Občani Most smo z veseljem sprejeli vrnitevstarega znanca in
prijatelja, ki nas je nedavno spet pozdravil iz nabiralnika. Upamo in
želimo, da bo glasilo Naša skupnost živelo, raslo in se uveljavljalo
naprej.
V želji, da bi bilo v časopisu čimveč zanimivih, perečih in aktualnih
člankov, sem tudi sama sklenila, da bom sem ter tja pomočila pero
v črnilo in vam poslala kako vrstico za objavo. Tokrat se vam oglašam
s prispevkom o čistoči oz. odpadkih, ki so s svojo trdovratno
prisotnostjo gotovo eden izmed ključnih problemov ne le v naši občini,
pač pa v vsej Ljubljani.
Čeprav veljajo .babilonska' naselja in soseske v naši občini predvsem za spalne soseske. je v njih tudi precej živahnega dnevnega življenja. O tem poleg veselega otroškega živžava zgo-vorno pričata tudi nesnaga in umaza-nija okrog blokov in stolpnic, ki ju je zlasti v Stepanjskem naselju. kljub apelom Zelenih in organiziranim či-stilnim akcijam. še vedno na pretek.
Seveda med glavne krivce onesnaž-čenja nedvomno še vedno sodimo sta-novalci in obiskovalci teh naselij. vse-kakor pa so za razmere odgovorni tudi naši vrli komunalci.
Na .krizno obdobje' v zvezi s smetmi izpred nekaj mesecev smo več ali manj že pozabili, žal pa ne moremo spregledati dejstva. da polni smetnjaki zaradi nerednega odvoza smeti sem ter tja še cele dneve stojijo pred našimi stolpnicami. Naravnost katastrofalne pa so razmere v zvezi s še uporabnimi odpadki in surovi-nami, ki bi sicer sodili v reciklažo.
Stanovalci Bilečanske ulice (v vseh
treh stolpnicah nas je kar precej ta-kih. ki nas skrbi prihodnost zelene Slovenije!) smo prek različnih inštitu-cij (hišnik, hišni svet. krajevna skup-nost in Surovina. oziroma Papir ser-vis) že dalj časa moledovali za pose-ben kontejner. namenjen odpadnemu papirju.
Potem ko so se pri nas papirni od-padki celih trinajst let v glavnem zbi-rali v posodah z ostalimi smetmi in .prhneli' na smetiščih in so papirni-čarji pridno krčili dragocene gozdove. so se nas odgovorni končno usmilili in nam poslali želeni kontejner, ki zdaj stoji za stolpnico na Bilečanski 2.
Žal pa veliko kartona in papirja še vedno konča v običajnih smetnjakih, verjetno celo več kot v kontejnerju. ki je s svojo okroglo obliko, brez pre-mičnega pokrova in z dvema ozkima režama, namenjenima polnjenju je-klenega volumna. dokaj neroden in neprikladen za odmetavanje odpad-nega papirja.) Mar ni mogel nihče izmed  načrtovalcev  in  oblikovalcev
skočiti k sosedom, čez mejo in se prepričati, kakšni zbiralniki so ustrezni in funkcionalni ter po njiho-vem vzoru prirediti tudi svojo moj-strovino?!?). Tako precej stanovalcev še vedno raje vrže papir v smeti, ker je to pač enostavno in običajno (zbira ga tako in tako več nihče, ker se sploh ne izplača!), kot pa da bi stali ob okroglem kovinskem kontejnerju in skozi ozko režo, ki bi s svojimi dimen-zijami nedvomno bolj sodila na kak poštni nabiralnik. basal kos za kosom v notranjsot zbiralnika.
ODPADKI
Najbolj zagrizeni ekologi seveda vztrajamo pri postavljenem zbiralniku papirja in se vedno znova potrpežljivo prilagajamo njegovi skromni zmoglji-vosti pobiranja, čeprav je potem okrog kontejnerja včasih celo več pa-pirčkov kot v njem.
Upam. da se bo kdo od odgovornih zamislil nad razmerami (celo najboga-tejše in najbolj razvite dežele si ne drznejo privoščiti takega pregrešnega razkošja in skrbijo ter si prizadevajo, da se vsak papir vrne v proizvodnjo!), se morda celo sprehodil po naselju in si ogledal sporni kontejner. namenjen
zbiranju odpadnega papirja. Mimo-grede lahko - s ščipalko na nosu, seveda - pokuka še v prostore s smet-njaki, v katerih je še ogromno drago-cenih kartonskih in papirnih odpad-kov. Stanovalci pričakujemo razume-vajočega posluha in upamo, da nam bodo kmalu namenili še običajni, kla-sični zbiralnik za papir. Potrebujemo namreč takega z veliko odprtino in s premičnim pokrovom, ki se bo go-tovo hitreje polnil in kmalu pritegnil še ostale papirne odpadke. ki zdaj romajo v običajne smetnjake.
Prebivalci oziroma stanovalci smo nezadovoljni tudi z načinom zbiranja ali bolje rečeno zanemarjanjem preo-stalih. še uporabnih odpadnih suro-vin. ki bi nam lahko prihranile težke denarce. Tako še vedno nimamo Di-nosovega zelenega zbiralnika za ste-klovino; seveda večina le-te, če ne kar vsa. spet konča v smeteh (vsi pa vemo. kako energetsko zahtevna in .požrešna' je proizvodnja stekla!). Tudi preostala dva zbiralnika stekla pred Emona centrom in pred Namo sta že dalj časa povsem nabita s ste-klovino. tako da precej steklenic. ko-zarcev in črepinj. leži kar okrog njiju. Menim. da je potrebno čimprej po-skrbeti za dodatne kontejnerje za ste-klenino. Enega izmed njih velja po-staviti na Bilečansko ulico. saj trem stolpnicam z več kot štiristo stanova-nji. bližnjim lokalom in kopici okoli-ških individualnih hiš, nedvomno pri-pada ustrezen zbiralnik in to ne le eden. pač pa dva; zeleni in beli. Eden
za brezbarvno in drugi za obarvano steklo (tudi ti dve kategoriji bi znali ločiti!). Upam, da nam nanju ne bo treba čakati nadaljnjih deset ali še več let, kot na kontejner za papir! V želji, da bi obvarovali okolje in varčevali s surovinami, bi morali na našem ob-močju najti tudi primeren prostor za zbiralnik, namenjen odpadnim kovi-nam. saj je med smetni vedno tudi precej tovrstnih koristnih odpadkov - uporabnih in koristnih surovin.
Ljubljana kljub večletnim prizade-vanjem. načrtovanjem in dogovarja-njem še nt uspela uresničiti projekta recikliranja odpadkov, ki bo zaradi današnje kritične gospodarske situ-acije verjetno še nekaj časa tičal v pre-dalih in čakal svoje priložnosti, zato smo na vrsti mi, ekološko osveščeni meščani. Z minimalnimi stroški, s kančkom prizadevnosti, s trohico zdrave razsodnosti in z veliko tnero skrbi za čisto okolje lahko namreč prav mi učinkovito zapolnimo obsto-ječo vrzel v naši verigi zbiranja in predelave odpadnih surovin. S tem bomo v .zelenem duhu' storili dobro-hotno uslugo okolju in naravi. ki se nam bosta kmalu hvaležno oddolžila za drobno vsakdanjo pozornost.
Zakaj ne bi v toliko opevano, priča-kovano in želeno Evropo stopili tudi na področju skrbi in prizadevanj za okolje, kamor nedvomno sodita prav zbiranje oziroma predelava odpad-kov, in tako bili še korak bliže na-šemu skupnemu cilju po letu 1992?
N.M.