osnovne šole traja dve leti.
3.
Naloge delegata družbenopolitične skupno-
sti v svetu osnovne šole določa Statut Osnovne
šole Videm pri Ptuju.
4.
Ta sklep prične veljati takoj, objavi pa se v
Uradnem vestniku občin Ormož in F^uj.
Številka: 108-3/89
Datum: 30/5-1989
Predsednik
Skupščine občine Ptuj
Gorazd ŽMAVC. s. r.
Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj izhaja praviloma enicrat mesečno, in to v četrtek. Naročniki Tednika ga prejmejo
brezplačno, naročniki posameznih številk pa le skupaj s Tednikom. Izdajatelj: Radio — Tednik Ruj, Vošnjakova 5.
Urejuje uredniški odbor — Odgovorna urednica MARICA FAJT. Sedež uredništva: Ruj, Srbski trg 1/1. Tiska ČGP Večer,
Tržaška 14, Maribor.
tednik - 8. junij 1989
IZ NAŠIH KRAJEV — 9
ISa enem izmed občnih zborov podeljujejo priznanje najstarejšemu obr-
tniku v Ormožu Jakcu Vaupotiču, ki ga ormoški otročaji bolj poznajo
pod imenom »Žiger«, kar je v Ormožu enako kot stric slaščičar.
Avgust Čavničar, prav tako eden Izmed starejših obrtnikov, ob podelitvi
priznanja ob !0-letnicl Obrtnega združenja Ormož.
Posamezni dosežki obrtnikov občine Ormož na eni izmed razstav * mi-
nulih letih.
PETNAJST LET SAMOSTOJNEGA DELOVANJA OBRTNEGA ZDRUŽENJA ORMOŽ	^^ ^
Obrtništvo ima v občini Ormož dolgo
in bogato preteklost. . .
Organizirano delo obrtnikov občine Ormož se prične
leta 1970, ko je bil ustanovljen pododbor Obrtnega zdru-
ženja Ljutomer—Ormož. Tako so ormoški obrtniki delali
do novembra 1974, takrat pa so se odločili za samostojno
obrtno združenje.
Jutri bodo obrtniki občine Or-
mož na slovesen način proslavili
15 let samostojnega delovanja
Obrtnega združenja Ormož.
Malo gospodarstvo je bilo vsa
povojna leta postavljeno v oza-
dje, malokdo ga je upošteval ali
pa se ga je mogoče bal upošteva-
ti kot enakovrednega partnerja v
sestavljenem delu gospodarstva,
čeprav ima prav malo (ali drob-
no) gospodarstvo pomembno
vlogo pri razvoju družbe: vzgaja-
li so kadre, opravljali servisira-
nje in vzdrževanje industrijske
proizvodnje.
Razvoj obrtne dejavnosti po
vojni in vključevanje obrti v
združenja in zbornice, sta bila
zelo pisana. Nekaj let je bila
obrtna dejavnost povezana in
vključena v občinske obrtne
zbornice, ki so povezovale takrat
bolj maloštevilne obrtnike in skr-
bele za izobraževanje vajencev.
Sčasoma so ukinili vse občinske
obrtne zbornice in s tem poveza-
vo obrti po občinah ter ustanovi-
li regijske, te pa so ponovno čez
noč zamenjale gospodarske zbor-
nice. Spremenil se je tudi sistem
izobraževanja kadrov — od kla-
sičnih vajencev do učencev sred-
njega usmerjenega izobraževa-
nja, ki pa je imelo veliko slabosti
— od ne preveč poglobljenega
teoretičnega do premalo prakti-
čnega znanja.
Konec šestdesetih let, ko so bi-
li obrtniki za mnoge še vedno
družbeno in tudi idejno zlo in ko
ni bilo skoraj nobenih predpisov
' ali obrtnega zakona, so obrtniki
po Sloveniji pričeli spontano
ustanavljati združenja samostoj-
nih obrtnikov, ki so lahko delo-
vala in bila registrirana po zako-
nu o društvih. Med prva podob-
na združenja v severovzhodni
Sloveniji lahko štejemo združe-
nji v Murski Soboti in Ljutome-
ru; slednje je januarja 1969 po-
vabilo na občni zbor tudi obrtni-
ke iz Ormoža. Prišla sta ormoška
obrtnika Franc Zemljič starejši
in Edi Voljč. Dogovorili so se, da
bodo z namenom in nalogami
obrtnega združenja seznanili tu-
di predstavnike občine Ormož.
Takratni predsednik skupščine
občine Ormož Franc Novak s
Huma je dal pobudo za ustano-
vitev Obrtnega združenja Ljuto-
mer — Ormož. Bil je mnenja, da
bi tako nastala večja povezava
med obrtniki in občino. Na pod-
lagi vseh teh razgovorov je bil
23. marca 1970 sklican sestanek
vseh obrtnikov občine Ormož;
tam so jih seznanili z ustanovitvi-
jo združenja, tako da bi v Ormo-
žu imeli pododbor. Ljutomer-
sko-ormoški obrtniki so tudi po-
budniki ustanovitve Obrtne za-
druge Prlekija.
Tako so ormoški obrtniki de-
lovali do novembra 1974; takrat
so se odločili, da pričnejo delo-
vati samostojno, in ustanovili so
združenje samostojnih obrtni-
kov, gostincev in avtoprevozni-
kov občine Ormož. Do tedaj je v
združenju delovalo le malo obr-
tnikov, posledica tega je prepo-
časen razvoj in slab napredek
obrtništva, to pa se z letom 1974
zaradi boljše organiziranosti
usmeri v tesnejše sodelovanje z
občinskimi upravnimi organi. V
takšni obliki je združenje delova-
lo do 1978. leta, ko so po novem
obrtnem zakonu in reorganizaciji
gospodarske zbornice prešla
združenja iz društvene oblike v
zbornični sistem splošnega zdru-
ženja drobnega gospodarstva. V
tem času se tudi ormoško združe-
nje preimenuje v Obrtno združe-
nje Ormož, njegovi člani so ob-
vezno vsi samostojni obrtniki v
občini Ormož, združenje pa de-
luje v okviru Zveze obrtnih zdru-
ženj Slovenije. Članstvo v ormo-
škem obrtnem združenju je na-
raščalo iz leta v leto, nastopile pa
so težave z upravnimi prostori.
ker so v letu 1977 zaposlili prve-
ga profesionalnega tajnika. 1980.
leta je bil končno zgrajen Dom
društev na Ljutomerski cesti in
tam ima Obrtno združenje svoj
stalni prostor.
DELEŽ DRUŽBENEGA PRO-
IZVODA, USTVARJENEGA Z
OBRTNO DEJAVNOSTJO, V
OBČINI ORMOŽ
Kljub hitrejšemu gospodarske-
mu razvoju občine Ormož v zad-
njih 25 letih jo uvrščajo še vedno
med manj razvite občine v SR
Sloveniji. Delež družbenega pro-
izvoda v SR Sloveniji, ki ga
ustvarja občina Ormož, se giblje
v zadnjih petih letih od 0,46 do
0,48 odstotka. Ustvarjeni delež
družbenega proizvoda na zapo-
slenega je dosegel v 1987. letu 58
odstotkov republiškega družbe-
nega proizvoda na zaposlenega
in kaže na močan trend rasti,
opazno pa je upadanje deleža
družbenega proizvoda, ustvarje-
nega z obrtno dejavnostjo, ki je
zavzemala še 4-odstotni delež, v
zadnjih letih pa le 2,3 do 3 od-
stotke.
V združenem delu gospodar-
stva in negospodarstva občine
Ormož je bilo konec 1988. leta
zaposlenih 4520 delavcev, v obr-
tni dejavnosti pa je 81 delodajal-
cev zaposlovalo 192 delavcev,
kar pomeni, da si na obrtniški
način služi kruh 5,6 odstotkov
zaposlenih delavcev v občini Or-
mož.
V planskih aktih in programih
občine Ormož je zapisano, da je
obrt pomembna dejavnost v raz-
voju gospodarstva. Če ob tem
tehtamo in ugotavljamo, kaj seje
zgodilo dobrega in slabega za
obrt, ugotavljamo, da uspehi, ki
jih je dosegla obrt v zadnjih le-
tih, še zdaleč niso takšni, kot bi
po planskih aktih morali biti. Z
leti se obrtne dejavnosti spremi-
njajo in se prilagajajo splošnemu
razvoju. Danes prevladujejo v
občini Ormož proizvodne in sto-
ritvene dejavnosti, servisne in tu-
di druge pa se kljub ugodnostim
ne širijo, kar je verjetno še vedno
posledica premajhne akumula-
tivnosti. Kooperantskih povezav
z združenim delom v občini ni
veliko. Slaba povezava z gospo-
darstvom pa je tudi posledica
odsotnosti splošne obrtne zadru-
ge, kajti v občini ima sedež le
strogo specializirana obrtna za-
druga. Obrtništvo je v občini za
slovenske razmere slabo razvito,
vendar kljub temu obrtniki s svo-
jim znanjem in delom zapolnijo
10 odstotkov občinskega prora-
čuna.
KAKŠNA JE PRIHODNOST
OBRTNIŠTVA V OBČINI OR-
MOŽ
Družbena klima za razvoj
obrtne dejavnosti v občini Or-
mož se nenehno izboljšuje. Vzro-
ki za izredno nizko udeležbo v
družbenem proizvodu so v veliki
meri tudi posledica ekonomske
politike v preteklosti, ki je videla
razvoj le v velikih družbenih
podjetjih. Osebnemu delu in nje-
govemu povezovanju ter združe-
vanju v sistemu samoupravnega
združenega dela posvečajo v ob-
čini Ormož vedno več pozorno-
sti, saj se pametna in prožna po-
litika do obrtništva lahko le
obrestuje. Ob vsem se lahko mo-
čno okrepi gospodarstvo, doma-
či strokovnjaki pa ne bodo odha-
jali.
Pri razvoju drobnega gospo-
darstva so bile v občini Ormož
zastavljene številne aktivnosti,
predvsem pri pridobivanju ko-
munalno opremljenih parcel v
obrtni coni, v največji meri pa
nekateri vzpodbudni elementi
davčne politike. Kljub temu da
sprejemajo v občini dokaj ugod-
ne odloke, pa se obrtništvo ne
more izogniti težavam, ki izhaja-
jo iz poslabšanih splošnih raz-
mer gospodarjenja v državi. Lan-
sko leto je bil sprejet družbeni
dogovor o pospeševanju razvoja
drobne obrti v občini Ormož za
obdobje 1988—90, ki opredeljuje
načelo in osnove skupnega delo-
vanja v usmerjanju, spodbujanju
in zagotavljanju razmer za po-
spešeni razvoj drobnega gospo-
darstva v občini Ormož. Zal pa
se ob uresničevanju zastavljenih
ciljev v občini srečujejo s proble-
mom finansiranja oziroma zago-
tavljanja sredstev za ustanovitev
novih etnot. Gospodarstvo obči-
ne, podobno kot marsikje drugje,
komaj zagotavlja enostavno re-
produkcijo, drobnemu gospodar-
stvu pa prav tako primanjkuje
poslovnih skladov, saj so kredit-
na sredstva ob visokih obrestnih
merah skoraj nespremenljiva.
V našem sčstavku smo že spre-
govorili o splošni obrtni zadrugi,
ki je v Ormožu še ni. O tem smo
vprašali predsednika Obrtnega
združenja Ormož Rudija Plavca.
Povedal je, da splošno obrtno za-
drugo Ormož ustanavljajo: ima-
jo že statut in tudi prostor so si
že zagotovili. Ugotavlja pa žal,
da je zanimanje zanjo sedaj, ko
je tik pred ustanovitvijo, veliko
slabše kot prej, ko se je o njej sa-
mo razpravljalo. Slab odziv je se-
daj, ko je potrebno plačati član-
ski delež, ki znaša 5(K).000 dinar-
jev nepovratnih sredstev. Obrtni-
ki morajo ob plačilu na Obrtnem
združenju Ormož dostaviti še fo-
tokopijo obrtnega dovoljenja.
Delati bi splošna obrtna zadruga
Ormož pričela predvidoma pri-
hodnji mesec.
Seveda je ob vsem, kar so do-
segli in kar bi lahko še, tekla be-
seda tudi o nekaterih težavah, ki
jih imajo nekateri obrtniki, pred-
vsem avtoprevozniki; teh je v ob-
čini 35. V primerjavi s sosednjo
Hrvatsko so v Sloveniji izredno
visoke cestnine in zavarovanja,
kar povzroča, da se nekateri av-
toprevozniki selijo iz Slovenije
in prijavljajo obrt v sosednji Hr-
vatski.
Težave so tudi s šušmarji, to
pa je že stalna tema vseh srečanj
obrtnikov.
OB PETNAJSTLETNICI SA-
MOSTOJNEGA DELOVANJA
OBRTNEGA ZDRUŽENJA
ORMOŽ BODO ŠTEVILNE
PRIREDITVE
O njih je tekel pogovor s tajni-
kom Obrtnega združenja Ormož
Antonom Kiričem. Povedal je,
da bo osrednja svečanost jutri, 9.
junija, ob 13. uri v domu kulture
v Ormožu. Takrat bodo ob števil-
nih gostih podelili visoka odliko-
vanja, plakete in priznanja obr-
tnikom za njihovo dolgoletno so-
delovanje v združenju. V kultur-
nem delu programa bo sodeloval
moški pevski zbor DPD Svoboda
iz Ormoža. Ob 14.30 bo otvoritev
razstave s prikazom dejavnosti
obrtnikov v Domu društev na
Ljutomerski cesti v Ormožu.
Razstavljalo bo približno 30 do
40 obrtnikov. V ta namen je pos-
net tudi film, ki ga bodo vrteli
ves čas razstave; ta bo odprta v
petek, soboto, nedeljo in pone-
deljek ter v torek dopoldan. O
razstavi so pisno obvestili tudi
vodstva šol, da si jo ogledajo. V
soboto, 10. junija, ob 9. uri se bo-
do pričele športne igre. Tekmo-
vali bodo v kegljanju, streljanju z
zračno puško, streljanju na glina-
ste golobe in vlečenju vrvi.
Ob petnajstletnici samostojne-
ga delovanja Obrtnega združenja
Ormož so povabili na svečanost
in športno tekmovanje predstav-
nike sosednjih obrtnih združenj:
Ptuja, Ljutomera, Lendave, Gor-
nje Radgone, Lenarta, Murske
Sobote. K sodelovanju pri špor-
tnih igrah so povabili tudi osno-
vne organizacije sindikata iz To-
varne sladkorja Ormož, Tovarne
Jože Kerenčič, Slovina-Kmetij-
skega kombinata Jeruzalem-Or-
mož in upravne organe skupšči-
ne občine Ormož.
V času praznovanja 15-letnice
samostojnega Obrtnega združe-
nja Ormož bodo obiskovalcem
na voljo bilteni s predstavitvijo
obrtnega delovanja in značke.
Vida Topolovec
Foto: Hma Žalar
Predsednik Obrtnega združenja
Ormož Rudi Plaveč.
Tajnik obrtnega združenja Ormož
Anton Klrlč
Dom društev.
KINO V PTUJU
OBNAVUAJO
Bo denarja dovolj?
To je v tem trenutku osrednje
vprašanje pri sanacijskih delih
kinodvorane v Ptuju, sicer edine-
ga kinematografa z rednim pred-
vajanjem filmov v ptujski občini.
Ali bo KGP-TOZD Visoke grad-
nje Drava zares uspelo v treh
mesecih dokončati dela, kot so
se zavezali v pogodbi, na ključ?
Gre šele za prvo fazo obnove ob-
jekta, ki obsega eno dvorano od
dveh, avlo, vhode in izhode,
kompletne elektroinstalacije,
strojnico in sanitarije. Da je bil
objekt nujno potreben sanacije,
vedo najbolj požarno-varnostni
inšpektorji in statiki in zgolj
»sreči« se je treba zahvaliti, da
ni prišlo med predvajanjem kdaj
do kakšne nesreče. Sedanji ob-
jekt je star okrog sto let in pone-
kod so leseni piloti, na katerih je
stal, še dobro ohranjeni. Sicer pa
so pri odkopavanju temeljev —
le-te je treba povsem obnoviti —
našli ostanke srednjeveškega ob-
jekta, na katerega je bil sezidan
zadnji objekt.
Izvajalcu del je kino že plačal
milijardo 400 milijonov, dolžan
pa mu je še 500 milijonov dinar-
jev. Doslej je bilo vloženih v ob-
novitvena dela (projekti, posnet-
ki, oprema, del pogodbene vred-
nosti izvajalcu) že 2 milijardi 500
milijonov dinarjev. Del denarja
so zagotovile iz samoprispevka
mestne krajevne skupnosti, del
občinska kulturna skupnost, del
pa kino sam. Če bo šlo vse po
načrtih in če bo mogoče manjka-
joči denar zbrati v delovnih orga-
nizacijah s prodajo storitev, ki bi
jih kino prodal vnaprej, bi lahko
ljubitelji filmov sedli pred veliko
platno spet konec julija. Upati
je, da se tako izvajalec del kot ti-
sti odgovorni za kinematograf-
sko dejavnost zavedajo odgovor-
nosti, kaj pomeni imeti mesto
brez kina.
Na V
T^»kšna je videti nekdanja kinodvorana te dni.
10 — IZ NAŠIH KRAJEV
8. junij 1989 - TEDNIK
Ormoške razglednice
Vsi, ki smo pognali korenine v mestecu nad teraso reke Drave z
bogato naselitveno tradicijo, smo ponosni na svoj kraj. Veseli smt., če
je vse lepo in čisto urejeno, če so zelenice urejene, če imajo otroi i do-
volj prostora za igro, če se načrtuje nova gradnja, ki bo popestrila
kraj, in mogoče še kaj.
Tujec se brez dvoma zelo rad ustavi pred ormoškim hotelom,
kjer se stari in novi del zlivata v celoto in kjer se ob lesu, ki toplo
učinkuje na prostor (po zaslugi arh. prof. Dušana Moškona), počuti
čisto domače.
Hotel Ormož
Nasproti hotela Ormož je fontana s parkom, kjer se zbira pred-
vsem mladež, največ iz sosednjega bloka, in imajo svojo »enajsto šo-
lo«. Tu so česti nastopi Pihalnega orkestra Ormož.
Fontana pred hotelom
Med cerkvijo svetega Jakoba, eno najstarejših zgradb v Ormožu,
in novo pošto je nastal prijazen trg, kjer kraljuje spomenik Marije, ki
je svojčas stala na vzhodnem delu današnjega Kerenčičevega trga, ki
seje takrat imenoval Marijin trg. Dolga leta je bil kip neznano kje, še-
le v zadnjem času se je našlo toliko denarja, da so ga obnovili in po-
stavili na kraju, kjer se lepo vključuje v okolico.
Marijin kip pred cerkvijo sv. Jakoba v Ormožu Vida Topolovec
foto Ema Žalar
Stanko Munda, Kog 51; Ciril
Beranič, Apače 11; Ivan Furman,
Zagorci 71; Vlado Kos, Majšperk
34; Miran Brunčič, Kvedrova 3;
Albin Dovečar, Strejaci 6; Slavko
Princi, Kidričevo 13; Franc Cu-
ček, Podvinci 38; Mirko Vavpo-
tič, Lancova vas 48; Branko Fer-
lež, Kajuhova II; Miran Horvat,
25. maja 9; Friderik ŠtrucI, Nji-
verce 13; Mira PešI, Arbajtarjeva
8; Zvonko Kolar, Apače 188;
Janko Zoreč, Mala Varnica 17;
Anton Mohorko, Kajuhova 11;
Miroslav Barukčič, Brača Kadiča
10; Franc Potočnik, Belšakova
21; Robert Kokol, Dornava 84/a;
Robert Kunštnik, Iva Andriča 24;
Zvonko Meško, Placar 72; Vlado
Murko, Lovrenc 77; Anton Skrja-
nec, Pavlovski Vrh 26; Miran Ar-
nuš, Kicar 45/a; Borut Srečkovič,
Kraigherjeva 40; Mladen Raca,
Kraigherjeva 26; Jože Turk, (ie-
rečja vas 33; Branko Novak, Sp.
Hajdina 80; Srečko Kelen, Me-
stni Vrh 28; Boris Kralj, Trubar-
jeva 4; Silvo Klajnšek, Lovrenc
125; Stanko Soršak, Apače 44;
Dragutin Horvat, Mladinska 5;
Franc Pučko, Cvetkov trg 3;
Branko Dolenc, Kajuhova 7; Ja-
nez Kužner, Lovrenc 63/1; Alojz
Petrovič, Zg. Hajdina 146; Jože
Kolarič, Podvinci 120; Marjan
Jozič, Skorba 62; Jože Murata,
Tovarniška 5; Stanislav Beranič,
Njiverce 17; Janez Skledar, Apa-
če 209; Stanko Zajšek, Ptujska
(iora l/a; Jože Turk, Ptujska
Gora 103/a; Darko Horvat, Lan-
cova vas 85; Janez Horvat, Polj-
ska 2; Hilda Rojs, Tovarniška 6;
Cvetka Podpečan, Stogovci 65;
Danijel Koletnik, Kajuhova 1;
Drago Babšek, Pečke 31; Zvonko
Juriševič, 5. prekom. 11; Milan
VrabI, Sp. Hajdina 52/a; Ivan
Medved, Podlože 56; Vinko Sirec,
Kočice 56; Emil Kirbiš, Niverce
29; Davorin Lubej, 5. prekom.
11; Janez Ceh, Grajenščak 26/c;
Franc Zaje, Sela 34; Silvo Petek,
Trajanova 9; Franc Turnšek,
Apače 140; Bojan Stanič, Mihov-
ci 7/a; Anton Mohorko, Trnovec
11; Jože Kukovec, Zg. Hajdina
173; Danijel Colnarič, Apače
169; Anton Jeza, Stanečka vas 8;
Fredi Fijavž, Majšperk 51; Metod
Belšak, Sp. Ključarovci 17; Ivan
Princi, Podlože 39; Kristina
Žgeč, Kraigherjeva 21; Zdravko
Jernejšek, Volkmerjeva 22; Bran-
ko Mohorko, Apače 284; Smiljan
Sitar, Zg. Pristava 36; Miroslav
Dobič, Mihovce 24.
Gasilski center Hajdina je imel tekmovanje
v nedeljo, 28. maja, je Gasilski center Haj-
dina, ki združuje šest gasilskih društev, orga-
niziral tekmovanje - pregled operativne
sposobnosti.
Letošnje tekmovanje je bilo za memorial
Matevža Haceta. Udeležila so se ga vsa dru-
štva razen turniškega. Na seji Gasilskega
centra Hajdina je bilo dogovorjeno, da se
tekmovanje prične ob 9. uri in tega se je veči-
na društev držala. Pred tekmovanjem je bil
zbor vseh gasilcev, tudi pionirjev in članic.
Raport je poveljnik gasilskega centra Hajdi-
na Janez Vidovič predal podpoveljniku Zve-
ze gasilskih društev občine Ptuj Stanku Gla-
žarju. Ta je vse prisotne pozdravil in govoril
o pomenu gasilskega tekmovanja pregleda
operativne sposobnosti. Vsem nastopajočim
desetinam je zaželel mnogo sreče pri tekmo-
vanju. Poudaril je tudi, da Gasilski center
Hajdina pri disciplini nekoliko popušča, tega
pa si ne sme dovoliti, saj je bil vedno znan po
dobri disciplini in izurjenosti. Pohvalil je vse
nastopajoče, da so se prišli pomerit; pred-
vsem je bilo mnogo desetin pionirjev, na ka-
tere moramo bolj gledati in jih pravilno
usmerjati, če hočemo, da se bo gasilska tradi-
cija nadaljevala. Tekmovalo je 11 desetin
pionirjev skupine A in desetina pionirjev B, 2
skupini mladink in 5 desetin članic. Tokrat se
je dobro predstavilo s tekmovalnimi skupina-
mi gasilsko društvo Hajdina; žal jim manjka
ženska desetina, upajo pa, da jo bodo v bo-
doče lahko organizirali. Na rezultate tokrat
sodniki niso posebej gledali, z zanimanjem
pa so si vsi pogledali žensko desetino iz Haj-
doš, ki je bila državni prvak, letos pa gredo
na mednarodno tekmovanje na Poljsko. Vajo
tridelni napad III/1-a so napravile v 42 se-
kundah, to pa je za marsikaterega gasilca ne-
dosegljivo in pomeni pravo čudo.
Na koncu so se sodniki in vodstvo društev
pomenili, kaj je treba izboljšati v Gasilskem
centru Hajdina in kako društva sodelujejo.
Janez Vidovič
V znameniu 90-letnice orosvetneaa društva v Cirkulanah
Vsa dogajanja v krajevni skup-
nosti Cirkulane so posvečena ve-
liki jubilejni 90. obletnici ustano-
vitve prosvetnega društva Fran-
čka Kozela Cirkulane.
Tako je aktiv kmečkih žensk,
ki deluje pod okriljem zadružne
enote Cirkulane, organiziral 30.
maja enodnevni delovni oziroma
strokovni in rekreativni izlet.
Najprej smo se ustavili v ptujski
mlekarni. Tu nam je strokovnjak
najprej povedal kratko, toda tr-
novo pot tega danes modernega
obrata. Mleko kot osnovno živilo
najprej pri proizvajalcu kupijo,
odpeljejo v obrat mlekarne, pre-
delajo v zaželene proizvodne ar-
tikle in zopet ponudijo potrošni-
ku na tržišču. Za človeka, ki se
vsaj malo zanima za mleko in
mlečne izdelke, je bil ogled ptuj-
ske mlekarne poučen in zanimiv.
Menim, da bi javnost, ne samo
podeželska tudi mestna, morala
biti seznanjena, kako se mleko
predeluje v jogurt, sir in še kot
surovino za razne druge izdelke,
celo gumbe in glavnike. Prebival-
cem priporočam tak ogled.
Naslednja postojanka naše ek-
skurzije je bila usmerjena kmeti-
ja v bližini Majšperka. Tu smo
lahko le občudovali drzne poteze
mladega kmeta, ki je sledil po-
speševalni službi zadruge v Ru-
ju. V kratkem razgovoru je opisal
svoj način dela in življenja. Ob-
čudovanja vredna sta njegova
volja in veselje do kmetovanja.
Čast njemu in njegovemu delu.
Ker je naša pot peljala skozi
Rogaško Slatino, smo si ogledali
tamkajšnjo steklarno. Videli
smo, kako marljivo in v zelo tež-
kih delovnih razmerah mladi de-
lavci in delavke ustvarjajo in
oblikujejo steklo v izdelke, ki so
vsekakor bolj zdravi za človeka
kakor plastika. Škoda le, da so
tako lomljivi. Tudi cene v njihovi
trgovini, ici je v zgradbi tovarne,
niso vabljive za naše žepe.
Popoldanski čas je bil name-
njen ogledu Kumrovca in spo-
menika Matiji Gubcu ter kopa-
nju v prijetno topli vodi v Stubi-
ških toplicah. Tako osveženi smo
se vračali domov, kratek oddih
smo si privoščili v motelu Pod-
lehnik. Vso pot nas je spremljalo
veselo razpoloženje in oddaja
skupine žensk — pevk iz Lanco-
ve vasi, ki so svoje domače pe-
smi in napeve oddajale po radij-
skih valovih.
Morda ne bo narobe, če po-
vem, daje ta strokovni izlet orga-
nizirala predsednica aktiva
kmečkih žensk Cirkulane Zefika
Arnečič, ki ima žilico in smisel
za take in podobne stvari.
J. V.
Gasilsko tekmovanje
za pokal KS Markovci
v nedeljo, 28. maja, je Gasilski
center Markovci z Gasilskim
društvom Prvenci — Strelci orga-
niziral tekmovanje za pokal kra-
jevne skupnosti Markovci. Tek-
movati so smela vsa gasilska dru-
štva iz tega centra, ki zajema po-
dročje KS Markovci, KS Cirku-
lane in KS Zavrč.
Vse za tekmovanje je vzorno
pripravilo GD Prvenci —Strelci.
Za odlično pripravo tekmovanja
se je GC Markovci društvu za-
hvalil. Gasilske enote so tekmo-
vale v vaji s hidrantom s 7 gasil-
ci.
Strokovno sta tekmovanje
uspešno vodila poveljnik Gasil-
skega centra Martin Zamuda in
namestnik Stanko Veselič. Po-
hvalo za korektno sojenje pa si
zaslužijo sodniki, in to vodja
Alojz Korošec ter člana sodni-
škega zbora Stanko Veselič in Ja-
nez Meznarič.
Ob pričetku tekmovanja je po-
veljnik Centra Martin Zamuda
dal tekmovalcem strokovna na-
vodila in jim zaželel veliko uspe-
ha. Podpredsednik sveta kraje-
vne skupnosti Markovci Mirko
Janžekovič, sočasno tudi priza-
deven predsednik G D Stojnci, je
tekmovalne enote pozdravil in
jim želel, da uspejo.
Omeniti moramo, da je KS
Markovci zelo pozorna do gasil-
skega dela; gasilskim društvom
vedno pomaga in podpira gasil-
ska tekmovanja.
Enote so pri izvedbi vaje dose-
gle naslednje čase: 1. mesto G D
Bukovci — 29 sekund, 2. mesto
G D Prvenci —Strelci — 32 se-
kund, 3. mesto GD Zavrč - 33,5
sekunde, 4. mesto GD Stojnci —
35 sekund, 5. mesto GD Nova
vas — 41,5 sekunde in 6. mesto
GD Zabovci — 50 sekund.
Tekmovanje je bilo dobro iz-
vedeno in gasilci si želijo, da bi
vsa tekmovanja tako potekala.
Krajevna skupnost Markovci
bo na proslavi dneva borcev v
soboto, 1. julija, v Prvencih po-
delila vsem tekmujočim enotam
diplome, trem prvouvrščenim pa
pokale. Prehodni pokal pa bo
prejela prvouvrščena enota G D
Bukovci, in če ga bo osvojila tri
leta zapored, ga bodo obdržali v
trajno last. Pripomniti moramo,
da je G D Bukovci osvojilo v traj-
no last že en prehodni pokal KS
Markovci, saj so bili zmagovalci
leta 1986, 1987 in 1988.
Vsa gasilska društva v GC
Markovci so prizadevna in se
pripravljajo na pregled operati-
vne sposobnosti centra, ki bo v
nedeljo, 18. junija, v Bukovcih.
G. Č.
Stoperčani so se izkazali
V petek, 26. maja, so Stoperce praz-
novale 170-letnico pouka. To je bil
res praznik Stoperc, ne le naše vedno
manjše šole. O poteku praznovanja je
Tednik že poročal. Moramo pa še do-
dati, da so se Stoperčani vključili v
priprave na dogodek mnogo bolj, kot
smo pričakovali.
Kmetice aktiva kmečkih žensk so
spekle veliko kolačev kruha in doma-
čih specialitet. Mamice naših šolarjev
so sladokusce nasitile s pisano vrsto
peciva. Lovci so nam posodili opre-
mo iz svoje lovske sobe. Krajevna
skupnost nam ob vseh svečanih pri-
ložnostih daje na razpolago dvorano
v domu krajanov. Mladinke in mla-
dinci so poskočili ob številnih drob-
nih naročilih v kuhinji, šoli in domu.
Nekateri člani kolektiva matične
šole Majšperk so z dobro voljo poma-
gali pri praktičnem premagovanju ne-
katerih naših težav. Šola je kljub de-
narnim stiskam omogočila, da bodo
vsi zapisi z razstave lahko ostali v na-
ši trajni lasti in da smo se lahko pod-
pisali na estetske listine o pobratenju.
Z denarno pomočjo so z razumeva-
njem podprli organizacijo dneva šole:
Bife Vrabič, Stoperce, občinski sindi-
kalni svet, KS Stoperce in Bistro
Muc, Majšperk.
Ce nismo koga omenili, se vljudno
opravičujemo. Vsekakor pa se iskre-
no zahvaljujemo najprej vsem Stoper-
čanom, ki so se na kakršenkoli način
potrudili, da je praznik izzvenel tako
slovesno, obiskovalcem in gostom, ki
so tako množično napolnili dvorano,
in vsem, ki so nam finančno pomaga-
li. Zahvaljujemo se tudi za vzpodbud-
ne besede predstavnikom Zavoda za
šolstvo in izobraževalne skupnosti.
Kolektiv šole Stoperce
Naloge občinskega odbora Rdečega križa Ormož
v letu, ko praznujemo petinštirideset let
obnovljenega Rdečega križa Jugoslavije
»Vse materialne dobrine sveta
so uničljive, bogastvo in pleme-
nitost, ki ga človek nosi v sebi,
pa nikoli,« je ob sprejemu mla-
dih članov Rdečega križa na os-
novni šoli Ormož med drugim v
svojem nagovoru dejala predsed-
nica občinske organizacije Rde-
čega križa Ormož Gabrijela Ku-
harjeva.
V občini Ormož, kjer živi ne-
kaj nad 18.000 prebivalcev, je
5400 članov Rdečega križa in ti
opravljajo neštete naloge ter v
skrbi za sočloveka žrtvujejo svoj
prosti čas, znanje in moči. Kljub
temu da je v povprečju prebival-
stvo občine Ormož sorazmerno
staro, je tu 1.350 krvodajalcev;
med njimi so že pravi veterani v
dajanju svoje življenjske tekoči-
ne.
Vse te številke povedo, da je
organizacija Rdečega križa s svo-
jim članstvom med najštevilnejši-
mi subjekti v SZDL.
Predsednico občinskega odbo-
ra Rdečega križa Ormož Gabrije-
lo Kuhar smo povprašali, katere
naloge so ob letošnjem jubileju,
45-letnici dela obnovljenega
Rdečega križa Jugoslavije, pr-
venstvene.
»V okviru nadaljnjih nalog ob-
činskega odbora Rdečega križa
Ormož bi opozorila na akcijo za
napredek osebne in splošne hi-
giene ter varstva okolja, v katero
bomo v tem letu vložili največje
napore, vse, kar je v moči rdeče-
ga križa, za okrepitev zdravstve-
nega varstva in ohranitev bolj
zdravega okolja. Naraščajo bole-
zni »umazanih rok«, skrbijo nas
pojavi zlatenice, ušivosti in za-
strupitve s hrano. Povsod je pol-
no nečistoče — na mnogih jav-
nih površinah, v okolici stano-
vanj, ob potokih in v gozdovih
so razni odpadki. Vse to zastru-
plja naše življenjsko okolje in
kvarno vpliva na zdravje ljudi.
Če hočemo zase in za svoje po-
tomce narediti nekaj večs mora-
mo skupaj s krajevnimi skup-
nostmi, društvi (lovci, ribiči), šo-
lami in mladimi člani Rdečega
križa ter člani Rdečega križa v
delovnih organizacijah storiti
vse, da bomo imeli zdravo pitno
vodo, poskrbeti moramo za higi-
ensko odstranjevanje odpadkov,
organizirati zbiranje sekundar-
nih surovin, vzgajati ljudi za pra-
vilen odnos do skupnih površin.
Ob vsem tem je potrebno še po-
večati veliko skrb za osebno in
splošno higieno in tovrstno
zdravstveno vzgojo prebival-
stva.«
Omenili smo že, da sodi med
pomembnejše naloge občinskega
odbora Rdečega križa Ormož or-
ganiziranje krvodajalskih akcij.
Osrednja poteka vsako leto v ju-
lyu, odvzem krvi pa je v prosto-
rih osnovne šole Stanka Vraza
Ormož, ki sodeluje pri vseh akci-
jah Rdečega križa Ormož.
Na krvodajalce in na dobro
organizirane akcije odvzema krvi
v Ormožu je Gabrijela Kuhar še
posebej ponosna.
»Letos smo imeli prvič krvo-
dajalsko akcijo v Ormožu v dveh
delih: januarja, ob tem da daru-
jejo kri krvodajalci iz Središča in
deloma Koga neposredno za po-
trebe ptujske bolnišnice, je prišlo
na odvzem krvi 300 občanov ob-
čine Ormož, predvsem zaposle-
nih v našem združenem delu. To
smo naredili preprosto zato, ker
so v poletnih mesecih mnogi kr-
vodajalci na poletnem dopustu
in se odvzema krvi težje udeleži-
jo, pa seveda tudi zato, da v juli-
ju ne bi bil v posameznih delov-
nih organizacijah v dneh krvoda-
jalske akcije v juliju prevelik iz-
pad v proizvodnji.
Za 18., 19. in 20. julij načrtuje-
mo v Ormožu osrednjo krvoda-
jalsko akcijo, kjer pričakujemo
600 krvodajalcev. Akcija bo po-
novno potekala v prostorih osno-
vne šole Stanka Vraza v Ormo-
žu,« je sklenila Gabrijela Kuhar.
Omeniti moramo, da bodo v
krajevnem odboru Rdečega križa
Ivanjkovci 24. junija letos razvili
svoj prapor, na katerega so ob
mnogih akcijah, ki jih Rdeči križ
v tem kraju opravlja, še posebej
ponosni. Zagotovo bomo tisti
dan prišli k njim.
Vida Topolovec
Gabrijela Kuhar — predsednica
občinskega odbora Rdečega križa
Ormož
TEDNIK - 8-
ŠPORT IN DRUŠTVA — 11
Finale ŠŠD
v Ptuju
v telovadnici Srednješolskega
centra so se 26. maja pomerili fi-
nalisti šolskih športnih društev v
rokometu. Tekmovanja se je
udeležilo pet ekip, od katerih je
Srednja družboslovna šola Celje
igrala zunaj konkurence. Za do-
inačine, osvojili so drugo mesto,
so igrali predvsem dijaki, ki sicer
trenirajo v kadetskih in mladin-
skih vrstah Rokometnega kluba
Drava, prav tako za zmagovalce
Celjane igralci, ki so nekateri še
sicer uvrščeni v drugo zvezno li-
go. Na tretje mesto se je uvrstila
ekipa iz Kranja in na četrto dija-
ki SŠKEV Krško.
REZULTATI: Ptuj-Krško
11:9; Ptuj-Kranj 13:10; Kr-
ško Kranj 7:12; STŠ Celje-
SDŠ Celje 13:12; SSC Ptuj-
STŠ Celje 7:13.
McZ
Klub borilnih
veščin Ptuj
člani Kluba borilnih veščin
Ptuj so se pred dnevi udeležili
prvega turnirja prvenstva SR
Slovenije v semikontaktu za pio-
nirje in člane. Bil je v Gorici pri
Slivnici.
Vzorno pripravljen turnir je
bil odlično obiskan, ptujski tek-
movalci pa so dosegli zelo dobre
rezultate v vseh kategorijah.
Rezultati: pionirji — do 30 kg:
I. Dejan Kolmanič (Ormož), 2.
Boštjan Murat (Ptuj), 3. Mitja Li-
čen (Ormož); do 40 kg: I. Edi
Gajšek (Ptuj), 2. Ognjen Miličič
(Ormož), 3. Filip Strmšek (Ptuj);
— nad 50 kg: I. Sašo Korošec
(Ormož), 2. Simon Fras (Ptuj), 3.
Tomaž Jaušovec (Ptuj).
Člani - do 57 kg: 2. Leon Fe-
konja (Ormož), 3. Marcel Feko-
nja (Ormož), 4. Robert Novosel-
nik (Ptuj); — do 63 kg: 2. Bran-
ko Pečar (Ptuj), 4. Joži Štumber-
ger (Ptuj); — do 69 kg: 1. Bino
Pernat (Ptuj); do 74 kg: 2. Milan
Cvetko (Ptuj); - do 79 kg: 3.
Aleš Rihtarič (Ormož).
Zvone ZINRAJH
Mladi atleti v Ljubljani
Devetnajst pionirjev in pionirk iz osnov-
nih šol Toneta Žnidariča, Franca Osojnika,
Olge Megličj Ivana Spolenaka, Kidričevo,
Podlehnik Zetale, Cirkovce, Destrnik in
Dornava je nastopilo včeraj na republiškem
finalu za pionirski atletski pokal, o čemer je
odločalo regijsko tekmovanje v Mariboru,
kjer je nastopilo 150 ptujskih osnovnošolcev.
Najboljše rezultate na regijskem tekmova-
nju so dosegli starejši pionirji in pionirke OŠ
Toneta Žnidariča, oboji so osvojili ekipno
zlato, vidnejše uvrstitve pri fantih pa še OŠ
Franca Osojnika s četrtim in Kidričevo z de-
vetim mestom; pri dekletih seje na zelo do-
bro sedmo mesto uvrstila ekipa Podlehnika.
OŠ Toneta Žnidariča je bila prva tudi pri
mlajših pionirkah, OŠ Olge Meglič tretja in
na šestem mestu Dornava. Pri mlajših pionir-
jih je bila ekipa OŠ Franca Osojnika tretja,
četrta OŠ Toneta Žnidariča, sedmo Kidriče-
vo in takoj za njim Podlehnik Žetale.
Za nastop na republiškem prvenstvu so se
najmlajši pričeli meriti že na občinskem at-
letskem prvenstvu pred slabim mesecem.
Opravičujemo se za takrat po pomoti zapi-
san napačni vrstni red pri starejših pionir-
kah. Drugo mesto je osvojila OS Destrnik.
Rezultate včerajšnjega tekmovanja bomo ob-
javili v prihodnji številki.
McZ
LrCA SLOVENSKIH GORIC V MALEM NOGOMETU
Vodijo Juršinci
v trimski ligi malega nogometa Slovenske gori-
ce — Juršinci so končali prvi, spomladanski del.
Vrstni red je naslednji: Juršinci 18, Gabrnik 16,
Bresnica — Podgorci 12, Nafta (Polenšak) 10, So-
nic (Žamenci) 10, ŠvarkI (Zagorci) 7, Starčki (Ga-
brnik) 4, Cicibani (Dornava) 4, Sputniki (Juršinci)
4, ŠD Grlinci 3 točke. Drugi del prvenstva bodo
začeli ob koncu avgusta.
Šest medalj z mednarodnega
tumiria v Gorišnico
V soboto, 27. maja, se je na
tradicionalnem turnirju za pokal
Štefana Kovača v Murski Soboti
pomerilo več kot 150 tekmoval-
cev iz 19 klubov. Turnirja so se
zraven ekip iz Jugoslavije udele-
žili tudi štirje klubi iz sosednje
Avstrije, prišli pa so tudi tekmo-
valci iz Madžarske.
Tekmovalci Judo kluba Goriš-
nica letos niso ponovili lansko-
letnega uspeha, ko so bili tukaj
prvi v konkurenci 25 klubov in
več kot 300 tekmovalcev, vzrok
pa ni v tem, da je padla kvaliteta
judoistov Gorišnice, temveč so
nastopili z močno okrnjeno eki-
po, saj sta nastopila le dva pio-
nirja in šest mladincev, ki pa so
skupaj osvojili šest medalj in se
tako uvrstili med pet najboljših
ekip tumiija.
Fabijan Kovačec, ki je tekmo-
val pri pionirjih, je dokazal, da je
tekmovalec, na katerega lahko
vedno računamo, saj je kljub laž-
ji poškodbi osvojil odlično drugo
mesto.
Pri mlajših mladincih je Rajko
Muršič osvojil tretje mesto, Jože
Marin in Miran Plošenjak pa sta
bila prva. Pri starejših mladincih
pa je Mitja Kostevc v izredno
močni konkurenci osvojil tretje
mesto, Jože Marin, ki je na tem
turnirju nastopil že drugič, pa je
osvojil drugo mesto.
Miran Petek
Štiri medalje
tudi v Ptuj
Mednarodnega tumiija za memori-
al Štefana Kovača so se med 350 ju-
doisti iz Jugoslavije, Avstrije in Mad-
žarske udeležili tudi judoisti ptujske
Drave. V kategoriji pionirjev do 31 ki-
logramov je Dean Vogrinec osvojil 3.
mesto, prav tako Sebastijan Kolednik
v kategoriji do 34 kilogramov, Munda
pa srebro med do 38 kilogramov tež-
kimi vrstniki. Med mladinci je Tomaž
Klanček v fmalni borbi le za malen-
kost izgubil in tako osvojil srebro.
Volgemut seje v kategoriji do 78 kilo-
gramov uvrstil na 5. mesto. McZ
Tako se spoznavamo
Najuspešnejše rokometašice
in najboljši nogometaši šol s pri-
lagojenim učnim programom so
sestavljali ekipe posameznih ob-
močij. Na ptujskem stadionu so
se 24. maja pomerile ekipe mari-
borske in celjske regije. Dolenj-
ske in Pomurja. Polfinalno sreča-
nje je organizirala OŠ dr. Ljude-
vita Pivka ob pomoči ZTKO
Ptuj, OŠ Olge Meglič, s katero
tudi sicer sodeluje, in Kreditne
banke, ki je nastopajočirn kupila
majice. Tekmovalo je 75 osnov-
nošolcev.
Rezultati
Rokomet: L mariborska regi-
ja, 2. Dolenjska, 3. celjska regija,
4. Pomurje.
Nogomet: I. mariborska regi-
ja, 2. Pomurje, 3. celjska regija,
4. Dolenjska.	McZ
Dan pred dnevom mladosti na stadionu šole s prilagojenioi programoin.
Ptujski miličniki premagali
miličnike iz Ivanca
Na devetem srečanju, bilo je 20. maja v Ptuju, so se miličniki
dveh občin pomerili v šahu, nogometu, streljanju, ribolovu in vleče-
nju vrvi. Ptujčani so izgubili tekmo z vrvjo, a so nalovili največ rib
(zmagala sta Ivančič — 750 g in Postružnik — 420 g), streljali so ne-
koliko slabše, dali so prepričljivo več golov (5:0), v šahu pa sta bila
nasprotnika izenačena. V končnem seštevku točk so bili boljši Ptujča-
ni. Tekmovanje je vodil Ivo Klarič.	^
Gorazd Gojčič — zmagovalec
prvega klubskega turnirja
Teniški klub Ptuj je organiziral I. letošnji klubski turnir. Udeleži-
lo se ga je več kot 50 članov.
Rezultati: četrtfinale: Gorazd Gojčič—Marjan Rola 2:0, Aleš
Vobner—Aleš Fras 2:0, Boris Briek —Robert Filipič 2:0, Zoran
Krajnc—Aljoša Pohar 2:0; polfinale: G. Gojčič—A. Vobner 2:0 (6:2,
6:2), Z. Krajnc—B. Briek 2:0 (6:1, 6:1); finale: Gojčič—Krajnc 2:0
(6:4, 6:4).
Najboljšo igro sta prikazala trenutno najboljša igralca ptujskega
kluba Gojčič in Krajnc. Razveseljivo je tudi, da se pojavlja vedno več
mladih igralcev, ki s svojo napadalno igro napovedujejo še boljši jutri
za ptujski tenis.	Kot
Celovec je gostil
košarkarje
»Mesto ... lepo in staro, s pe-
čatom čudovitih zgradb, ki se je
v toku časa razvilo na plimi spre-
minjajočega se okusa, je eno sa-
mo veliko pričevanje o zmožno-
sti ljubiti in nezmožnosti to lju-
bezen tudi ohraniti. ..,« lahko
med drugim preberemo v mono-
grafiji o Celovcu, glavnem mestu
dežele Koroške, ki je v soboto in
nedeljo, 27. in 28. maja, gostilo
košarkarje treh dežel: Italije,
Slovenije in Avstrije.
O zgodovini povezav med Ptu-
jem in Celovcem smo na straneh
Tednika že pisali, zato velja da-
nes pozornost športnemu dogod-
ku. Sodelovale so ekipe Regene-
rin, Mattersburg, Ptuj in Savoja.
Avstrijski ekipi tekmujeta v prvi
ligi, italijanska pa v prvi b ligi
svoje dežele.
Rezultati: Regenerin — Celo-
vec-Ptuj 82:81 (polčas 41:43).
Koše so dosegli: Šulič 29, Robert
Kotnik 14, Marčič 11, Čabrijan
10, Vlah 8, Miran Kotnik 5 in
Damiš 4.
Ptujski košarkarji so proti av-
strijskemu prvoligašu, za katere-
ga igra bivši Slovanov igralec
Volaj, prikazali zelo solidno igro.
Tekma je bila sicer ves čas izena-
čena in šele v zadnjih sekundah
srečanja so domačini dosegli
odločilni koš in zmagali.
Mattersburg—Ptuj 76:78.
Strelci: Robert Kotnik 25, Čabri-
jan 18, Šulič 9, Marčič 8, Cobelj
6, Vlah 6, Miran Kotnik 4 in Fili-
pič 2.
V	borbi za tretje mesto so Ptuj-
čani brez večjih težav premagali
avstrijskega prvoligaša.
V	času košarkarskega turnirja
so v Celovcu odprli tudi nov ka-
zino in tako še dodatno obogatili
sicer raznoliko turistično ponud-
bo. Ptujčani in drugi bi se pri
njih lahko učili turistično abece-
do.
Ptujskim košarkarjem so pri
njihovem obisku v Celovcu po-
magali: skupščina občine Ptuj,
Perutnina, Kmetijski kombinat
ter ptujsko Turistično društvo s
prospekti in drugim propagand-
nim materialom.	MG
Tradicionalno tekmovanje v streljanju na
glinaste golobe
sto Jurij NEMEC iz Gradca. V lovskem položaju
je med 38 tekmovalci dosegel prvo mesto prav ta-
ko član ekipe iz Gradca Manfred GAMPERL. Vsi
nastopajoči v lovskem položaju do 40. mesta in
prav tako v športnem so prejeli zelo lepe praktične
nagrade, ki so jih prispevale delovne organizacije
in posamezniki.
Že v soboto, 20. maja, je bilo izvedeno tekmova-
nje posameznikov — članov iovskih družin iz ob-
čine Ormož — za nagrado KS Velika Nedelja.
Zmagovalec in najboljši strelec je bil član domače
lovske družine iz Velike Nedelje Avgust KAN-
DRIČ. Drugo mesto je zasedel Tomo PŠAK iz
lovske družine Ormož, tretje uvrščeni pa je bil
Franc ČAVNIČAR iz lovske družine Središče ob
Dravi.
Prireditev je končal starešina lovske družine Ve-
lika Nedelja Dušan CVETKO s kratkim govorom.
Obenem je najboljšim ekipam in posameznikom
čestital ter jim podelil pokale, diplome in nagrade.
Strelci so si zaželeli lovski dober pogled in ra-
vne cevi do naslednjega leta, kajti druži jih duh
plemenitega tekmovanja in iskrenega tovarištva.
ANTON KACE
_BOKS_
Zlata rokavica
Mariborčanu
v nedeljo se je pred ptujskimi boksarskimi navijači zvrstilo dva-
najst parov. Tja zlato rokavico, ki jo dobi zmagovalec najboljše borbe,
so se pomerili boksarji iz Maribora, Slovenske Bistrice, Novega me-
sta, Varaždina, Reke in domačini, najprej mladinci, nato dani.
Prvi šok so gledalci doživeli, ko je Albin Mere, član Boksarskega
kluba Ptuj, takoj v začetku druge minute knokavtiral Gorazda Cani-
ča, tekmovalca Novega mesta, \1erc je tako izpadel iz konkurence za
zlato rokavico, saj bi moral boksati vse tri runde, dobil pa je prehodni
pokal kot najboljši ptujski igralec.
Po desetih letih premora je tokrat ponovno boksal Andrej Bru-
men. Pomeril se je s Celjanom Dušanom Obrezo, vendar borbe nista
dokončala. Brumen se je zaradi lažje poškodbe umaknil iz ringa, zma-
ga je pripadla Celjanu.
Poraz ali samo padec?
Navijači so najglasneje sodelovali v zadnji boibi super težke ka-
tegorije. V najbolj borbeni tekmi dneva je zmagal Miro Fleischer,
Ptuj, in dobil pokal za borbenost. Premagal je Samira Kahrimana iz
Varaždina.
Sodniki, vrhovni je bil Franc Stramsak iz Maribora, so odločili,
da dobi 9. zlato rokavico 22-letni Gorazd Jamar iz Maribora. Rokavi-
co je zaslužil v borbi z Bojanom Pošem, nekdanjim klubskim tovari-
šem, ki je dobil pokal za tehniko v igri.
Po borbah je podpredsednik Boksarske zveze Slovenije in pred-
Zlata rokavica za zmagovalca aajbi^jse boiiie 22-letBeiira Gorazdu Ja-
marju.
sednik Boksarskega kluba Ptuj Slavko Doki povedal: »V začetku naše
tradicionalne prireditve so se Ptujč^i zanjo zelo zanimali. Danes je
dobrodošla za slovenske boksaije, ki nimajo veliko priložnosti, da bi
se pomerili. Slovenski boks dosega zaradi slabih gmotnih razmer
slabše rezultate kot pred leti, v današnjih borbah smo to lahko vide-
li.«
Mc Zupanič
STRELSTVO
Največ krogov
Lamot
z malokalibrsko pištolo znamke Driilov so se v nedeljo pomerili
člani strelskih družin Kidričevo, Tumišče, Agis in Jožeta Lacka.
Občinski članski prvak ^ Jurij Lamot, Kidričevo, z 237 krogi,
drugi je Zvonko Hajduk, Agis, zaostal je 8 krogov, tretji pa Stanko
Pulko, Tumišče, 219 krogov.
Pri mladincih je zmagal Vlado Bojkovič, Jože Lacko, z 219 krogi
pred Izidorjem Pulkom, 193 krogov, in Andrejem Pulkom s 169 krogi,
oba Tumišče.
Tekmovanje je razpisala Občinska strelska zveza, glavni sodnik
je bil Konrad Kramberger.	McZ
»Tokrat pa bo Miza srediae.« Prerf streioa se monš 4okro zWatt
Lovska družina Velika Nedelja je uspešno orga-
nizirala tradicionalno meddružinsko tekmovanje v
streljanju na glinaste golobe, ki je bilo 21. maja na
avtomatskem strelišču pri lovskem domu v Veliki
Nedelji. V vseh kategorijah je nastopilo več kot
sto lovcev — strelcev iz SR Slovenije, Hrvatske in
iz sosednje Avstrije.
V	ekipnem tekmovanju je med trinajstimi lov-
skimi družinami zmagala lovska družina Ormož,
drugo mesto je osvojila lovska družina Vratišinec
(pri Čakovcu) iz sosednje republike Hrvaške, tre-
tje mesto pa lovska družina Libeliče pri Dravogra-
du.
Med posamezniki je bil najboljši Franc ANTO-
LIČ iz zmagovalne ekipe Ormož, drugo mesto je
zasedel Stanko KRAJNC iz lovske družine Ivanj-
kovci, tretje pa Slavko HERCEG iz ekipe DO Lo-
vište Zelendvor iz sosednje Hrvaške.
Prve tri ekipe in prvi trije posamezniki so prejeli
Zelo lef>e pokale v trajno last, zmagovalna ekipa
lovske družine Ormož pa še prehodni pokal KS
Velika Nedelja.
V	tekmovanju za posebno nagrado je v šport-
nem položaju med 56 tekmovalci doseeel prvo me-
12 — ZA KRATEK ČAS
8. junij 1989 - TZDNIK
Dober den! Pravzaprav hoj slab podražitveni den. Bilo je to
prejšjo soboto, gdo sen pisa pismo za toti moj rezervirani kot. Pi-
šem in poslušam radio: od gnes drožji bencin za 33 procentov,
kuribu) olje za 32 procentov, cigaretini za 65 procentov, avti za
tejko procentov ...; vse se draži, kupci pa smo že tudi čista raz-
drožeiti. Moja Mica je že glih tak kak sršen in se sekira tudi za
vse tiste podražitve, ki naju sploh ne prizadenejo. To ovokrot sen
hija v eni gostilni, malo bojši, seveda. Spija sem pivo, saj ne vem
je hlo eno ali dve, te pa saj vete, kak to pride; človik more iti na
minus dvo ded. Lepo po domočen sen se polulal oziroma pivo
vun stočil, kak hi se to po gostilniško reklo, te pa me je pri dve-
rah že čokala ena ženska in me pocukala za rokov in rekla: »Go-
spod, tovariš, plačat...« Saj bom pločal pri šanki, sen ji reka.
Ona pa meni nazaj: »Ja, tam boste pločali pivo, pri meni pa lula-
nje. . .« Kaj sen si hteja, revež ubogi, pločal sen obojno in je
najbrž tak tudi prav. Samo jaz si vse to tak predstovlan, da hi
moga za tokšna plačila hajzlc tudi spucani hiti, ne pa da samo
kasirajo — puca pa ne nihče, saj sen v enem koti celo vida na
tleh, kaj je moj predhodnik meja prejšjo večer za večerjo. Pa do-
her tek, samo v tisti gostilni, moren vam povedati, da je družbe-
na hila, me več ne hodo vidli.
Ja, vidite, tak vam je to. Če kmet v meto pride, ma fort na-
prej nekšne težove in probleme: enkrat moraš lulanje pločati,
drugič nemaš kam lulat iti, tretjič pa te polulajo pred kokšnim
ohčinskom šaltarom. Seveda povsodik neje enako. Najdejo se tu-
di prijazni Udje, ki ti svetuvlejo in pomogajo, saj so navsezodje
za to tudi plačani. Več prijaznosti in spoštovonja med lidmi, to
pa nam resen fali, ne samo v mesti, pač pa tudi na deželi. Pa naj
bo te zadosti za gnes. Kak vidite, se nam tak pomalen koledarski
pesji dnevi bližajo. Tak ho vroče, ke bo tekel švic po ritnem žlebi.
Tak je pač poleti. Te pa srečno in lepo vas pozdrovlam. Vaš vdani
in malo spoštovani LUJZEK.
TEDNIK - 8- 1989
ZA RAZVEDRILO - 13
14 — ŠPORT IN DRUŠTVA
8. junij 1989 - TEDNIK
Članice Drave in člani
Ormoža v SRL!
Medtem ko so si napredovanje
v prvo republiško ligo člani Ro-
kometnega kluba Ormož zagoto-
vili že pred zadnjim kolom, je os-
vojitev prvega mesta v vzhodni
skupini druge republiške lige čla-
nicam RK Drava uspela v zad-
njem kolu z zmago proti Rade-
čam. Obema ekipama tudi naše
čestitke in želje po uspešnih
igrah v višjem rangu.
DRAVA — RADEČE 21:14
(12:8)
Članice Drave so z zanesljivo
zmago proti neposrednim tekmi-
cam za prvo mesto razrešile vse
dileme. Celo tekmo v dvorani
Center so bile veliko boljše nas-
protnice. Na srečanjih z ekipami
z vrha lestvice so dokazale, da so
v tej konkurenci najmočnejša
ekipa. Seveda pa bo nastopanje
v prvi republiški ligi zahtevalo
veliko več, tako treninga kot dru-
gih pogojev. Čeprav še pred ne-
kaj koli za ekipo Petra Starkla ni
kazalo dobro, se je ob koncu vse
lepo izteklo. Drava: Farič, Šipek
2, Farkaš, Mumlek 7 (3), Malek
2, Korošak, Gomiišek 2, Rada-
novič 3(1), Hentak, Podpadec 5,
Jurkovič, Jurleta.
ORMOŽ - RADGONA 21:20
(15:14)
»Predčasna« uvrstitev v prvo
republiško ligo je, kot kaže, vpli-
vala na igralce Ormoža, ki so
tekmo s sicer močno ekipo iz
Gornje Radgone dobili zelo te-
sno, vendar zasluženo. Podobno
kol za članice Drave tudi za Or-
možane velja, da bo uspešno na-
stopanje v prvi republiški ligi
zahtevalo več dela in vsega dru-
gega, kar sodi k temu. Zato bo
prestopni rok, ki se bo začel čez
leden dni, zelo zanimiv. Ormož:
Gaberc, Šandor 1, Antolič, Hed-
žct 3, Djermati, Polak 4, Rajšp 4,
Vrbančič I. Potočnjak I, Zabav-
nik 6, Rajh, Vaupotič.
DRAVA — TOKO 25:23 (16:11)
Ptujčani so tekmo proti zadnji
ekipi lige odigrali zelo lagodno
in zato nižja razlika od pričako-
vane. Kljub temu pa velja ekipo
pohvaliti, saj je v zadnjih petih
liolih osvojila kar devet točk in
dokazala, da postaja homogena,
čvista in z velikimi možnostmi v
naslednjem prvenstvu.
Drava: Mlakar, Kramber^er 1,
MešI 4, Osterc 2, Lovrec, Zuran
2, Šimac 5, Žmavc 3, Kelenc 2,
Ribič, Hrupič 5, Matjašič 1.
0R.\10Ž - RADGONA 20:8
Mladinci RK Ormož so z viso-
ko zmago proti vrstnikom iz
Gornje Radgone samo potrdili
prepričljivo prvo mesto v tej sku-
pini mladiruke republiške lige.
Ormož: Šulek, Rajh, Antolič,
Djermati, Jovanovič, Kirič, Pra-
protnik, Bedrač, Jurčec, Hasaj,
Turin.
Mladinci Drave v soboto niso
igrali, saj Toko v Ptuj ni poslal
mladinske ekipe.	\ kotar
Na Vrhniki za
Trampušev memorial
v nedeljo, 4. junija, je bila na Vrhniki kolesarska dirka v spomin Mirana
Trampuša. kolesarskega reprezentanta, ki je pred leti tragično izgubil življenje
na kolesarski dirki po Srbiji.
Zbrali so se kolesarji slovenskih klubov, prišli pa so tudi tekmovalci iz Av-
strije. Iz Ptu^ se je dirke udeležilo 8 kolesarjev. Pionirji A in B so vozili na kon-
čni cilj, mlajši in starejši mladinci ter člani pa kriterij.
Miran Kelner, trenutno najboljši slovenski tekmovalec v kategoriji mlajših
pionirjev, je ponovno zmagal. Na drugo mesto se je uvrstil Miran Križanič, ki
se tudi prebija med najboljše. Pri pionirjih A sta nastopila Zlatko Cajič in Mitja
Mahorič in pripeljala na cilj v skupini v času zmagovalca. Enako velja za Darka
Mercoga, ki vozi pri mlajših mladincih. Starejši mladinci in člani so vozili sku-
paj 25 krogov (dolžina kroga 1450 m). Zaradi strahovitega tempa, ki so ga dikti-
rali najboljši, so naši Petrovič, Lovše in Perger - odstopili. Pri starejših mla-
dincih je zmagal Bole — Rog Ljubljana, pri članih pa Lampič — Sava Kranj.
V nedeljo, 28. maja, je bila v Zagrebu medklubska kolesarska dirka. Nasto-
pili so tudi naši tekmovalci. Pionirji A in B, mlajši mladinci in veterani so vozili
krožno dirko na Jarunu, starejši mladinci in člani pa cestno dirko od Zagreba
prek Samobora, Karlovca do Zagreba, kjer je bil cilj dirke. Dolžina proge je bi-
la 120 km.
Pioniiji A in B so vozili skupaj. Naši so se uvrstili takole: pionirji B: Miran
Kelner četrto mesto. Roman Križanič peto mesto; pionirji A: Zlatko Čajič tretje
mesto.
Mlajši mladinci in veterani so vozili 42 km. V močni konkurenci se je pri
veteranih Franc Polanec uvrstil na odlično tretje mesto, Hercog pa je pripeljal
na cilj v zmagovalni skupini.
Zvedeli smo tudi, da bo Damjan Polanec, ki ga pesti poškodba kolena —
lansko leto je bil proglašen za najperspektivnejšega mladega športnika Ptuja —
kmalu začel trenirati. Želimo mu uspešno vrnitev.	S. Pal
Hedvika — državna pn/akinja
V Kranju je bilo v soboto in nede-
ljo državno prvenstvo v atletskih
mnogobojih v naslednjih kategorijah:
mlajše mladinke in mladinci, starejši
mladinci in mladinke, članice in čla-
ni. Kljub slabemu vremenu je bilo
tekmovanje zanimivo in so bili dose-
ženi tudi dobri rezultati. Tako je čla-
nica AK Brežice Lopatičeva s 5437
točkami osvojila prvo mesto in hkrati
dosegla nov republiški rekord v mno-
goboju. Nastopilo je 30 atletinj in at-
letov iz tridesetih klubov celotne Ju-
goslavije.
V kategoriji starejših mladink je na-
stopila tudi starejša mladinka AK
Ptuj Hedvika Korošak. V sedmih di-
sciplinah, ki jih vsebuje sedmeroboj
(100 m ovire, skok v višino, 200 m,
met kopja, skok v daljavo, 800 m in
met krogle), je Hedvika zbrala 4859
točk ter ponovno postala državna pr-
vakinja in tako ubranila lanski na-
slov. S tem seštevkom točk je izpolni-
la normo za Balkanske igre, ki bodo
julija v Bolgariji v mestu Plovdiv.
Hedvika je v. boj s svojimi nasprotni-
cami šla zelo zavzeto, tako da je v
vodstvo prešla že po prvi disciplini in
vse do zadnje razliko pred svojimi
nasprotnicami povečevala. Na koncu
sedmeroboja je drugouvrščena tek-
movalka Vukovičeva (OAK BG) ime-
la za Hedviko zaostanek 392 točk.
Na koncu lahko zapišemo: še en
lep uspeh ptujskega športa oziroma
atletike.
Naslednji pomembni tekmovanji
za ptujske atlete bosta državno prven-
stvo za mlajše mladince v Ljubljani in
za starejše mladince v Beogradu. Obe
tekmovanji bosta L julija in bosta
hkrati tudi izbirni za sestavo državne
reprezentance za prihodnja tekmova-
nja.
Rezultati po kategorijah: ml. mla-
dinci I. Gregorič (Brež.) 9675 točk;
ml. mladinke 1. Jerančič (IBM U)
6255; st. mladinci 1. Grd (D1 ZG)
6179 točk; st. mladinke 1. Korošak
(PT) 4859 točk (100 m - 15,20, višina
-	164 cm, krogla - 9,63 m, 200 m -
26,90, skok v daljavo 578 cm, kopje
-	33,72 m, 800 m - 2:28,99,); člani
1. Karan (Part. BG) 7642 točk; člani-
ce 1. Lopatič (Brežice) 5437 točk.
l.Z.
NOGOMET
Drava—Dravinja 3:4
Prvi polčas se je na stadionu v
Slovenskih Konjicah končal z
c«upljivim rezultatom 3 K) za
igralce Dravinje. V drugem pol-
času so sicer ptujski plavi skušali
nadomestiti izgubljeno, kar jim
je ob nekoliko slabši igri Dravi-
nje skoraj uspelo. V nedeljo bo v
Ptuju gostoval Partizan iz Slo-
venj Gradca.
McZ
Novi uspehi
Mladi ptujski košarkaiji so bili tudi v nadaljevanju ligaškega tek-
movanja zelo uspešni.
Pioniiji so se srečali z ekipo Miklavža in tekmo dobili z rezulta-
tom 6035, mladinci so igrali v gosteh in premagali ekipo Kometa z
rezultatom 40:29.
V ponedeljek pa je bila v dvorani Center pokalna tekma tretjega
lM>la med slovenskim ligašem Kometom in ptujskimi košarkarji. Tek-
tno so dobili gostje z rezultatom 68:60, polčas 35:35.
Največ košev in najbolj zanesljivo igro je pokazal Čabrian.
MG
Velik karate spektakel v Ptuju
Julija leta 1979 je karate mojster Boris Močino-
vič (2. DAN) iz Zagreba prinesel shotokan karate
v Ptuj. Najčistejša oblika Funakoshijevega karate-
ja (Gichin Funakoshi, oče modernega karateja) je
v ftuju naletela na veliki odziv. Treningi so pote-
kali v telovadnici OŠ dr. Ljudevita Pivka, karatei-
sti pa so delovali kot sekcija Kluba mladih Ptuj
vse do leta 1985, ko so ustanovili Karate klub Bo-
rec Ptuj.
Leta 1988 se je pričelo drugo obdobje in prepo-
rod za ptujskih shotokan, ko sta klub prevzela Sil-
vo Vogrinec (2. DAN) in Slavko Debelak (1.
KYUX ki sta sodelovala pri razvoju karateja v Ptu-
ju vse od njegovih nazgc^nejših začetkov. Trenin-
ge so prenesli v OŠ Olge Meglič v Prešernovi ulici.
Da bi poudarili občinsko pripadnost in novo poli-
tiko dela kluba, se je leta 1989 KK Borec preime-
noval v KK Jože Lacko Ptuj in postal polnopravni
član Zveze karate organizacij Slovenije.
K K Jože Lacko Ptuj pripravlja velik karate
spektakel, predstavitev borilne veščine in športa,
ki bo kmalu postal nova olimpijska disciplina. 16.
junija bo ob 18. uri v SŠC Dušana Kvedra Ptuj
tekmovanje štajerske regije za pokal Jožeta Lacka.
Karate prvenstvo so omogočili DO Ptuj, DO in za-
sebni sektor občine Ptuj. Če bosta njihovo razu-
mevanje in podpora še v prihodnje tako odločna,
bo pokal Jožeta Lacka postal vsakoletno tradicio-
nalno tekmovanje, kar je želja vseh karateistov in
privržencev kimono športa.
Na tekmovanju se bodo v borbah pomerile eki-
pe: Boris Kidrič Maribor, Partizan Ruše, Branik
Maribor in Jože Lacko Ptuj. Nastopili bodo tudi
pionirski kata tim, ženska borbena in kata ekipa,
prikazane bodo tehnike lomljenja, noža, kenda in
aikida. Za zabavo pa bo i>oskrbela plesna skupina
jazz baleta Ptuj.
Silvo Vogrinec
V	predzadnjem kolu medrepubliške nami/noteniške lige so tako ptujski
rantje kot dekleta izgubili. I kipa Industrogradnje je le / enim izgubljenim \e-
tom premagala igralce Poetovie v Zagrebu, prav tako prepričljivo pa so ptujske
igralke izgubile na Keki, kjer so jih domačinke premagale s 7:2.
V	8. kolu prve B republiške lige so imeli igralci Poetovie več možnosti In so
igralce Murske Sobote premagali 6:3.
M C/
Zeleni — v Mostec!
Varstvo okolja se v Sloveniji vedno močneje razvija. Sedaj je izredno ak
tualen politični pluralizem z nastajanjem novih zvez in strank, zato so se tudi
naravovarstveniki odločili, da ustanove svojo stranko, ki jih ho zastopala \ poli-
tičnem prostoru in ki se bo imenovala Zeleni.
Ustanovna skupščina Zelenih bo v nedeljo, 11. junija, v Mostecu pri l.ju-
bljani (pod Rožnikom). Na skupščino vabijo vse, ki jim je dovolj nesmiselnega
uničevanja okolja in ki želijo za zdravo prihodnost storiti nekaj več.
Ustanovne skupščine se bodo udeležili tudi ptujski ekologi. Vse informaci-
je o tem in o nadaljnjem delu Zelenih lahko dobite pri Kkološki skupini Ituj v
Klubu mladih ali na OK ZSMS (pri Stanku Žuncuj, tel 771-736 ali 771-660.
d.
Združenje šoferjev in avtomehanlkov Ptuj organizira tečaj
cestnoprometnih predpisov kategorije A, B, C in E. Pričetek te-
čaja bo v četrtek, 15. junija 1989, ob 16. uri v prostorih združe-
nja. To bo zadnji tečaj pred poletnimi dopusti. Prav tako organi-
zira tečaj cestnoprometnih predpisov za dijake in študente s
pričetkom 19. junija 1989 ob 15. uri. Dijakom in študentom nudi-
mo pri tečaju 50 % popust.
Ker je število mest v posameznem tečaju omejeno, se pri-
javite čimprej na ZŠAM Ptuj, Nova cesta 1, kjer boste dobili tudi
vse druge informacije.
KLUB MALEGA NOGOMETA
V i T O M A R Ci	NdF
VABI	^-
na 7. tradicionalni nočni turnir v malem nogometu, ki bo v soboto,
10. 6. 1989, ob 19. uri na igrišču v VITOMARCIH.
Nagrade:
1.	mesto 10.000.000 din + prehodni pokal KS Vitomarci -I- pokal v
trajno last
2.	mesto 5.000.000 din + pokal
3.	mesto 2.500.000 din + pokal
4.	mesto 1.250.000 din -i- pokal
5.	mesto 625.000 din + priznanje
6.	mesto nogometna žoga + priznanje
7.	mesto nogometna žoga -i- priznanje
8.	mesto nogometna žoga + priznanje
Prijavnina znaša 450.000 din na dan turnirja do 19. ure.
MESARIJA
JOŽE FINGUŠT,
GAJ 9, PRAGERSKO
AKCIJSKA PRODAJA MESNIH IZDEL-
KOV
—	9. in 10. junija pred Merkatorjevo prodajalno ŽI-
VILA v Ptuju.
—	25 do 30 odstotkov nižje cene. predstavitev proizvodov
in pokušnja
Akcijska prodaja bo potekala hkrati v Mesariji Jožeta
Fngušta, Gaj pri Pragerskem. Na voljo bo široka ponudba
svežega mesa: govedina, teletina, svinjina, gosi, race, pu-
rani ...
Prepričajte se o kakovosti mesnih izdelkov Mesarije Jože-
ta Fingušta, Gaj 9, Pragersko.
PTUJ NovacestaG »(062)771-852 LUDVIK KUHARIČ
etamit, salonit, tegola canadese, ahiml-
dov m ravnih streh (cme kritine)
—	toplotne izolacije	NOVO: uvožena kritina DECRA
—	izdelava ostrešij	Informacije po telefonu od 7. do 9. ure.
—	pokrivanje vseh vrst streh (opeka, priporočamo se!
W	•nNNM kimutsu komblMl---ptuJ	_	^ "o^
tozd gostinstvo »haloški biser« ptuj
Morda še ne veste, da igra v n	^^^o
stavraciji Ribič vsati četrtelf, pi
te/( in soboto zvečer ansambi	o^
Exceisior 4. Prepričajte se sam
da ob poslušanju lepih dalma
tinskih in starogradskih melodt	o%
dobre jedi teknejo še bolj.	k
Potruditi se bomo, da vam bo pi
nas prijetno!
%
Denarja namreč. Iz premalo polne vreče je
težko deliti, je bila osnovna ugotovitev 9. seje
skupščine ZTKO Ptuj, ki je bila 31. maja.
Z denarjem za telesno kulturo je v iplujski
občini tako, da ga ni dovolj, kot ga ni dovolj
za druge dejavnosti. Ptujski športniki so uvrš-
čeni v prvo tretjino na republiški lestvici re-
zultatov, po povprečni prispevni stopnji za
leto 1988 za telesno kulturo pa na 42. mestu
med 65 občinami (v ptujski občini damo za
telesno ku!turo 0,26 odstotka bruto osebnega
dohodka, povprečna prispevna stopnja v Slo-
veniji je kar 034 odstotka).
Zneski, ki jih dobivajo strokovni delavci
— trenerji, so simbolični. Tudi sami športniki
trenirajo v vse slabših finančnih razmerah.
KAKO RAZDELITI
Seveda se težave pojavijo, ko je potrebno
denar razdeliti. Leta 1986 je bil zaradi te^
sprejet pravilnik o razvrščanju posameznih
panog na prioritetne in neprioriletne po re-
zultatih, o doseženih v preteklem obdobju.
Ta pravilnik je bil tudi letos dopolnjen, pri
čemer so iz vrste prioritetnih izpadli moški
rokomet, košarka, AMD in nacionalni pro-
gram v strelstvu.
Ali naj ptujski rokometaši prenehajo ob-
stajati, je vprašal njihov delegaL Za letošnje
leto so kot neprioritetna panoga dobili le 9
milijonov dinarjev, samo gostovanje pionir-
ske ekipe v Škofji Loki pred dvema tednoma,
uvrstila se je na odlično tretje mesto v repu-
bliki, pa jih je veljalo dobro četrtino tega de-
narja. At^urdno je, da dosegajo boljše razul-
tate kot nekateri prioritetni športni.
Po pravilniku se bodo ti rezultati upošteva-
li šele prihodnje leto. Kako naj moški roko-
met preživi in se razvija do takrat?
Podobne težave imajo tudi drugi, pred-
vsem neprioritetni športi. Predstavnik Strel-
ske zveze je opozoril na povečano ceno orož-
ja. Onemogoča jim izvajati mednarodni pro-
gram in tako sploh ne morejo med prioritet-
ne športe. ■	*
SAMI SKRBETI ZASE
Vsak naj si zagotovi dodatna sredstva z do-
datno, nešportno dejavnostjo, je bilo slišati
na seji. Za sedaj to bolje uspeva okoliškim
kot mestnim športnim organizacijam. Tudi
strokovni dealvci ZTKO so se strinjali, da se
sponzorstva še niso dovolj lotili. Vendar bo v
primeru nesistemskega financiranja šport re-
sno ogrožen. Ravno to pa se mu obeta z novi-
mi spremembami ustave. Republiška komisi-
ja za ustavna vprašanja je namreč telesno
kulturo izpustila iz dejavnosti posebnega
družbenega pomena. Kako bo to vplivalo na
zdravje, delovno storilnost, obrambno spo-
sobnost, vzgojo ..., ni potrebno ugibati. Že
sedaj je odstotek nesposobnih za vojaško
službo zaradi telesnih nepravilnosti velik, v
ptujski občini največji v Sloveniji, smo slišali
na seji.
Delegati so izglasovali, da bodo sredstva
med prioritetne športne klube razdeljena v
letošnjem letu tako, da jih bodo dobili indivi-
dualni 60, kolektivni športi pa 40 odstotkov.
Kolikšni zneski so to?
Ni dovolj za vse
NEPRIORITETNI TEKMOVALNI ŠPORTI (iz-
vzet nogomet)
TOČKE	ZNESEK
Rokomet - moški	2564 9.102.200 din
Košarka	2717 9.645.350 din
OSZ - nacionalni	1157 4.107.350 din
Boks	indeks 1.748.710 din
Kegljanje	760 2.698.000 din
Kolesarjenje	1881 6.677.550 din
Tenis	1591 5.648.050 din
Gimnastika	1866 6.647.390 din
AMD	indeks 4.910.0.30 din
PRIORITETNE ŠPORTNE PANOGE
Rokomet - ženske 2335 41.560.660 din
Nogomet - Al.	2507 44.622.090 din
Nogomet - Drava 2636 46.920.970 din
Atletika	6657 57.356.710 din
Namizni tenis	3773 32.508.170 din
Strelstvo - medn.	3271 28.182.930 din
Judo Ptuj	4534 39.064.940 din
JudoGorišnica	2658 22.901.320 din
Šah	2278 19.641.540 din
Poleg osnovnih sredstev dobijo telesnokul-
turne organizacije še športne dodatke za uvr-
stitve posameznikov v zvezni in perspektivni
razred ted sredstva za povečano dejavnost.
Ta so bila v lanskem letu razdeljena med ti-
ste, ki so zanje vedeli in so se pravočasno pri-
javili.
Več je potrebno ponuditi tud pasivnim
športnikom, torej gledalcem. Predvsem dvo-
rana SŠC" je po tej plati neizkoriščena, od
uporabnikov pa zahtevajo zanjo visoko na-
jemnino, so se pritožili delegati. Mc Zupanič
TEDNIK - 8- junij 1989
OGLASI IN OBJAVE — 15
o TEŽAVAH V DIMNIKARSKEM PODJETJU
Tradicija brez ljudi ne pomeni ničesar
Po posredovanju skupine delavcev Dimni-
karskega podjetja Ptuj je sredi prejšnjega me-
seca izvršni svet SO Ptuj ugotovil, da so v
tem kolektivu, ki zaposluje 22 delavcev,
spodkopani samoupravni odnosi ter da so
huje prizadeti družbeni interesi.
Ugotovljeno je bilo, da samoupravna de-
lavska kontrola sploh ni delovala, da indivi-
dualni poslovodni organ prekoračuje poobla-
stila, tako da zboru delavcev in njegovim iz-
vršnim organom omejuje uresničevanje nji-
hovih pristojnosti. Ugotovljeno je bilo tudi,
da v kolektivu ni bilo zagotovljeno soodloča-
nje predstavnikov družbenopolitične skupno-
sti ter da se družbena sredstva ne uporabljajo
smotrno. Prizadetost družbenih interesov pa
je izvršni svet videl v 7,32-odstotnem presež-
ku družbeno primernega obsega sredstev za
izplačane osebne dohodke v minulem letu
1988.
Ker takšna situacija močno ogroža obstoj
kolektiva (pri glasovanju za individualnega
poslovodnega organa je prišlo do nepravilno-
sti), se je izvršni svet SO Ptuj odločil, da to
prepreči, in predlagal enomesečni rok za ure-
ditev samoupravnih odnosov in razmer v
Dimnikarskem podjetju Ptuj. Konec maja so
na zadnjem zasedanju vseh treh zborov ob-
činske skupščine delegati ta predlog v celoti
podprli, tako da sklep že velja.
Rok za normalizacijo razmer je zelo kra-
tek, in če kolektivu do konca tega meseca ne
bo uspelo, bo zagotovo predlagan začasni
ukrep družbenega varstva, saj so za to vsi po-
goji.
Večina delavcev v Dimnikarskem podjetju
Ruj se tega zaveda, in kot so povedali, se na
moč trudijo, da bi zadeve čimprej uredili. Mi-
nuli ponedeljek, 5. junija, so se sestali na
zboru delavcev in ocenili uspešnost svojih
prizadevanj, o čemer je Ivan Kukovec, vrši-
lec dolžnosti direktorja, med drugim pove-
dal:
»Čeprav se zavedamo, da smo v Dimnikar-
skem podjetju v velikih težavah, so nas spre-
jeti ukrepi IS presenetili. O problemih, ki nas
tarejo, smo se že pred tem pogovarjali s pred-
stavniki izvršnega sveta ter ugotovili, da pro-
blematika ne izvira le iz motenj v samoupra-
vljanju, ampak predvsem zaradi tega, ker pri-
manjkuje dimnikarskega kadra in ker imamo
na ramenu precej več terena, kot ga lahko
obdelamo. V delovni organizaciji smo ši pri-
šli navzkriž po predložitvi mojih variant o
razvoju Tirme in od tod izhaja večina neso-
glasij.
Vseh svojih napak seveda ne moremo zani-
kati; kdor dela, tudi greši. Premalo smo bili
pazljivi in v naših zapisnikih manjka prisot-
nost zunanjih delegatov, delavska kontrola
se je sestala, vendar ni zapisala zapisnika.
Osebne dohodke smo prekoračili, vendar v
meji tolerance; očitajo nam prekoračitev
stroškov, vendar menimo, da so ti v skladu z
rastjo inflacije, predvsem pa izvirajo vsa po-
večanja stroškov iz našega dela. Dejstvo je
tudi, da se bomo morali v bodoče bolje orga-
nizirati, da bomo lahko nudili našim stran-
kam čimbolj strokovno in kakovostno stori-
tev po ustrezni ceni.«
Očitajo vam tudi previsoko režijo, saj ima-
te med 22 zaposlenimi kar 8 režijskih delav-
cev; razmerje torej ni ustrezno.
»V tem trenutku nas je zaposlenih le še
19,5, o omenjenih očitkih pa toliko: zelo tež-
ko je opredeliti, kaj je to produktivno in kaj
neproduktivno delo. Nedvomno pa drži, da
je odstotek režijskih delavcev pri nas preve-
lik. Zadnja leta je število zaposlenih precej
nihalo, saj smo zamenjali več kot 30 delav-
cev. Sedaj imamo za območje ptujske občine
le 3 kvalitetne dimnikarje, enega delovodjo
in dva priučena dimnikarja. Ti pa seveda ne
morejo kvalitetno opraviti vseh nalog, ki jim
jih nalaga zakon, saj je teren preobsežen.
Glede zmanjšanja administracije pa iščemo
rešitve več kot dve leti, žal pa zakonodaja ne
dopušča, da bi ta problem enostavno in hitro
rešili.«
In kaj ste sklenili na zboru delavcev?
»Sprejeli smo dva sklepa, ki sta precej po-
membna. Dve delovni mesti v upravi bomo
ukinili, z razpoložljivimi dimnikarji pa naj bi
sprejeli toliko dela, kot ga resnično zmoremo
kvalitetno opraviti. Naša bodoča organizira-
nost pa je odvisna tudi in predvsem od izvrš-
nih svetov SO Ormož in Ptuj. Predlog je, da
naj bi se organizirali znotraj Komunalnega
podjetja Ptuj. Zakon pa dopušča še več mož-
nosti in odločiti se bo treba za najustreznej-
šo, ki bo zagotovila socialno varnost zaposle-
nim in kvalitetno opravljanje dimnikarske
službe na območju obeh občin. Vse druge ne-
pravilnosti pri samoupravljanju smo že ali pa
bomo odpravili v dogovorjenem roku, saj je
to v našem interesu. Dimnikarsko podjetje
ima zagotovo tradicijo, vendar tradicija brez
ljudi ne pomeni ničesar.«
M. Ozmec
Kulturni križemkražem
PTUJ • Drevi ob 18. uri bo v paviljonu Dušana Kvedra otvori,
tev razstave del akademskega slikarja Dinka Županoviča iz Osijeka.
PTUJ • Drevi ob 20. uri bo v Narodnem domu v Ptuju sklepni
koncert niešanega mladinskega pevskega zbora Srednješolskega cen-
tra Ptuj, ki ga vodi Darja Koter. Zbor je na letošnjem zveznem tekmo-
vanju mladinskih zborov prejel srebrno plaketo Mladinskega festiva-
la Celje.
PTUJ • Od 6. junija tečaj mladinskega gledališkega studia pri
DPD Svoboda Ptuj, ki ga vodita Branka Bezeljak-Glazer in Mira Mj,
jačevič.
PTUJ • Jutri, 9. junija, bo v ptujskem gledališču ob 18. uri na-
stopila gledališka skupina osnovne šole Toneta Žnidariča z igrico Kr-
tačka zobačka za izven. Predstava je bila najboljša na republiškem
srečanju otroških gledaliških skupin in se bo udeležila tudi zveznega
srečanja v Ključu.
PTUJ • Gledališče DPD Svoboda Ptuj bo 12. in 13. junija še
igralo izredno uspelo predstavo Dama iz Maxima. Oba dneva bosta
ob 15. uri predstavi za Srednješolski center, v torek, 13. junija, ob
19.30 uri pa jo bodo še poslednjič zaigrali za izven.
N. V.
ORMOŽ • V soboto, 10. junija, ob 20. uri bo v Obrežu petnajsto
srečanje folklornih skupin bratskih občin ob 15-letnici Prosvetnega
društva Obrež. Sodelovale bodo domače folklorne skupine in ljudski
pevci, folklorna skupina iz občine Pregrada, folklorna skupina Vinko
Korže iz Cirkovc ter trio Škrjanec in kvartet Jeruzalem.
ORMOŽ • Jutri zvečer ob 20. uri bo pri Tomažu pri Ormožu ot-
voritev pete slikarske kolonije in predstavitev del mladih literatov ob-
čine Ormož.
SLOVENSKA BISTRICA • Folklorna skupina Impol praznuje
petletnico svojega delovanja. S plesi in pesmijo so nastopili po naši
domovini in tujini. Jutri zvečer — 9. junija — ob 19. uri se bodo pred-
stavili v bistriškem domu kulture.
SLOVENSKA BISTRICA • KUD Alojza Avžnerja z Zgornje
Ložnice pri Slov. Bistrici prireja v soboto, 10. junija, ob 19. uri v pro-
storih osnovne šole kulturno prireditev. Predstavili se bodo moški
pevci, otroška folklora in venčeseljske ljudske pevke.
ORMOŽ • V nedeljo, 11. junija, ob 10. uri na grajskem dvorišču
20. srečanje odraslih pevskih zborov iz severovzhodne Slovenije.
V. T.
KJE - KDO - KAJ - KDAJ NAJCENEJE
Kdo najceneje... zašije hlače
Ponekod po svetu lahko po ceni presodiš, kako kakovosten je iz-
delek. Pri nas v večini primerov ni tako.
Ponekod kupiš tako kakovostno, kolikor si pripravljen odšteti za
potrebovano. Pri nas kupiš, če ti ostane kaj denarja po rednih mese-
čnih izdatkih. Ali toliko, kolikor upaš iti v minus pri svoji banki.
Obiskali smo šivilje in krojače — obrtnike na Ptuju. Ta teden bi
odšteli za šivanje ženskih ali moških hlač brez posebnih modnih do-
datkov do 220.000 dinarjev. Najceneje, za 120.000, vam jih zašijeta
Slavka Benčič in njen mož. Doma sta v prvem nadstropju Lackove
ulice številka 8. Ce prinesete zadrgo, gumbe in blago za hlače s seboj,
boste odšteli le 100.000, hlače za otroke pa seveda zašijeta ceneje.
V rubriki KJE - KDO — KAJ — KDAJ je NAJCENEJE bomo
skušali spremljati cene izdelkov, pridelkov, storitev... Vabimo ^as,
da sporočite svoje želje, predloge, izkušnje, nasvete ... na UREDNI-
ŠTVO RADIO-TEDNIKA.
Rodile so:
Brigita Potočnik, Vel. Brebrov-
nik 57 — Roka; Vanja Horvat,
Krčevina 21/a — Aljaža; Zinka
Zoreč, Slovenski trg 5 ~ Kle-
mentino; Štefka Korez, Sitež 40
— Uroša; Elizabeta Kovačec,
Brezovci II. — dečka; Marica
Požegar, Dolič 43 — Aleša; Silva
Majcen, Bratonečice 15 — Mi-
haelo; Helga Slodnjak, Moškanj-
ci 37/a — Sabrino; Marija Her-
tiš, Majšperk 100 — Simono;
Anica Prelog, Stročja vas l/a —
Primoža; Jožica Plaveč, Ivanj-
kovci 4 — Tomaža; Albina Ko-
rošec, Zamušani 37/a — Milana.
Poroke:
Janez Solina, Stojnci 70, in
Koviljka Ljubojevič, Ormož, Ko-
lodvorska 2; Robert Ivanuša,
Peršonova 8, in Jolanda Šam-
perl, Ul. Lackove čete 27; Bojan
Mlinar, Bled, Levstikova 12/a,
in Ana Medved, Ziherlova pl. 8;
Ivan Kekec, Nova vas pri Mar-
kovcih 42, in Vesna Kujec, Mala
vas 13/a; Ladislav Kovačič,
Slov. Bistrica, Partizanska 34, in
Jožica Kren, Maribor, Gosposka
29.
Umrli so:
Danica Grmek, Moškanjci 48,
roj. 1962, umrla 26. maja 1989;
Alojz Cene, Na Obrežju 2, roj.
1921, umrl 30. maja 1989; Ciril
Žuran, Drstelja 32, roj. 1927,
umrl 30. maja 1989; Jožef Hor-
vat, Krčevina pri Vurbergu 45,
roj. 1931, umrl 1. junija 1989; Ja-
nez Plohi, Spuhlja 49, roj. 1929,
umrl I. junija 1989; Tomaž
Cartl, Zg. Hajdina 53, roj. 1973,
umrl 1. junija 1989.
Ormož
Poroka, 27. maja 1989:
Nenad Žibrek, Ljutomer,
Krapje I, in Irena Čeh, Kog 59.
Poroki, 3. junija 1989:
Janez Gašparič, Trgovišče 52,
in Mira Munda, Trgovišče 29;
Jurij Trop, Lešnica 5, in Darinka
Kralj, Dobrovščak 12.
TEDNIK
Izdaja Zavod za časopisno in
radijsico dejavnost RADIO—
TEDNIK, 62250 Ptuj, Raičeva
6, poštni predal 99. Ureja
uredniški kolegij, ki ga se-
stavljajo: direktor in glavni
urednik Franc Lačen, odgo-
vorni urednik Ludvik Kotar,
tehnični urednik Štefan Puš-
nik, novinarji Jože Bračič,
Ivo Ciani, Majda Goznik, Dar-
ja Lukman, Martin Ozmec in
Nataša Vodušek ter novinar-
lektor Jože Šmigoc. Uredni-
štvo in uprava: Radio-Tednik,
telefon (062) 771-261 in
771-226. Celoletna naročnina
znaša 150.000 dinarjev, za tu-
jino 240.000 dinarjev. Žirora-
čun pri SDK Ptuj:
52400-603-31023. Tiska ČGP
Večer, TOZD Mariborski tisk,
Maribor. Na podlagi zakona o
obdavčevanju proizvodov In
storitev v prometu je TEDNIK
uvrščen med proizvode, za
katere se temeljni davek ne
plačuje.
Spet požar na perutninskih klavnicah
v torek, 6. junija, okoli 11. ure je izbruhnil požar v ostrešnem de-
lu perutninske klavnice ptujske Perutnine. Po neuradnih podatkih je
prišlo do požara zaradi okvare klimatske naprave. Delavci Perutnine
so poskušali požar pogasiti sami z ročnimi aparati, vendar so se
ognjeni zublji hitro razširili navzgor. Na pomoč so prihiteli člani ga-
silskih društev Ptuj, Tumišče, Hajdina, Agis, Spuhlja, Videm in Star-
še. Pridružila se jim je še brigada poklicnih gasilcev iz Maribora. Sku-
paj je bilo na požarišču prek 100 gasilcev, ki so požar omejili v pičlih
15 minutah ter ga pozneje tudi dokončno pogasili.
Zaradi zaključka redakcije nismo uspeli dobiti uradnih podatkov
o nastali škodi. Zvedeli pa smo, da je zgorela in je uničena klimatska
naprava v klavnicah, večji del električne napeljave, agregat za uravna-
vanje hidravlike olja, delo podstrešja in ostrešja. Po nestrokovni oce-
ni je škode zagotovo za nekaj sto milijonov, podrobneje pa bomo o
tem poročali v prihodnji številki Tednika.
-OM
Gasilci v boju z ognjenimi zublji — požar so omejili v pičle četrt ure.
(foto: M. Ozmec)
Šahovski turnir v Vidmu
Zveza sindikatov Slovenije
Republiški odbor sindikata delavcev v
vzgoji, izobraževanju in znanosti
Sporočilo
za javnost
v LJubljani se je 5. junija 1989 na iz-
redni seji sestal republiški odbor sindi-
kata delavcev v vzgoji, izobraževanju in
znanosti. Republiški odbor za izvršilne
organe in skupščino SRS ter skupščine
SIS ponovno naslavlja svoje zahteve,
predstavljene na protestnem zboru v
Cankarjevem domu 31. 5. 1989 ter ob
zahtevah stavkovnega odbora v LJu-
bljani sporoča:
—	republiški odbor pričakuje v
skladu z izjavo izvršnega sveta skupšči-
ne SRS z dne 2. 6. 1989 - uskladitev
osebnih dohodkov na raven gospodar-
stva — najkasneje do 10. 6. 1989
—	republiški odbor poziva vse ob-
činske organizacije sindikata, da v ob-
činah. kjer ne bo uskladitve, ustanovijo
stavkovne odbore in v skladu s stavkov-
nimi pravili pozovejo osnovne organi-
zacije na enodnevno stavko.
Ker so ostale zahteve sindikata dol-
goročnejše, republiški odbor pričakuje
od skupščine SRS na zasedanju 21. 6.
1989 rešitve, ki bodo omogočale sistem-
ske spremembe v vzgoji, izobraževanju
in znanosti, ter sklepe, s katerimi bo
povečan delež družbenega proizvoda,
namenjen vzgoji in izobraževanju.
Republiški odbor bo pred pričetkom
novega šolskega leta ponovno ocenil
uresničevanje svojih zahtev ter zahtev
stavkajočih. Ce ne bo sprememb in
ukrepov, ki bodo izboljšali razmere v
\zgoJi, izobraževanju in znanosti, bo re-
publiški odbor organiziral protest ce-
lotnega slovenskega šolstva in znanosti
ter zahteval odgovornost izvršnega sve-
ta skupščine SRS ter vodstev samou-
pravnih interesnih skupnosti.
Ob prazniku krajevne skupno-
" sti Videm je tamkajšnja šahovska
sekcija organizirala hitropotezni
šahovski turnir, tokrat že desetič.
Trinajst ekip z vse Štajerske se je
preizkusilo za štirimi deskami.
Sodniške posle je odlično vo-
dil Janez Lah.
Najbolj se je izkazala ekipa
ŽŠD Maribor, ki je pokal osvoji-
la s 43,5 točkami. Na drugem
mestu so z 32 točkami šahisti DO
Metalna, tretji ŠS Videm, 31
točk, četrti Ptuj — mladi, 29
točk. Proglasili so tudi zmagoval-
ce posameznih desk:
1. deska:
1.	Šlamberger, Poljčane
2.	Supančič, Maribor
3.	Brglez, Ptuj — mladi
2. deska:
1.	Vombek, Maribor
2.	Leon Iljaž, Maribor
3.	Riegler, Poljčane
3. deska:
1.	Klemenčič, Maribor
2.	Sedlašek, Videm
3.	Feguš, Ptuj
4.	deska:
1.	Musil ml., Maribor
2.	Janžekovič, Proletarskih bri-
gad
3. Štefanec, Videm
Ob dokaj močni konkurenci in
želji videmske šahovske sekcije,
da bi za šah navdušili čimveč
mladih, pri čenter ji nudi vso po-
moč krajevna skupnost, se neho-
te pojavi vprašanje, zakaj se tur-
nirja niso udeležili najboljši, že
uveljavljeni ptujski šahisti. Dile-
tantsko bi bilo ugotavljati, ali je
takšna nedeljska tekma dober
trening, gotovo pa je, da bi nji-
hova igra vzpodbudila šahovski
podmladek.
McZ
MOPEDIST UMRL
Po regionalni cesti od Ptuja
proti Pragerskemu je v četrtek, I.
junija, ob 17.30 vozil osebni avto
Karlo Tica iz Njivic pri Lišici. V
bližini Kidričevega je začel pre-
hitevati osebni avtomobil. Pri
tem je zadel Tomaža Cartla z
Zgornje Hajdine, ki je z mope-
dom vozil ob sredinski črti, in ne
da bi nakazal smer, zavil na
stransko cesto. Hudo poškodo-
vanega Cartla so prepeljali v
ptujsko bolnišnico, kjer je kmalu
za tem umrl.
TRCENJE V KRIŽIŠČU
V križišču lokalnih cest Ptuj —
Sela—Lancova vas sta 1. junija
trčila osebna avtomobila, ki sta
ju vozila Franc Bezjak iz Maj-
šperka in Anton Božičko iz Sel.
Do trčenja je prišlo zato, ker je
Bezjak neprevidno zavijal na
prednostno cesto. Pri trčenju sta
se hudo poškodovali sopotnici v
obeh avtomobilih — Slavica Pi-
šek iz Majšperka in Marjetka Bo-
žičko iz Sel.
KOLESAR HUDO RANJEN
Franc Vindiš iz Ptuja je v pe-
tek, 2. junija, ob 15.50 vozil oseb-
ni avto od Vidma proti Ptuju in
to pravilno po svoji desni strani.
V naselju Pobrežje je z desne pri-
peljal na cesto kolesar, 73-letni
Blaž Cafuta, Pobrežje 89. Avto-
mobilist je zadel v zadnji del ko-
lesa, kolesarje padel in se hudo
poškodoval.
UMRLI DEKLETI
V petek, 2. junija, ob 17.45 se
je na regionalni cesti pri Borlu
zgodila prometna nesreča, v ka-
teri sta ugasnili dve mladi člove-
ški življenji. Od Zavrča proti
ftuju je vozila osebni avto zasta-
va 126 P devetnajstletna Alenka
Šmigoc iz Spuhlje. Na desnem
ovinku pri BoHu, ko je ovinek že
zvozila, jo je na mokrem cestišču
malo zaneslo. Zapeljala je na le-
vo bankino, vozila nekaj časa z
levimi kolesi po jarku in nato si-
lovito trčila v betonski prepust
ob cesti. Njena sopotnica, 18-let-
na Lidija Furbos, je umrla na
kraju nesreče. Težko poškodova-
no voznico so prepeljali v mari-
borsko bolnišnico, kjer je zaradi
hudih poškodb umria.
FF