štev. 6 — Letnik VIII. PTUJ, 11. februarja 1955 Glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva ptujskega okraja UREDNIŠTVO IN UPRAVA: PTUJ PREŠERNOVA UlICA » - TELEhON STEV IS« - ČEKOVNI RAČUN Pkl NARODNI BANKI PODRUŽNICA PTUJ STEV. •43-T-20e - UREJUJt UREDNIŠKI ODBOR - ODGOVORJ^l UREDNIK JOZe VRABL — ROKOPISOV ME VKaCAMO — TISKA MARIBORSKA TISKARNA V MARIBORU LETNA NAROČNINA SM DIN. POLLETNA 2S0 DIN, ČETRTLETNA I2S DIN Poštnina plafana v eotovlni Cena din 10.- Precej časa je mnilo. odkar smo zabalež-l zadnje tako po- membne po''lične dogodke, ka- kor io se dogodili prav v zadnjih dneh. To .«o. odtop francoske vlade, odi top predsednika sovjet- ske vlade, nepredviden zaključek konference predsednikov arab' ^kih držav, ruski predlog za mednarodno konferenco o For- mo?. , vrhunec prot-oborožitvene kampanje v Zahodni Nemčiji, r'n se sestanek Tito — Naser. MENDES-FRANCE JE MOHAL ODITI Francija že precej časo nI ime- la takšnega predsednika vlade, kakršen je bi Mendds-France. In prav zarad tega, ker je bil tak- šen, je po sedmih in pol mesecih, odkar je bil na tem položaju, in ko še ni "vojega notranjeoolit'č- nega programa niti prav začel zmijati, moral to mesto prepu- stiti drugemu, ki bo, ali pa tudi ne, bolj kos muham francoskega parlamenta. Pred^^ednik republike Coty je poveril sestavo nove vlade An- toineu Pinayu, b vsemu predsed- niku vlade iz leta 1952, neodvis- nemu de'wčarju, ki pa menda ne bo imel lahkega dela, ker sn so- cial sti že odrekh v^ako podporo njegovi vladi prav tako pa niso male težave z drugimi parlamen- tarnimi skupinami Preozko nam je odmerjen pro- stor, da b na tem mestu obšir- neje razpravljali o v^eh vpraša- njih, ki se ob tej spremembi v Franciji pojavljajo in kater h pomen prerašča francoske meje Vsekakor pa ne bomo zanemarili opazovanja glavn h črt nadaljnje- ga razvoja v bodjoče. TTJDI MAIENKOV JE ODSEL Se bolj kot odhod francoskega premiera pa je presenetila vet novica o odstopu predsednika sovjetske vlade Malenkova. ki je veljal ves čas po StaFnov >mrti za polit čnc najmočnejšega mo- ža v sovjetski deželi Ta dogo- dek pač že lahko imenuiemo pre- senečenje čeprav •'mo v zadnjih nekaj mesecih že slišali namigo- vanja o "borb; za oblast v Krvm- lju<^. Mož se je ob odhodu izdat- no pokritiziral, kakšen položaj pa bo odslej zavzemal, trenutno še ni znano Položa) predsednika vlade je po nekaiurni nrekinitv zasedel maršal Bulganin Ali ne Dr^ho/a z njim na površje nrmada, nasproti polic ji, ki fe doslej (aH vsaj do Stalinove smrti) mela absolutno oblast v svojih rokah? Preobširno b' blo ug bati, v ka- tero smer ^e bo sovjetska država napotila pod novim vodstvom. NlRPT?i!^T>'.'TDEN ZAT^T.TTJCi^K je doživela pred nekaj dnevi konferenca predsednikov vlad arabskih držav, k' so se razšV, ne da b si ob <^love'u segli v roke Prvo violino v tem orkestru b' rad igral Egipt, k bi hotel ustvariti iz te ^kunine dr- žav *tretji bhk-^ Vendar mu prizadevanje ne gre najbolje od rok, vsaj kakor je pokarala zad- nia konferenca predsednikov vlad. Na niej n bilo mogoče re- šiti egiptovskega nasprotovanja iraški (Irak je član Arnhrke lige) vojaški zvezi 5 Turčijo, ki n' arabska država. SE VE^Na FO»IMOZA Poleg vseh gornjih, pa je še vedno 'zredno važno vnrašanre Formoze V tem pogledu ie na- stopil novi momen* s predlogom Molotova, da bi nai sklical med narodno konferenco, kot ie h'7o zadnja ženevska, ko je biln reše- no VDTašanre Indokine Nn fej novi konferenci b> naj sodelova- la tudi k-tajska vlada, k ie boje že dala zo to pristanek. NEMCT NO^^E.TO ORO?,TA V zadnjih dneh je v Zahodni Nemčiji prišla do vrhunca proti- oborožitvena kampanja, k »e zavzela velikanski obseg Idi se, da Nemci resnično ne želijo orožja, ker predpostavilaio obo- rožitvi zedinjenje obeh Nemč j, ki pa bi bilo, kakor menijo z oborožitvijo Zahodne Nemčije, onemogočeno Pokret prot obo- rož tvi povzroča zahodnonemški vladi silne preglavice, vendar jih bo, v-aj tako upa glede no po/o- žaj V parlamentu, uspešno pre- magala. Ob koncu še nekaj be- sed o sestanku TITO — NASER ki Je bil te dni na ladj. »Ga- leb*, k: se vrača iz Indije. Pred- sednik egiptovske vlade je ob razgovorih povabil predsedn ka Tita na uraden obi'^k v Egipt, kar je bilo ugodno sprejeto. Predsed- nik Tito bo obiskal Egipt v le- tošnj: jeseni. V Gorišnici so lepo proslavili prri občinski praznik Med ob^'T!e, ki so že imele prvi obo nski praznik moramo prišteti tudi občino Gorišnico. kjer -o ga množično praznoval; v -soboto 5. n v nedeljo 6 februarja t 1. glede na februarske žrtve 1945, k; so padle zaradi F rbasove izda- je pn Toplakovih v Gorišnici. Z gor šnišk m praznikom in prazno- vanjem so tudi povečane izkuš- nje občinskih praznovanj v ptuj- skem okraju in se ob njh moč- no vidi. kaj vse se da ob do- bri volji .n sodelovanju množič- nih organizacij storiti n kaj ostane za prihodnja praznova- nja. Glede na celotni dvodnevni program in njegovo izvedbo v Goršnici ter na množično ude- Slavnostno sejo Je začel preds. občine tov. Janžekovič ležbo na priredtvah je treba Gorišn čanom priznati, da so se re?no lotili dela in izkonst-li da- ne možnosti ter sestavil pro- gram, ki so ga tud: v ce'oti .z- vedli v zadovoljstvo vseh ude- ležencev Seveda so bili prvič kromnejš:, kot bodo pozneje ko bodo program znatno razširil; :n ■zkoriitili nove možnosti 7.9; se- da i <;o »e dobro zavedali da ie Preds OLG tov. Frangež govori na slavnostni seji Partizanska postojanka Belšakov dom v Muretincih pred nj.mi ogromno delo, ki pa je vezano tudi na mater alne žrt- ve, katerih sedaj še ne zmorejo niti občina niti množ čne organi- zacije. Partizanskim hišam in par- tizansk.m postojankam tega po- dročja ostanejo še na dolgu spo- minske plošče, mnogim ljudem, ki so sodelovali v NOV in jo podprali pa priznanja in primer- na odlikovanja Nekaj časa bodo na zidu v Zadružnem domu imena živih ;n mrtvih borcev NOV na papirju namesto na marmoru in tako dalje. Če- prav bo obč.nsk praznik v fe- bruarju, ko so omejene možno- sti za razne prireditve, kot j h imajo občne, ki praznujejo spoj;^ Partizanska patrulji pri Toplakovih v G&rišnici, kjer so padlj borci NOV mladi poleti ti jesen., bodo vedno znali s prireditvami, tudi s kino predstavami pred prazni- kom n domačim; filmi zadovolji- ti obč nstvo. k: je vedno zahtev- nejše. Vseh predogov za prvi i praznik pripravljalni odbor m mogel upoštevati, ker je moral računat na zadružno dvorano in mu je uspelo pr.tegniti k sodelo- vanju mladino in odrasle, godbo na pihala in tamburaše. pevce ter igralcev iz Muretinec in Goriš- nice Patrulja ZB NOV je bila pripravljena ob vsakem vremenu obiskati partizanske družine m postojanke na Form:'nu, Muretin- cih, Mezgovcih in Gorišnci in k sreči je bilo izredno lepo vreme, da je bil pohod patrulje lepši in lažjii. Številna udeležba je bila pn sprejemu patrulje pri Topla- kovi hiši v Gorišnici, kjer =e bo- do vsako leto radi zbiral ljudje zlasti če bo ob tej priložnosti eden izmed preživelih množici opisal dogodek iz februarja 1945, ko je tam tekla kri borcev NOV. ko so padi, Belšak Tone, Saver Ruda in drugi. Partizanski postojanka pri Cnš Dragutinu v Mezgovcih Občinskega praznovanja v Go- rišnici so Se udeležil kol gostje predsednik OLO tov Lojze Fran- gež, poslanca tov Lojzka Strop- nk in tov Franc Belšak in pred- sedn;k okrajnega sodišča tov. Alojz Donaj. Ti so skupno z vse- mi ostalimi udeleženci od blizu in daleč odnesli iz Gorišn cc, s slavnostne seje n tudi ostalega sobotnega in nede'jskega pro- grama dobre vtise in prepričanje, da bo obč.nski prazn k v Gorš- nici poleg obč Tiskih praznikov v Makolah in drugod ostal zgled ostalim krajem v okraju, kako je treba pripraviti ,in tud' izvesti program občinskega praznika in zanj zainteresrati veliko število okoliškh ljudi. Za praznovanje Gorišničanom in vsem sodelujoč m vse prizna- nje in mnogo uspehov pri bodo- čih praznovanjih V. J. Pri Cuš Julijam v Muretincih je bila Lackova tehnika Nedelja, 6. februarja t. 1., je bii; dan obračuna sindikalnega dela poštnih uslužbencev na okrajnem področju. V ta namen so se zbrali na ptujski pošti; poudarek občnemu zboru pa je bil dan s prisotnostjo tovariša Gerbeca, direktorja PTT iz Liubljane. republiških in okraj- nih sindikalnih in političnih predstavnikov tn drugih. Po uvodnih formalnostih je bila dana beseda predsedniku Sindikalne podružnice PTT de- lavcev in uslužbencev za ptuj- ski okraj tov Alojzu Cucku, ki je podal splošen okvir razvoja v pogledu decentralizacije m demokratizacije, ob katerih se delavski razred lahko uvrljav- l.ia samo z znanjem in politično r-olnjevali in pridobivali za upravljanje svojega podjetja potrebno, kakor tudi drugo zna- nje Tajnik je poročal o podrob- nem delu v podružnici, poleg tega pa tudi o delu delavskega sveta in upravnega odbora. Ta se nista omejevala samo na re- ševanje tekočih nalog, vendar bi bilo potrebno v njunem delu več samoiniciativnosti. Tajnik je poročal tudi o sta- nju nekaterih zunanjih pošt oziroma lokalov, kjer krajevni organi oblasti ne kažejo zani- manje za to. da bi pošta poslo- vala v čimbolj primernih Tpo->i gojih. Tak primer je zlasti opa- zen pri pošti na Vidmu, kjer odgovorni krajevni faktorji na- ravnost nasprotujejo preselitvi pošte v prostore, ki bi bolj ustrezali. Po poročilih je bila razprava, ki se je dotaknila bolj strokov- nih, ali bolje rečeno poklicnih problemov, pustila pa ob stra- ni sindikalno delo. kar pa je glede na hetercgen, sestav ko- lektiva in obširno področje, na katerem deluje, popolnoma ra- zumljivo. Na občnem zboru je bil' ustvarjen vtis, da je kolektiv j na poti k dejanski vzpostavitvii delavsikega upravljanja napra- vil že nekaj korakov, da se tru- di, da bi v tem pogledu našel svoje mesto, da vodi evidenco o svojem delu, pravzaprav o delu vsakega svojega člana in da torej njegova sindikalna or- ganizacija večji del uspešno opravlja svojo nalogo. dli ste že vložili prošnjo za sečno clovoiienie? Prošnje za izdajo sečnih do- voljenj za drva za domačo po- rabo (10 prm) v letu 1955-56 bodo reševale občinske gozdne komisije, k; so jih formirali ob- činski ljudski odbori do 1. fe- bruarja 1955 Lastniki gozdov in lastniki travniških pogozde- nih parcel, ki želijo sekati, ima- jo čas za vla,ga«ije prošenj (po- sebni obrazci pri občini) do 31. marca 1955 Do tega časa pro- šenj ni treba kolkovati. le za- mudniki bodo plačali za kolke 680 din. če bodo vlagali prošnje po 31. marcu 1955. Sečna dovo- ljenja bodo i^dana najpozneje do 30. junija t 1. Revirni gozdar bo preveril prošnje za izdajo sečnih do- voljenj. Dovoljenje bo izdal ob- činski odbor, čim bo dobil pre- verjeno prošnjo od revirne uprave obenem z odkazilom. Drva za domačo porabo bodo ljudje sekali že spomladi in se bodo čez poletje lahko sušila. Natančna navodila glede pro- šenj za posek (10 prm) drv za domačo porabo in ostale prošnje je poslala uprava za gozdarstvo pri OLO Ptul vsem občinskim odborom in vsem revimim upravam Takoj se vpišite v Cianstvo Prešernove družbe, da ne ostanete brez knj'žnih zbirk, kot so ostali tisoči letos! PREŠERNOVA NAGRADA PISATELJU Iva^u Potrču ZA NJEGOV ROMAN »NA KMETIH« Svet za prosveto in kulturo Ljudske republike Slovenije je pred kratkim razdelil letošnje Prešernove nagrade. Med na- gra.ienci je v umetnostni sku- pini dobil prvo nagrado naš ožji rojak pisatelj Ivan Potrč za ro- man »Na kmetih«, ki ga obiav- Ijamo v nadaljevanju v našem listu. Nagrada znaša 300.000 din. Drugo nagrado je dobil Ptuj- čanom znani slikar France Mi- helič za uspehe v .svojem delu, ki jih je dosegel v lanskem letu. Obema nagrajencema, posebno rojakij Ivanu Potrču ob veli- kem uspehu iskreno čestitamo! V Markovcih so razpravljali o učnih in vzgcfn!h uspehih Roditeljski sestanek, ki je bil v nedeljo v Markovcdh, je bil povezan s Prešernovo proslavo. V programu, ki so ga izvajali učenci osnovne šole in nižje gimnazije, je bila prikazana tež- ka življenjska pot in delo na- šega največjega poeta. Lepo uspela proslava je navdušila starše in tudi otroci so bili za- dovoljni, ker so ob tej prilož- nosti lahko razveselili svoje starše. Po zaključeni slavnosti je upr. tov Zlahtič temeljito seznanil starše s polletnimi učnovzgojni- mi uspehi osnovne šole in nižje gimnazije. Pr^ tem je analiziral tudi probleme, ki so ovirali uspešno delo in vsesplošna pri- zadevanja učiteljskega kolekti- va v šoli in izven nje. Osnovna šola je dosegla 63,3 odst. uspe- ha; v primerjavi z lanskim, je letošnji nekoliko boljši, vendar pa še vedno ne tak, da bi lahko bili z njim zadovo-ljni. Temu so vzrok različne težave, med nji- mi so zlasti take, ki bodo tudi v bodoče v določeni meri vpli- vale na celotni učni uspeh šole. Tu gre predvsem za primere duševne zaostalosti v elemen- tarnem razredu in za izrazite primere nezadostne telesne raz- vitosti V prvi vrsti je temu kriv alkoholizem in zelo šibka skrb nekaterih staršev za pra- vilni telesni razvoj svojih otrok. Nepravilna zaposlitev doma oz. preobremenitev otrok z najraz- ličnejšimi težjim.] kmečkimi deli je pogost pojav v tem šolskem okolišu Tak odnos staršev do svojih otrok nikakor ne more biti v prid učenčevemu napred- ku v šoli. To je tudi razlog ta- ko številnih izostankov v obeh šolah (obisk na osnovni šoli je 95 odst.. na nižji gimnaziji pa 94,6 od.st.). Pogoji, v kakršnih so učijo učenci doma (nepri- merni prostori, pogoste domače zabave v istem prostoru, slaba luč, pomanjkanje časa čez dan itd.), ne od,govar1ajo normalnim potrebam. Domače vaje so zato izdelane v naglici in navadno ne dosežejo svojega smotra. Učni uspeh na nižji gimnaziji je nekoliko nižji kot je bil lan- sko leto (30,8 odst.). Tudi na nižji gimnaziji se šolski kolek- tiv bori s težavami, ki jih ni mogoče ločit; od onih na osnov- ni šoli. Za gimnazijo velja to tembolj, ker je tukaj zahteva po mnogo večji samostojnosti dija- kov. Na gotove stvari je treba opozoriti zlasti one starše, ki so se doslej premalo brigali za di- jakov napredek v šoli. Mnogi dijaki še danes nimajo potrebnih učbenikov; doma jih preveč za- poslujejo s težjimi poljskimi de- li in jim zaradi tega ne dajejo dovolj možnosti za učenje do- ma; v nekaterih primerih jim celo prepovedujejo branje ob- veznega čtiva; otrokom dovolju- jejo uživanje alkoholnih pijač; premalo pomagajo pri zatiranju zelo škodljive navade — karta- nja itd. Kako bomo odpravili vse te škodljive pojave, je od- visno predvse-m od staršev sa- mih, ki bodo morali slej ko prej sprevideti, da na ta način samo škodujejo svojim otrokom. Tudi učiteljski kolektiv sam dela v precej neugodnih pogojih (FK)manjkainje učnega osebja, preobremenitev s šolskim in iz- veniolskim delom — KGŠ, anal- fabetsil^i tečaj, tečaj RK). Bilo je govora tudi o mate- rialnem stanju šole. Kljub raz- nim . težavam je uspelo vodstvu šole, da je obnovilo šoisko po- slopje, pri čemer so materialno pomagali tudi vaščani. Zlasti se je treba zahvaliti občinsikemu ljudskemu odboru, ki razume težave šole in kaže veliko pri- pravljenost, da bi s svojo vse- stransko pomočjo čimbolj ko- ristil razvoju in napredku šole. Ob koncu je predsednik šol- skega odbora podal poročilo in orisal smernice bodočega od- borovega dela. Opozoril je star- še na pereče kultumovzgojne probleme v šolskem okolišu in jih pozval, naj čimbolj pomaga- jo šoli in šolskemu odboru pri njunem vzgojnem prizadevanju, ker bosta le z njihovo pomočjo dosegla zaželene uspehe. Poro- čilo in začrtano bodoče delo šol. skega odbora nam zagotavljata, da Si je odbor pravilno zastavil svoje naloge in da bo postal re- snični pred.stavnik družbenega upravljanja svoje šolsike usta- nove. Glede Društva prijateljev mladine je bil sprejet sklep, da se njegovo delo poživi; saj bo s svojim uspešnim delom v mar- sičem pomagal tako šoli kot šol- skemu odboru. Tako dobro obiskanih roditelj- skih sestankov Si želimo v Mar- kovdh tudi v bodoče. OBVESTILO Davčne zavezance dohodnine od kmetijstva od samostoinih ooklicev in premoženja opozar- jamo, da poteče rok za p'.ačilo akontacije dohodnine za prvo četrtletje 1955 dne 15. februarja 1955. Znesek akontacije je nave- den na hrbtni strani položnice, ki jo bo prejel pravočasno po pošti vsak davčni zaveza- nec. Na položnici je naveden tudi morebitn- znesek dolga iz letT 1954. Po preteku gornjega roka, to je 16. februar 1955, se šteje po- ložnica kot vročen pismeni opo- min, za kar bodo zaračunani stroški, določeni v 67. členu I uredbe o prisilni izterjatvi dav- i kov in drug'h proračunskih do- I hodkov ter 9'"n zamudne obre- i sti S 24. februarjem 1955 bo prisilna izterjava po za to pooblaščenih davčnih izvrševal- cev r>olžne zneske je možfio pla- čati po položnici pri vsaki pošti ali ViT: podružnici Narodne ban- ke FLRJ ter na blagajni Upra- ve za dohodke Skupen znesek dolga, ki je naveden na položnici, vsebuje tiidi vrednost položnice 3 din ter poštnino 10 ali 15 din, kar je v vsakem primeru treba po- ravnati. Ptuj, dne 1. februarja 1955. Okrajni ljudski odbor Ptuj Uprava za dohodke Nekaj o jutrišnjem akademskem plesu Tik pred akademskim plesom želi pripravljalni odbor sezna- niti javnost še o nekaterih po- drobnostih: 1) Vljudno prosimo vse vab- ljene, da začno prihajati oa ples že ob 20 uri, ker se bo program priče: točno ob 20,30. 2) Kljub najboljši volji smo morda ori vabilih nehote pre- zrli nekatere akademike, uči- telje, tehnike, usta^^iove itd., ka- tere prosimo, da nam z razume- vanjem oprostijo Vabila so še na razpolago Dvignite jih do sobote do 15 uro na uredništvu P+ujskega tednika 3) Neosnovane so tud; govo- rice, ki se širijo po Ptuju, da So večerne toalete obvezne. 4) Rezervacija miz je v pe- tek in soboto predpoldne na uredništvu Ptujskesr?) tednika. Pripravljalni odboi Stran _ Ptuj, 11. februarja 1955 -....lečkena voza do karoserije Samo nekaj let je bilo potreb- nih, da se je ptujska »Avto- karoserija« spremenila iz majh- ne delavnice v večje podjetje. Ta hiter razvoj naj ponazori samo nekaj številk: leta 1948 so bile ustanovljene Invalidske obrtne delavnice, ki So ob svoji triletnici obstoja in ob prehodu na novo stroko, na Izdelovanje avtokaroserij v letu 1951, štele 30 stalno zaposlenih delavcev in opravile dela za 3,7 milijonov dinarjev in letošnji plan proiz- vodnje, ki dosega 70 milijonov dinarjev ter je število zaposle- nih doseglo že številko 120. Toda rastii podjetja samo z naraslim številom zaiposlenih in povečanim prometom ne bi v dovoljni meri prikazali, če isto- časno ne bi prikazali vsebinske izpremembe. Invalidske obrtne delavnice so izdelovale kmečke vozove, samokolnice in podobne izdelke, danes pa med posa- komaj najaei prehod, ker je vse zatrpano z osebnimi in to- vornimi avtomobili, pravzaprav z ogrodji teh vozil, ki so jih že ali jih pravkar izdelujejo v njenih delavnicah. »Avtokaroserija« je danes v našj državi važno podjetje, saj ee kot edino podjetje posveča izdelovanju karoserij ske opre- me, kot so kljuke, luči, dvi- gala, pepelniki, senčniki in dru- go ter tudi karoserije v celoti. V podjetju najbolj ob- žalujejo, da ne morejo ustreči vsem številnim naročnikom iz vseh koncev države, katerih na- ročila so zasegla že celoletno proizvodnjo; številna naročila ; so morali odkloniti kljub temu, ' da je sedaj šele začetek leta. V , podjetju izdelujejo iz lesa, ki i je kot končni izdelek še vedno samo les. neki izključno izvozni predmet, katerega proizvodnjo nameravajo obdržati tudi po- zneje, ko jim bo omogočeno po- svetiti se izključno proizvodnji karoserijske opreme, ker pri tem delu lahko izkoriščalo isti btrajna paiK, Ki bi po naravi dela sicer stal. »Lahko bi napravili še mno- go več,« pravijo v podjetju, »če bi imeli na razpolago prostore in sitroje«. To jim človek rad verjame, saj so vsi obrati na- ra\'nost zatrpani z različnim materialom in izdelki. V lanski jeseni so napravili v tem po- gledu siicer znaten korak na- prej, ko so zgradili za obrat karoserijo nove dela\'-nice. V te so vložili osem in pol milijona dinarjev, strojev pa so v lan- skem letu nabavili za štiri in pol milijona dinarjev Toda s tem vprašanje ni bilo rešeno, temveč za nekaj časa samo od- godeno, da bi se potem ponovno z vso silo pojavilo na dnevnem redu. Glede na naročila bi lahko zaposlili še večje število ljudi, če bi le imeli stroje in vsaj streho zanje. j Kot je reSil kolektiv številna druga, bo rešil gotovo tudi to vprašanje. Dosedanji uspehi ao mu spodbuda k še intenziv- nejšemu delu, torej k temu, k^r edino x>elje h končnim uspe- hom. VAŽNO ZA DEKLETA IN GOSPODINJE! Društvo za napredek gospo- dinjstva v Ptuju je zbralo pre- cejšnje število prijav za prikro- jevalni tečaj. Na zadnjem se- stanku so se žene odločile, da bo tečaj ob četrtkih in petklli od 19. do 21. ure v Mladiki, pritličje, soba št. 6. Začetek tečaja je bil 10. fe- bruarja 1955. Prijave pa se še sprejemajo. ★ Ker nameravamo organizirati pomoč v gospodinjstvu prezapo- slenim ženam in samskim ose- bam, vabimo žene, ki bi bile pripravljene proti odškodnini prevzemati na dom pranje, krpanje perila in nogavic ali opravljati čiščenje stanovanja, naj se javijo vsak torek od 8. do U. ure v dvorani okrajne zadružne zveze Ptuj — nasproti Kurivoprometu — Trstenjakova ulica. glede shr Ing Zoreč Egoai Žita so slab prevodnik toplo- te in torej le počasi navzemajo toploto svoje okolice. Toda to- ploto tudi počasi oddajajo In ta moment je zelo važen spo- mladi, ko se v krajšem času zrak precej ogreje, žita oa osta- nejo dalj časa hladnejša Ob takih priložnostih pride do zgo- ščevanja vodnih h apov na žit.a: površin; v shrambi, kako n pr na litru vode če ga prinesemo v toplo sobo. Žito se na povr- šini močno ovlaži in se začne lahko kvariti. Zato žita ob hi- trejših toplotnih spremembah zapirajmo pred dotikom z že toplejšim zra^^om. Ob tej priložnosti nai spre- govorimo še nekai besed o zati- ranju žitnih škodljivcev v kašči. Žitna shramba naj bo predvsem čista Koruza, ki je že s polja okužena z žitnim moljem naj se posuši na zraku kot Je to navada. Toda pred pomladjo je treba koruzo zluščiti in razku- žiti. Žitne žužke pouovimo z žita s kakšno staro kožuhovino ali s toplimi cunjami ki jih razdevljemo po žitu Žužki se zavlečejo pod tople cunje ali v kožuhovino ter jih lahko polo- vimo. Zdravo zrnje pa je treba te- kom ;^ime večkrat premešati in prezraičitl. kar eventualnim škodi;'ivcem n» bo nič všeč Okuženo žito razkužimo z ogiiikovim žveplencem, ki ga na'*> mo na krožnik in posta- vimo na žitni kup. Silno stru- pena tekočina počasi izhlapeva, h'api pa prodirajo z vrha kuna proti notranjosti in uničijo šlcod- Ijivce. Pcrtizan Ptuj ima obšren procirom bodočega de:a Telovadno društvo Partizan Ptuj je .melo 7. t. m. redni letm občni zbor Poleg pripadnikov Partizana so se zbora udeleiali kot zastopniki oblast; tov Vo- grinec, Brač č, Kanderjeva, za- stopniki JLA, Mladine, Prosvete in drugi. Iz poročil upravnega od- bora se je v delo uspešno enolet- no delo društva saj je bilo opravljenih 980 teiovadmh ur. Med letom smo bilii priča števil- nih telovadnih prired'tev Kvali- teta dela se stalno dvga, saj se vaditeljiki kader nenehno uspo- sablja Za svoje delo na rednih j vaditeljskih tečaj.h, k; jih san^i \ prirejalo, kot na tečajih Zveze, i Uspeh tega dela se zato tudi vi- d na raznih tekmovanjih kjer dosezajo naše vrste zavidna me- sta Tako so mladinke pod vod- stvom tov Zavadlalove dosegle na republiškem prvenstvu v Ljub Ijani prvo mesto. Lahko bi našte- li še niz uspehov, ki so prikaz zdravega dela v naših telovadni- I cah. Razveseljivo je tudi dejstvo, da je v letošniem letu poraslo število pr-padnikov za 163, tako da jih društvo danes šteje 615. Pretežni del članstva odpade na p onirje. medtem ko je števlo mladine od štirnajstega leta da- lje in članov še vedno ne- zadovoljivo Tu bo potreb- no še mnogo vztrajnega de.a, da bo zavest o potreb, telesne vzgoje prodrla do slehernega na- šega delovnega človeka. Potreb- no bo poleg ind.vidua nega prc pričevanja v vsakdanjem življe- nju izkoristil, tudi druge obl ke propagande V načrtu so posve- tovala sestanki s starši društve- ne mladine, predavanja po mož- nosti s filmi in slčno Iz poročila tov. blagajnika smo videli, da je društvo dobro go- spodar lo, da je bi! največj. do- hodek dotacija LOMO Ptuj, za katero se vsi iskreno zahvaljuje- mo, kar kaže. da imajo oblastve- ni forumi razumevanje za naše delo in ga vsestransko podp ra- jo. Društven gospodar je poročal o premoženjskem stanju po na- ših telovadnicah ki so opremlje- ne z vsem potrebn m orodjem, Zbor je sprejel tudi svoj de- lovni plan za bodoče leto, v ka- terega je vnee' tudi ured'tev letnega telovad šča. ki naj služi društvom in šolam za telovadbo v letnem času. Društvo bo sode- lovalo tud pri okrajni pro^slavi Dneva osvoboditve, na okrajnem- telovadnem tečaju za učitelje itd. Ob zakViučku je občni zbor iz- vol 1 v celoti svoj stari upravni odbor 8 pred ednikom tov Ko- macem, k' je s svojim uspešnim delom dokazal, da dobro in spo- sobno vodi delQ društva K. B. Pred dnev sem kupil v naši zadrugi »žajfu«. ki je bila za-j vita v časopisni papir. Ker imam navado, da vsak papir pregle- dam, če je faj posebnega na njem. sem tudi na tem delu papirja našel zelo zanimiv čla- nek: »Kakšen bo svet čez 50 let«, ki je kar razvnel mojo fantazijo Pozanimal sem se na- to v zadrugi iz katerega časo- pisa je bi' ovojni papir Pove- dali so mi da iz Ljudske pra- vice, ker imajo naroče-nih nekaj izvodov zato. da imajo s čim zavijati »žajfo« in kvas. Navedeni članek ohravnava zanimive napovedi ruskih znari- stvenikov in tehaikov. O vsebi- ni sva govorila tudi s sosedom, ki redno čita »TT«. On mi je še pa razlagal boli napete zgod- be o napovedovanjih bodočnosti po zapadnih znanstvenikih Vse- mu temu človek sicer težko ver- jame, vendar z^ianstveniki si- gurno ne bodo mlatili prazne slame . . Ob tem me je nehote prijelo, da bi tudi jaz »znanstveno« opi- sal, kakšen bo naš kraj, ko bomo pisali 2000. Tehnično sicer nisem podkovan, zato vseh podrobnosti ne bi mogel točno navesti, vendar se bom potru- dil, da bo ta napoved čimbolj točna ... Leta 2000 bo pri nas velika proslava, ker bo to leto zago- rela električna žarnica v po- slednji bajti našega kraja. Dru- god Po svetu si bodo sicer že svetili z atomskim soncem, do- čim bo Pr: nas e ektrika (v vsa- ki bajti) velik naoredek. Smo pač vajeni živeti 100 let za raz- vojem. Tudi naSe lesene in s slamo krite bajte bodo počasi izpod- rivale lične *^išice iz novega gradbenega materiala, ki ga bo proizvajala pri nas ni novo zgrtiiena tovarna Ta tovarna bo rabila za svojo proizvodnjo predvsem ilovico, lapor in lesno oglje, kar se bo po posebnem kemičnem postopku prede alo v 'zredno lahek in vsestransko 'ipKaraben gradben- material. Vendar bodo ljudie do tega ka- 'ali precej nezaupanja, kakor io vsake novotari.'e, k j se pri as poskuša uvajati. Zamisel za -kšno proizvodnjo gr?dbenega nateriala bo dal naš človek- ki clolga leta žgal lesno o,glje !n ri tem ooaziV da se o g'je n "ovica medsebojno spajata in ežeta. Zato bo tova-na tudi 'ala v našem, kraju ^er smo -^lo bogati na navedenih suro- •'nah. Končno bo s tem u.»o- 'eno tudi našemu prebivalstvu, i si želi zapo?':tve samo v do- mačem kraju Drugam težko do- koga na delo Sedanje nedonosne pašnike, avnike z enkratno ko^n^o in orne njivice bodo vedno bolj reraščali gozdovi domaČPgT '.-lO- *^anja. Na to zamike' so ij^šli aš- ljudje, ko jim je to-^-oa ^■nina na sed^^^u ob^^ln« v L'''5^u ''ačeva'a 5 din za kl'o-"^^m ' •""•-*.-^eneg-:i kocta^^icveg- lesa. tem bo od">adlo mnorr- d^ln. ga je ter^p'-^ n.hfl-^-ova''i teh 'onosnih par^^el Tov^rm tR- "'na bo prot^' koncu tr'r'^č«'7a *olet-a prenebn.l.i c: nfoizv^d- ^'o. ker takra+ č'ovš^vo t-n na e bo ve?' Dotrph'-v''l^ r»..H?-g "o Da o!?lie ko^t^^^i-^vs^ »^"^a nmeniena tn^r-^,rnq g- '^s r.,.«-, ^iteriala. DO«ehio '-p- več v* -a-o '»"fl in ne nio a'koSo"ni"^ ■ni- Pri na«! se na +"mu hi- teh artiklo^r b'>mT i-^ ob- •^o riovf>.^p-i Ti'-o h-rv,^ n^nOVlip^nih v'»->'>,frT.o.r-?-Vi .r^ri- " hI na ion h' no hp-'-f?rm td-j. 'c-V -r-. Kom- ?^ ^rr-rl-^- r-n g at-j avac'"' (Konec prihodnj.č) Podm adkar em Rdečeqa kr ža Ameriški in kanadsk; Rdeči križ bo organiziral letos v Ka- nadi mednarodni študijski cen- ter Podmladka RK Ob tej pri- ložnost- bodo otvorili tudi med- narodno razstavo izdelko-v pod- mladkarjev iz vsega sveta Vabimo vse naše člane da Rodelujejn v tej a^^cin in izde- lajo v ta namen ri^be, album« in račna dela. Risbe in a bumi nai po možnost: prikažejo naše kraje, naše običaje, deiavnost podmladkarjev i, p, d Izdelke je treba dostaviti okrajnemu od- boru RK v Ptuju do 1 marca 1955. Upamo, da bodo naši pod- mladkarji. k: so se v zimskih počitnicah odpočili in si nabrali novih sil. prinesli sedaj v šolo delovno vnemo da booo z ve- seljem začel: pripravljati ma- terial za razstavo in tako do- stojno predstavili vsemu svetu našo socialistično domovino. Pripominjamo še to, da do- deljujemo šolam, ki sodelujejo v takih akciirh darila ameriških podmladkarje^' kj jih od ča&a do časa preime okrajni odbor Rdečega križa Zato prejmejo sedaj šole Zavrč, Prdgorci in Hajdim nekai darilnih zavojč- kov kot nagrado za risbe, ki jih je izdelala šoiska mladma v ta namen novembra in decembra 'anskega leta Vsem podmladkarjem želimo pri pripravah za razstavo obilo uspehov! Okraini odbor RK Ptuj Dopis uredništvu Tovariš urednik, dovolite, da bralcem Vašega lista opišem dogodek, ki sem ga pred kratkl-m kot popisovalec živine doživel v Zgornji Pri- stavi Ob zadnjem popisu živine sem prišel tudi k družini Veznaver Jožeta v Zg. Pristavi 12 p. Do- lena. slučajno takrat, ko je bila gospodinji, pred hišo. Na moj navaden pozdrav mi je odgovo- rila »hudič hudič«, vendar tega nisem spreje' kot žalitev Na moje vprašanje, ali je gospodar doma, me je sicer napotila v hišo, vendar za menoj vpila- »Ali nimajo drugega, kot tega hudiča kranjskega, da ga poši- ljajo okrog"'« Ko sem nato po- prosil gospodarja za podatka da bi lahko opravil popis, ste oba začela vpit; name Ko sta me dovolj ozmerjala in prekle 'a, mi je gospodar dal zahteva- ne podatke Tudi pred dvema letoma, k em popisova' živino, sta mi orav ta zakonca napolnila ušesa Da b- prikazal omenjena člo /eka v še popolnejši luči na >pišem še dogodek iz Isnskegc leta. Jeseni je namreč občin- razglasila dan za popra vi j an j cest Priše sem že ^^h 7, uri te začel razvažati pesek ki ga J' voda ob povodnji naplavila ceste. Nisem delal še ool ure, k' sta prišla Vezna ver jeva ter za- čela vpiti nad menoj, da naj pu stim pesek pri miru Vcznaver- jeva je pri tem nobrala kakšn tri kilograme težek kamen te mi grozila de> mi ga bo vrgla rekoč" »Hudič če ga še eno lo- pato vržeš pa ti ga vržem • glavo!« Pustil sem orodje in od šel. Imam več prič. ki lah Dotrdijo resničnost tega. kar se opisal Vprašal bi Vas tovariš ure^^ nik, al- je tako postopanje nas- proti človeku ki izvršuje zgo' svo-'o dolžnost in ki niVomur n daje povoda za kakršnekoli n- pade kulturno in sioloh na m- stu? Ka-" mislite glede tega d si nekater- 'jud-e vse dovo'ju'' jo? Ali ro'? ni sredstev in nači- na, da bi jih br^z sodi=ča i.n p^^ dobnegs poučili o osnovah, v«' primitivno človeških če že n«" socalističnih odnosov med ljud mi? Priznati je treba da sem na takšen sprejem naletel samo pr' tej družini, da pa so me povsod drugje lepo sprejeli ter rade volje dali potrebne podatke Josip MIklavčič, odbornik obč LO Videm V Lovrencu je gorelo v torek zvečer 8. februarja, okrog 20. ure je v Lovrencu pri Janezu Rodoše.ku nenadoma iz- bruhnil požar. Bližnji sosedi so takoj prisko- čili na pomoč in rešili premič- nine, ki so bile v kolarnici. Hi- tro nato so pritekli na pomoč tudi gasilci Prvi so bili na kra- ju požara Apačani z ročr.o bri- zgalno. Zgorela je kolamica. Pri tem je nastala škoda čez 500.000 dinarjev. Kako je nastal požar, ni ni- komur znano Malo čudno pa je, da je že lani v jeseni pri istem kmetu zgorela za kolar- nico kopica slame Takrat so k sreči hitro orišb; gasilci in preprečili da se ni požar raz- širil še na gospodarsko poslop- je K-n- KATICA BRACKO •Nadaljevanje) Od Ptuja do Makedonije Aleksinac! Vsi si oddahnemo, .edoč, da bo tu počitek daljši. .Cmalu smo zbrani pred poslop- em Vinarske zadruge Čakajo -las. Ves upravni odbor je zbran, ^rijazno si stisnemo roke, kakor da smo se sestali sami stari manci. Ker je čas dragocen e kmau znajdemo zadružnih /inogradih. k obkrožujejo me- to. Svet je precej strm, vendar lam pri:a. da pretegnemo svoje ide, katerih v avtobusu ne mo- emo. Vinogradi so vzorni Za- Iruga zajema vse vinorodno odročje in vsi vinogradniki so lani zadruge Zadruga kre- litira, obnavlja. daJe trsni ma- erial, škropivo, stroje, vino- iradniki pa vračajo s pridelkom ■adrugi ki je Izredno a.gilna in gospodarsko močna Strokovno lelo opravlja osem mladih agro- omov. ki vsak po svpiem sek- orju Prispevajo k njenemu dvi- Tu. Ogromne kleti, v katerih se teka vinski pridelek zadružni- :ov, modernizirajo, številni troji in ostale naprave pa prl- ■ajo o velikem deovnem pole- u te vinarske zadruge Mnogo bjektov ie še v .zgradnji Cu- Mmo se, saj tega nismo priča- ovali. Donos vinogradov Je za- lovoljiv in kvaliteta vina utira •adrugi pot na svetovni trg Cljub ogromnemu pridelku nl- 0 v zadregi saj imajo svoje onsumente po vsej zemlji in elo v inozemstvu Po strokov- ■ em ogledu obrata in vinogra- dov je prijeten družabni večer, logato obložena miza ie izraz "atske gostoliubnosti Zopet smo VSi zbrani. Pogovor teče, menjavajo se misli in izkušnje. Vesela ciganska muzika, ki se je zbrala v našo počastitev pa meša srbske in slovenske pesmi. Razpoloženje raste Govon se vrstijo in kmalu smo vesela družba znancev, ki so se po dol- gem času zopet videli Očeta Franceta, vztrajnega za- govornika monticole. prijetno presenetimo ob tem večeru z edinstvenim šopkom, ne cvetja, temveč monticole. narezane v aleksinskih vinogradih Vest o našem prihodu je dvig- nila vse mesto Ni za vse pro- stora Poln je vrt polna je re- stavracija, toda vsak nas hoče videti, pozdraviti in spregovo- riti vsaj nekai besedi A čas teče, in dragi bratje, pred nami 'e plan, k-, ga moramo doseči! Poslavljamo se Toda to n: več slovo, to je prava manife- stacija bratstva Padajo vzkliki z naše m njihove strani Do ga ie, čeprav kratka oot d > avto- busa Stotine »-ok nam maha v oozdrav. a godba neprestano igra Treba je odriniti Počasi s: utiramo pot veseli in raz.grani -aj smo doživel neka: *on>^a Opazovala sem naše Mudi dru- "Zega za drugim Niihova sijo'^a, "ica so mi potrdila, da so obču- tili toplino in gositoljubnost srb- ske duše in bila sem vesela te odkritja. Pozna ura je zato tudi na* šofer pvohiti Avto uboga in ker ni nikogar k; bi nam oviral pat j o režemo kot za stavo in re« "^mo v rekordnem času v N'5u Preno^čl^če je nriprav jeno in kmalu izpolnjujemo formalnosti hotelske birokracije Sobe so razdeljene po planu in osebnih željah Zal pa se ni dalo po ta- ko lepem večeru spat., z.ato ne- kateri kar nadaljujejo. Oče France ostane raje zvest avto- busu, kot da bi po sob; preganjal ščurke Drug: pa prc živimo noč v zabavi pred straniščem, ki je bilo za vse nadstropje eno v preganjanju nezaže enih sobnih gostov, v kramljanju :n spanju Bilo je vsega na pretek kakor se pač primeri človeku, kj po- tuje po sve+u Noč mine m vsi smo z majh- no zamudo zbrani Nihče noče biti zadnji kljub temu da se jezimo vedno na iste Smo nač pisana družba Kot povsod tako je tudi tu prva pot trg Sadie naprik- in para- dižnik dobro gasi žejo oot pa •^ostaja vedPi^ boli vroča Trs' ■e preplavljen rdečilo m ze eni- 'o naradi^niks se prav dobro mešata z živo barvo oisanib -.orodnih noš na trgu Dobr-^^ založen- z niškim proviantom ''ma'u og'edui«mo mesto v ka- terem ni več čutit-, in ni več -'»•^dov mnocih b'^^mba''-di'-an-* "^^op. nraz'-''"'' "o Vnolni^ne ' -•nvim-' stavbami, kj stonnju- ■--/^ Vno+o mesta Trda treba no>iitpt^ i-i že ■■\r'm^ nrot- ^'> k^-n od''''''i"ni M-5V' B-^.n^- Znpm-nito t^r^^l- -r, Vnna'':'"^ 7 n^^^ol' ^^d^O- ■v+Mmo vod.o v p^'- n^i- •r^Vg n-> sto.+^np iMidi od v«:'^'^ -+rfini r)'>'Tr"'"^n na"-» oCTied veliko razočaranje Ni časa, da bi se tudi sami okopali. Želimo videti še Sičevaško klisuro Do- lina ob Nišavi se zožuje, zrak postaja ostrejši in hladnejši. Po- krajina ima izrazito planinski značaj. Zal se nedaleč od kli sure ustavimo ker ne zaupam^ našega velikatia lesenemu mo^t preko reke Poprav .jamo preho čez jarek občudujemo Srbijan ke. ki tarejo lan in kode'jo d^ kolen v vodi, zabavljamo, ke?- ne moremo do klisure in sr ==rečno povrnemo na cesto prot Nišu Kmalu novi postanek Usta vimo se ob Cele kull. edinstve- nemu spomeniku iz človeškil lobanj Spomenik so postavil Turki leta 180«^ po zadušitvi pr vega srbskega upora pod vod stvom Štefana Sindjeliča ki i herojsko pade na planini Cegr vzhodno od Niša S spomeniko>^^ zidanim iz 952 lobanj srbskih upornikov niso Turki prestra ^ili srbske raje. temveč je ta =;pomenik bil bojni klic sleher nemu Srbu za borbo izDOd tu^ 5kega iarma Občudujemo edi" -tven^ spomenik. gledamo lo aanje. ki jih ie že načel čas i" "lod globokim doimom straš""' zgodovine te zemlje poslušam"- agnjeviteea govornika in nje??-^ vo raz^.agc Ne pomnim vseg- kar nam ie povedal, čutia ^ -em d^ ljub. svojo zemljo, nj -•o zgodovino in da ljubi in sp- 'tuje tudi nas Bil ie pravi n; ''•lotični ffovor kako^ da govo ^■nrrprn zbranim nred n^oa-^on- Pod vii^^rm eovomi^^ov-h b-" «ed molče zanuščamo Ni-^, r>- miVa^oč se vedno ho'i oroti .T" gu. Svet se zonet širi. sai v Tirno bo bopati Leskovški koti ni skoT^ Lpskavec ki da"" '''no največjih tekstilnih s- .Tu^oclaviie Se en no^tanek v V*an*u • tem tudi sV^-o »^-^ S^^ij« (Dalje prihodiij.t^ Ptuj, 11. februarja 1955 Stran 3| !IIZ ZAVRCA\ Preteklo nedeljo je bil na Za- vrču z.bor volivcev, ki se ga je udeležilo lepo število vaščanov. Na njem je poročal o lanskem dolu obJiine predsednik tovariš Jože Majcen. Volivci so se pred- vsem zanimali za dograditev — popravilo ceste v Hrastovcu. Predlagali so, naj se izčrpa kre- dit, ki še ni porabljen, za na- daljnja dela na tej cesti, ki je v zelo slabem stanju. Sledila je debata o novih ve- likih občinah. V daljši in zelo živahni diskusiji so navzoči bra- nili predlog, da bi bil Zavrč združen z veliko občino s sede- žem v Muretincih ali pa z ve- liko občino, kj bi jo tvorili se- danji občini Zavrč in Cirkulane s sedežem na Borlu, ne pa v Cirkulanah. Upajo, da ho tudi ta predlog pomagal okrajni ko- misiji za formiranje' komun ka- ko bi bilo najboljše rešiti vpra- šanje: koliko velikih občin naj bo na našem področju in kje naj bodo njihovi sedeži. Sedanjo občino Zavrč je vsekakor treba združiti v tako novo občino, kjer bodo dane možnosti na- predka in razvoja. ★ Pred kratkim se je na Zavrču končal zdravstveni tečaj RKS, ki ga je od 33 deklet redno obisikovalo 28 do 30 deklet. Na tečaju so se dekleta seznanila s človeško fiziologijo, s prepreče- vanjem in zdravljenjem nalez- ljivih bolezni, s pripravo in uži- vanjem sodobne prehrane, s prvo pomočjo in drugim, kar bodo nujno potrebovale v bodo- čem življenju. Skoda, da tega niso enako razumeli vsi starši. Franc in Štefan Kokot iz Pestik sta kljub administrativnim ukrepom onemogočila svojim otrokom redno obiskovanje te- čaja. Pri njima se vidi. da lahko škoduje otrokom stara miselnost staršev, ki jim onemogoča iz- popolnjevanje osnovnega znanja in splošen kulturni napredek. Kdo naj nadoknadi takim de- kletom, kar zamudijo brez lastne krivde? Ali naj se izobražujejo šele pozneje, ko postanejo sa- mostojne? Ob zaključku tečaja se je vi- delo, da je v njem zraslo med dekleti globoko prijateljstvo in tovarištvo in da so odhajale do- mov s samozavestjo, da so vse- stransko sposobnejše za življenj- sko borbo, za napredek, za bor- 1 bo proti boleznim, za prvo po- moč in za nadaljnje samoizobra- ževanje. ★ Tudi tečaj nepismenih se je za vršil januarja letos. Redno je obiskovalo tečaj od 15 nepisme- nih in polpismenih le 10. dočim so ostali, večinoma otroci rev- nih staršev, ostali doma še da- lje brez najosnovnejšega znanja pisanja in čitanja. Ali takih lju- di res ni mogoče drugače spa- metovati kot z grožnjami in s kaznijo? Skoda, da jim je tako težko dopovedati, da bodo mo- rali slepi skozi življenje, saj za- nje ne bo nič jKvmenilo. kar je napisanega V tem letu se mladina precej ženi Med njimi je večina zrelih pa tudi nekaj takih, kj kljub življenjski neizkušenosti tvegajo ta življenjsko važen korak, ki se večkrat konča z boleznijo in nerazumevanjem, zlasti pa z rev- ščino, ki sili mlade ljudi ven iz zakonskega življenja. Kazalo bi v bodoče vprašanju sklepanja zakona med premladimi ljudmi posvetiti več pozornosti, pa si bo mlad družinski par prihranil marsikatero nerazumljivo živ- Ijenisko izkušnjo. Vsem mladim parom želimo na njihovi novi skupni živlienjski poti mn^ogo zdravja, sreče in zadovoljstva. IZ VELIKE NEDELJE Pri nas imamo Kmetijsko za- drugo, ki dosega v veselje svo- jega članstva več uspehov Od- bor je prilično agilen in dela po začrtani pvoti Na našem zadruž- nem področju imamo sedaj 3 do. bre plemenske bike. ki veliko pomenijo za našo živinorejo Ka- kor mi je znano, je vedno večje zanimanje za selekcionirano ži- vino, zlasti za pincgav^ko pas- mio govedi in za izboljšanje svi- nj ere je. Pred meseci je zadruga naročila tri plemenske merjas- ce pvasme ki hitro raste. Preden bomo dosegli cilj naše zadruge, bo potrebno urediti tu- di medsebojne odnose med oblastnimi in zadružnimi funk- cionarji. Ob nedavni seji smo šli mimo pisarne, kjer je bila seja in smo po tonu razpravlja- jočih povzeli, da se niso ravno najbolje sikladali v nekaterih vprašanjih... Prevelika strogost in razvaicn'e otroku šboe'ueta Napake, ki jih zagrešijo star- ši pri vzgajanju svojih otrok, izvirajo pogosto iz nepravilne- ga pojmovanja roditeljske lju- bezni. Ljubezen je sebična, ki se nikoli ne odreče ljubljenemu bitju, hoče ga obdržati samo za- se in ga izoblikovati samo po svojih željah Roditeljska lju- bezen pa mora biti močnejša od take ljubezni, tako močna, da Se zna tudi odreči. Mati in oče vzredita, neguje- ta in vzgajata svoje otroke. Ko odrastejo, morajo biti sposobni Za življenje kot neodvisni ljud- je Vzgajati otroke se pravi na- nje tako vplivati, da se bodo iz njih razvili dobri, pošteni ljudje, ki fciodo toliko samo- stojni, da ne bodo potrebovali matere in očeta za oporo v živ- ljenju Drugače je, kjer otroke preveč razvajajo. Pogosto sreču. ,iemo starše, ki ne vidijo na- pak svojih otrok, niti nimajo toliko moči, da bi jih dovolj strogo vzgajali, da bi se lahko prilagodili stvarnemu življenju. Kdo je potem kriv, če so nji- hovi otroci za življenje nespo- sobni, nesamostojni, neodločn-j mlad- ljudje? Ko spoznajo p>o- sledice, ki so jim krive njihove slabosti, je prepozno popravlja- ti svoje napake s pretirano strogostjo Ta nedoslednost otrokovemu značaju samo ško- duje, ker vzbuja v njem le na- sprotovanje in nehvaležnost Napačna je bojazen, da se bo otrok izgubil, če ga bodo star- ši zmerno navajaj na resnično živlienjsko stvarnost Tak otrok živi Z9 duševnim kitajskim zi- dom, ki ga bo po zakonu raz- voja moral enkrat prestopiti. Stopil bo v življenje nepoučen in razočaran bo nad njim Ni treba poudarjati, da grešijo pri tem največ matere Nasprotje razvajenemu otro- ku je otrok, ki je vzgojen v hladni, stvarni strogosti. Tako vzgain svoiesn otroka marsika- teri oče, ki pozna vse tegobe tn borbe v življenju. Boji se, da je njegov sin vse premalo re- sen tn pri tem zopet pade v drugo skrajnost. Otroku prepo- veduje vsako veselje, brani mu lahkotne otroške igre, postavlja mu preresne dolžnosti z name- nom, da bi ga zgodaj privadil na resnost in življenjske teža- ve. Tak oče pozablja, da so otroku potrebne tudi brezskrbne Igre, da se pravilno duševno razvija Prevelika strogost in čezmer- no razvajanje sta torej dve na- pačna skrajnosti, v kateri naši starši pri vzgoji otrok kaj radi zaidejo. lilZ P¥IUJA v torek zvečer, 8 februarja t. 1., ]e bila v ptujskem gledali- šču dobro priprav'j ena Prešer- nova proslava z obš rnim spore- dom ob sodelovanju članov Glasbene šole, DPD Svobode in kolekt va ptujskega gledališča. Proslave se je udeležilo lepo šte- vilo Ptujčancv Zan miv referat o Francetu Prešernu in o kultur nem prizadevanju in ustvarjanju našega časa je pr pravil profesor tov Arhar Udeležba bi bla ne- dvomno mnogo večja, če bi ne bilo v zadnji številki v vabilu pomote (torek, 7 febr.), ki je ne- koliko zmedla ljudi. ★ Ptujsk: kegljači so bili ▼ zad- njem času na tekmovanju v Ru- šah in v Ludbregu Na tekmovanju v Rušah ob ob- činskem prazn ku je med drugimi klubi Ptuj zasedel šesto mesto s 315 podrtimi lesi, med kegljači pa sta bla najboljša tov. Srečko in tov Metličar Sindkalni kegljaški krožek Pe- rutn.ne Ptuj je bil na gostovanju v Ludbregu prijazno sprejet Tek- movanje je bi'o na zelo slabem kegij šču. Ptujčani nazadnje zmagali z 229 proti 20e^ lesom. Po tekmi so b li ptujski gostje pr- srčno pogoščeni Na ptujskem tekmovanju med krožkoma tajništva za notranje za- deve in Zavodom za soc alno za' varovanje je zmagal krožek taj- ništva za notranje zadeve z 201 lesom V nedeljo, 6. t m., je bil v Ljudskem vrtu postavljen nov rekord. V lepi igri je dobro se- stavljeno moštvo (tov N kola) doseglo najvišjo številko — 347 lesov Pri tej igri so se najbolj izkazali tov P ntarič, Perger, Metličar in Lajoš, dobro pa so še igrali tov, Puž, Niko Bagdad', Janez Korošec, Polda Perger in Srečko, V soboto, 12. t. m., bo za člane v Ljudskem vrtu predpustni dru- žabni večer, na katerega o vab Ijeni vsi člani, S. L. ŠAH Brzotumir SD Ptuj za febru- ar ie prinesel sledeči vrstni red: I. Toš 11 točk, 2.—i, Rudolf, Pernat in Sorli po 9 in pol, 5. Bohak 9. 6 Ivanuša 8, 7.—8. Berden in Sugman po 7. 9. Po- žlep 5 in pol, 10. Podkrajšek 5, II. Kancler 4, 12. Kovač 3 in pol točke itd V I. kolu moštvenega šahov- skega tekmovanja je ŠS Alumi- nij premagala SS Železničar Ptuj z rezultatom 5 in po^ : 1 in pol, dočim je bila osma plo- šča obojestransko nezasedena, torej kontumacirana. OKRAJNO HLEDALIŠČE PTUJ Sreda, 16. febr. 1955, ob 20. urt: Hans Tiemever: »MLADOST PRED SODISCEM«. Razprava pred sodiščem za mladoletni- ke v dveh dejanjih. Dvajsetič! Zadnja večerna predstava! Četrtek, 17. febr. 1955, ob 16. uri: Franc Sal. Finžgar: »NASA KRI«. Igrokaz v štiriih dejan- jih. Petič! Abonma red LMS-1. V petek, 11. febr. 1955, ob 20. uri gostuje v Okr. gledal, v Ptuju Akademski klub s komedijo Normana Krasne: »JOHN V ZADREGI«. — Režira Zlatko Sugman. ★ S komedijo »John v zadregi« se bo gledališka skupina PAK predstavila v petek ptujski pu- bl ki Naslovno vlogo igra sluša- telj igralske akademije Zlatko Sugman. »V zadregi sem že dalj časa. Najprej zaradi izbire dela, zasedbe vlog in končno zaradi igranja tistih, k bodo imeli z na- šo gro ognjeni krst na deskah Talije Prepričan pa sem. da me bo predstava vseeno rešila za- drege!« Zlatko Sugman bo nastopil tu- di v zabavnem sporedu na aka- demskem plesu v Ptuju. — da bi se kadilci-udeleženci proslav v Titovem domu med izvajanjem sporeda vzdržali ka- jenja in da bi bili enako ob- zirni tudi sicer v lokalih, kjer imajo napis: »KADITI PREPO- VEDANO«; — da bi vse krajevne mno- žične organizacije (ZKS, SZDL, ZB NOV in ostale) navezale in vzdrževale najtesnejše stike z vsemi kmečkimi ljudmi, ki so bili v partizanih ali Pa so na razne načine doma pomagali po svojih močeh borcem NOV; — da bi kdo izmed pravnikov na sestankih v naših vinorodnih krajih v lokalnem listu pojasnil vinogradnikom našega okraja bistvo predloga novega zakona o vinu, ki bo ponovno predložen skupščini v obravnavo; — da bi začele trgovine z otroško konfekcijo misliti na okusnejše kroje in da bi pri do- ločanju blaga za nje ne bi ve- ljal edino kriterij »poceni« — temveč primerno času in okusno. Zlasti konfekcija za kmečke otroke je potrebna tozadevnega upoštevanja. — da bi si tudi iz ptujskega okraja kdo (nekaj žena in za- stopnik novega podjetja za ko- vinsko galanterijo) ogledal v času med 13. in 20. marcem t. 1. dunajski pomladanski velesejem, ki bo pod geslom »tehnika v g,o- spodinjstvu«, na katerem bo razstavljeno najnovejše orodje in raznovrstni stroji za olajšanje in skrajšanje del v gospodinj- stvu Iz Lovrrnca v zadnjem času je tudi na tukajšnjem področju več porok ki pomenijo za goste i« vaščane prijetna doživetja. Ljudi zani- ma, kako se nevestina in ženi- nova družina ter gosti pripra- vijo na poročni dan Seveda je zanimivo tud kako se pripra- vi na poročne sovesnosti ma- tičar in odborniki občinskega ljudskega odbora. Razveseljivo je. da so se sko- raj v celot: ohranili poročni običaji po tukajšnjih vaseh, ki začnejo s pohodom v svate z razgovor: m^ed starš: in mladima nadaljujejo se z vabljenjem go- stov in poslovilnim večerom fantov od ženina : za 'judi ne pomenijo več nad>žnpga in ne- izogibnega uradnega postopka temveč pravo slovesnost Ni več primerov da bi orihaiala zaročenca nepripravljena n-.( ma- tični Urad v navadni oblek: kot k manjvrednemu onravilu. temveč v svatovski obleki s šopkom in z njima ter orič^ma svatje ali vsaj domači Tudi ma- tičar in odborniki so praznično oblečeni v tem času se prepleta naj- več pogovorov med vaščani. zlast- med ženami in dekleti o nevestah in ženinih ter mlado- Doročencih Vaščan' želiio vs'^m nai jim zakon prinese zdravo, srečno in veselo živpenip v novi drnž'n-c- K Iz Ctrku'an v nedeljo, 6. februarja L L, je bil po vojni deseti občni zbor RK, katerega &e je udeležlo veliko število članstva Poročilo odbora so vsi poslušali z zanimariem. V razpravi so podprl večino predlogov za bodoče delo i-n ka- že, da aktivnemu odboru iti sode- lujočemu članstvu ne bo težko zainteresirati m'adino. da bi se usposobila za zdravstvene akti- | viste po vaseh, za prvo pomoc po- nesrečencem, za agitacjo borbe proti alkoholizmu, za prostovolj- no dajanje krvi. za popravilo j vodnjakov s pomočjo zbranih sredstev itd Upajo, da bodo ob lastnem akt vnem delu deležni vse opore 'n pomoč' Okrajnega odbora Rdečega križa Novoizvoljeni odbor, v kate- rem so zopet prejšnji aktivni od- borniki, se bo odločno postavi za zvrš tev navedenih -k'enov in ni dvoma, da se bo število član- stva še povečalo, saj bo vedno več takih ljudi, k vedo »-eniti humano delo organizacije RK v miru in voini T F Frančiška Frangež iz Makol je 2. t. m. padla in si poško- dovala levo roko. Antonija Traven s Ptujske gore si je 2. t. m. pri padcu zlomila nogo. Alojz Domanjko iz Ljutomera je 2. t. m. pri trčenju avtomo- bila z vozom dobil poškodbe na levi nogi in 4 rebrih. Vinko Pavlinič iz Krčevine pri Ljutomeru je bil 2. t. m. na vozu. na katerega je zadel avto in ga poškodoval po levi nogi in obrazu. Jožef Bračič je 2. t. m. na povratku s plesa dobil z nožem pioškodbo v pleče. Franc Frdauer iz Ptuja ie bil na povratku z Borla v Ptuj v Stonicih napaden in močno po- škodovan po glavi. Francu Kanclerju iz Njiverc je 4, t. m. drevo poškodovalo glavo. Ivan Znidarič iz Hajdine si je 4, t. m. pri padcu zlomil nogo Josip Kavčič iz Ptuja si je pri padcu 4. t. m. poškodoval nogo. Konrada Vilčnika je 4. t. m. med plesom z nožem vrezal Franc Bokrc. Vlada Furek iz Zlatoličja je 5. t. m. na povratku s plesa nekdo napadel, ga zabodel z nožem in ga poškodoval po glavi. Vsi imenovani so se zdravili oziroma se še zdravijo v ptuj- cV; holri^.šniei. PTUJSKI AKADEMSKI KLUB pritedi 12. febr. ob 20. uri AKADEMSKI PLES v Titovem domu v Ptuju V zaba\-nem sporedu sodelujeta tudi oče Matjašek in sin Halček (Danijel in Zlatko Sugman) Igra orkester ABECEDA. — Po- drobnejše informacije dobite v pisarni »Ptujskega tednika« v Ptuju. Pripravllalni odbor. SODOBNI ROMAN M A iii%iHETnH iVAN POTRČ (6) Ali je ka^ zaslutila, kako je z ma^no? sem se zbal, hkrati pa si nisem ničesar na svetu bolj želel kakoi to da bi se z njo oženil Začel sem misliti na grunt, uh kai vse mi je Jelo hoditi po glavi Življenje nekje čisto blizu alj pa tud. daleč pred mano ie bilo tako noro lepo, ne da bi govoril Slej ko prej sem se skrivoma, dr ne bi kdo domačih česa opazil oziral za njeno hojo za njenimi drobč- kanim koraki, za njenimi no- gami tako drobnimi ko mlado brezje in tako okroglim: Ne- znansko bi bi. srečen ko bi smel še enkrat z roko po tistem hladu njenih čvrstih meč Po nočeh, ko sem se prebujal ali tud pred spancem sem čutil na ' prsih njena nedra trdp breskvi- ' ce. ki so takrat podr&nile po meni; tipal sem z roko po pr- sih in se ves srečen soroševal: »L- Vdaj so ji zrasle?« G"edal sem jo kako ie zanesla na paši roke na obraz ko da bi ga hotela zak^^^ti. kako je po- tegnila PO njem :n potem za- pela Pela je o fantiču, o vodi Savici in o ne-^re^čnem dekletu, ki ji bo počilo srce. Jaz pa sem si namišljal kako p>oje pri nas doma po kuhinji — in hotel zvedeti od matere, kako mislijo z gruntom. Kajti zdai so začeli ljudje go- voriti, da se je Strafela na naše priženil Krčmarica za veliko stezo je postavila četrt šmarnice pred me in me pred drugimi, pred ljudskimi povpraševala: »Kako se kaj štimata s Stra- felo?« Ni rekla s svakom ali kaj ta- kega, rekla je s Strafelom »Brig!, me Strafela!« sem re- kel toliko, da sem nekaj zinil in da nisem vzkipel Vse me je gledalo. Krčmarica. dolga in krepka ženska, ki je zavijala malce po nemško, očitno še ni končala Pobrisala je mizo najprei od mene i-n Pojad''kovala. »Kaj hočeva Južek lep^ ubo- gala bova. bo že kako.« Ko da bi me pomilovala! Ko da b: tetica govorica z otrokom! A me je d^bro pozna- la in tudi dobro vedela da jaz Strafe'e ne bom ubogal. Nagnil sem četrt in pogrknil. Rekel pa nisem nobene »Kaj bi fant doma?« se je vmešal krčnaar; začutil je, da postaja napeto :n povedal »Sel bo, se izučil. Gomili pa fige po- kazal Po voiskah ie bilo vedno trdo za ljudi ki imajo to v ro- kah.« Potegnil ie roke izza pred- pasnika, kamor jih je vedno zatikal, da je prede', čas s palci, in pokazal, kako se skoblja, za- tem pa je zaigral s pestjo po mizi in do levici kovaško, ka- kor PO nakovalu Krčma se je zasmejala. ali men^ ali krčmarjevemu nakc- vavanju ne vem. samemu ,'fe šlo na smeh, toda takrat se je zahihital Matjašičev kom: in odgostel nagle po komijevsko ko na pamet" »Hi. da — da — da. fantje, zdaj se bo reklo po partizansko, zdaj. fantki se bo plesalo, ka- kor bodo partizani svirall!« »Kako? Kč.kšni partizani?« sem vprašal in ga postrani po- gledal »Strafela. Strafela. ljubCek moj. odslej ti bo on gospodaril. vsem nam bo gospodaril tudi nam Pametnega svaka so ti -•vhraip cpctre da — da — da! Francla, bog se smili njegove duše. =mo pokooali. Lizika «e je omožila, nekdo mora prijeti za palico pri hiši —« Kom-; svojih litanii ni zmolil. tud: šmarnice nisem izpil Pla- nil sem. zdrobil kozarec In za- gnal steklovino pod komijeve noge Ali zadržai sem se Ves sem se tresel in komaj poiskal papir v suknjiču, da sem pla- čal. »Jezus.« je zavpila krčmarica, »saj si se razrezal.« Klicala Je dekleta, naj prine- sejo gazo, lizoV vode. toda za- mahnil sem in šel. »Južek. Južek« je stokala za mano. »Kai bi bil jezljav samo škodilo ti bo, boš videl, rečem ti, škodilo —« Preskoči' -sem jarek in zavil med njive Bilo je vroče ne- deljsko opoldne da je vročina kar žehtela od izhojene in raz- pokane ilovnate zemlje Vlekel sem pravo roko po klasju in čez čas, ko me je zaskelelo, za- gledal za seboj kri na zreli sla- mi in nf. klasju Opaž:" sem, kako se m- cedi po roki in se samemu seh- zasmilil Mil: Jezus, ko pa nisem ve- del kaj na,] storim, kako naj si pomagam Tud- ponrei včasih, dokler je še Franc'' živel sem mislil na grunt: -ahln me je dražilo, če sem pomislil da bo domačija njegova, samo zatega- delj ker le prišel pred nami drugim-; na svetu medtem ko se bomo morali .iaz in moje ses+re odpravit: od hrama A vse to je bila bol^ zavist ko j^za' bilo Je pač tako in se ni dalo nič storiti, preveč nas je bilo pri hramu Zavoljo sester, zavoljo žensk me n- skrbelo, te se bodo pomožile. lahko na bo katera ostala za tetico. dela je bilo vedno zadosti okoli hrama; me- ni, ki sem bil drugi moški pri hiši se ie znova zdelo krivično, da bi moral od hrama V^nd-^r pa je zdaj bilo drugače, Francia ni bilo več. jaz pa sem začel mi- sliti na Tuniko, na mlajšo To- plekovo deklino, ki ne bo mogla drugače, ko da bo šla od hra- ma. Kakor je bila Franclova smrt strašna nesreča z,a mater, za hram in za kmetijo, čeprav so ženske tulile z materjo vred na pogrebu tn so tudi meni te- k^e solze, je bilo za nas ki smo ostali le boljt da je eden manj pn hrami — posebej pa zdaj, viš, to lahko povem eh! -— Je lahko bilo to dobro zame Cez noč me je zaskrbela domačija Vse bi šlo. mati so me imeli radi. rajši ko sestre a prav tako čez noč se je znašel na domačiji Strafela, se zapisal z Liziko, z najstarejšo za pokoj- nim bratom in začel na naši do- mačiji, on — Strafela. materi likof ponujati Razkričal se je za velikega partizana in si vzel oblast. Ljudje so se ga bali, kakor so se bali včasih žandar- jev ali Nemcev Vozili so mu les za naš hram jn nas po strani gledali, čeprav ni nihče nobene rekel Mene je bilo sram Po- sojali so mu konje in koleslje, Strafela se je vedno kam vozil. Z nnm se je odpeljala večkrat tudi Lizika ali pa ju je oba. kakor ženina in nevesto, ko kakšna dva bogatca, prevažal Matjašičev komi Ta komi je še pred neka' meseci nosil vennan- šaftarsko uniformo, zdaj pa je tudi on veljal za nekakšnega partizana, se pravi, za Strafe- 'ovega pomagača O vsem tem so si ljudje svoje mislili, tudi jaz sem lahko svoje vedel, kako in kaj, prav nič mi ni bilo potrebno, da bi mi Stra- fela in njegov komi kazala me- sec v vod:, toda Strafela je bil mali bog v deželi njegova je bila pravica, kazalo je toliko, kakor si ie je le hotel in utegnil vzeti. Bal sem se ga, zavoljo domačije sem se ga začel bati in ga huje in huje sovražiti. Strafela je bil takšna oblast, pri kateri drugi nismo smeli nobene ziniti tudi domači ne. Bil je oblast, da. a spoštovanja v moiih očeh ni imel nreveč Sem ga spoznal, pod kožo, pre- dobro sem poznal sestro Lizi- ko. Nadlegoval sem mater, naj kaj storijo zavoljo domačije, da nam ie ne bo ta steklač zapra- vil. Od nedelje do nedelje se je po dvakrat ali tudi po več- krat vozil okoli in prihaja! p>o- noči pijan domov Sakramenti- ral je dolgo v noč in se dušal, kako bo zdaj po njegovem vse- povsod, tud! na Hedlovem Spal sem v mali hiški, pri materi, in zaslišal, kako so potegnili mo- lek in kako so začele grolike koščeno poškleoetavati Mati so tiho. sika ječe molili in zatišano povzdihovali Trla me je jeza. takšna, da so se m: začele če- ljust:_ tresti: toda povedal sem že. bal sem =p ga ne toliko nje- ga ko tiste Štrafelovske ob'asti, a tud: mati so se mi srn-lili, vse- eno pa sem se p tpžavo krotil, da nisem pla-^" - ''-7-"q^n (Dalje prihodnjič) Stran 4 Ptuj, 11. februarja 1953 LJ U BLJ AN A Nedelja, 13. februarja 6,00-8,00 Dobro jutro dragi poslušalci! (pester glasbeni spo- red) — vmes ob 6,05—6,10 Po- ročila in vremenska napoved. 6,30—6,35 Pregled tiska 7,00— 7.15 Napoved časo. poročila, vre. menska napoved m objava dnevnega sporeda 7,15—7,30 Re- klame. 7.30—7,35 Radijski ko- ledar in prireditve dneva. 8,00 O športu in športnikih; Tekač Yrjo 8.15 Domače pesm, za pri- jetno nedeljsko jutro 9 00 Otro- ška predstava Lojze IMaruško: Dežela Lenuharija ■ (ponovitev). 10.0.0 Družinski pogovori. 10,10 Dopoldanski simfonični koncert. Wolfgang Amadeus Mozart: Ma- la nočna glasba, serenada; Max Bruch: Koncert za violino in orkester št. 1 v g-molu; Matija Bravničar: Belokranjske rapso- dije. 11,00 Oddaja za Beneške Slovence 11,20 Lahek opoldan- ski koncert. 12,00 Pogovor s po- slušalci. 12,15 Venček sloven- skih narodnih pesmi. 12.30 Na- poved časa, poročila, pregled dnevnega sporeda in objave. 12,45 Zabavna glasba, vmes re- klame. 13.00 Pol ure za našo vas. 13,30 Želeli ste — poslu- šajte! 15,00 Napoved časa, poro- čila, vremenska napoved in ob- jave. 15.15 Lahka glasba. 15 30 j^Po naši lepi deželi.« Ciril Zlo- bec: Vtisi s poti po Cm i gori. 16,00 Javni veseli večer Radia Ljubljana (ponovitev predstave z dne 31. jan. 1955). 18,00 Pro- menadni koncert 19,00 Radijski dnevnik. 19,30 Zabavna glasba, vmes reklame in objave 20,00 60 minut vedre glasbe iz Radia Beograd — II. oddaja. 21,00 Kulturna kronika. 21,15 Večerni operni koncert. 22.00 Napoved časa, poročila, vremenska napo- ved in pregled sporeda za na- slednji dan. 22,15—23,00 Misli in pogovori o sodobni glasbi. 22,15 —23,00 UKV program: Plesna glasba. 23,00—24,00 Oddaja za tujino — na valu 327,1 m (pre- nos iz Zagreba). ^zored sodišra v tožbi Konrada Zoreč, Mest- ni vrh 35, zoper Alojza Zoreč, Štuki 6, je ptujsko sodišče na razpravi 3. t. m razsodilo, da se obtožba zoper Alojza Zoreč v zvezi z žepno uro z zlato ve- rižico zavrne, ker je Konrad Zoreč na glavni obravnavi umaknil svojo zasebno tožbo. Janez Mikša iz Moškanjc 72 je bil januarja t. 1. obsojen na 1 mesec in 20 dni zapora, ker je leta 1950 vzel na delovnem mestu pri Sardinju od telefon- ske napeljave 23 kg bakrene ži- ce debeline 3 mm, last PTT Ljubljana in jo je preprodal. ★ Jožef Saikelšek iz Siteža 17 je bil na razpravi 18. t. m. oproščen obtožbe, da bi bil 16. maja 1954 v Nadolah dvakrat z nožem zabodel Janeza Skela in mu prizadejal vreznino na hrbtu in na nadkolenioi, ob- tožba zopet Janeza Sakelšek pa je bila zavrnjena. Na raz- pravi se je izkazalo, da sta se Skela in Potočnik dogovorila, da bosta s koli napadla in pre- tepla oba Sakelška, ki sta šla mimo po cesti skozi Nadole, ne da bi bila koga izzivala. Sakel- škova sta bila močno ogrožena in sta se branila. Izpred menze v Kidričevem je bilo 31. X. 1953 zvečer ukra- deno moško dvokolo. iz kan- tine Grodisa pa usnjeni škor- nji. O tej tatvini bo 15 februarja razprava pred sodiščem. Maks Simonič iz Trnovske vasi 48 se bo 15. t. m. zago- varjal pred sodiščem zaradi iz- mikanja plačevanja preživnine Za dva nedoletna otroka, ki jih je dolžan preživljati. PLES „POD PALMAMI" PRIREDI DPD »SVOBODA« PTUJ V SOBOTO, 12. II. 1955 IN V SOBOTO, 19. II. ISj", V NARODNEM DOMU REVIJA MASK ORIENTALSKA DEKORACIJA — OKREPCiLA PRIPRAVLJENA — IGRA ODLICEN JAZZ VABLJENI! ODBOR O na tri^cv.ns a zbornica v Ptu.u sprejme v službo adminsstrat vno moč POGOJI: dovršena trgovska akademija ali daljša praksa v administrativni ali finančni stroki in perfektno znanje stroje- pisja. Nastop službe takoj, plača po dogovoru. Muzejsko društvo v Ptuju sporoča žalostno vest, da je umrl njegov častni član dr. Kotnik France SLOVENSKI ETNOGRAF IN PROSVETNI INŠPEKTOR V POKOJU. Zaslužnega moža bomo ohranili v trajnem spo- minu Ptuj, 7. februarja 1955 OPOZORILO! Prebivalce ptujskega dispan- zerskega področja obveščamo da bodo rentgenski preg edi v proti- tubcrkuloznem dispanzerju od 18. februarja t. 1. dalje samo ob pet- kih od 8 do 14. ure. Protituberkulozni dispanzer Ptuj OBJAVA V nedeljo dne 13 februarja, ob 9 uri bo v domu železničar- jev na Ormoški cesti občni zbor Avto-moto društva v Ptuju. Udeležba za člane obvezna, prijatelji avto-motorizma vab- ljeni. Uprava RAZPIS Upravni odbor Kmetijske za- druge Gorišnica razpisuje mesto poslovodje za zadružno mesni- co. Plača po uredb: oziroma po dogovoru Nastop službe takoj. OBJAVA najdenih predmetov: moško kolo zelene barve, brez znamke, št. okvira 10440; moško kolo črne barve, v sla- ben stanju, št. okvira D 46134; okvir moškega kolesa črne bar- ve, dobro ohranjen, šte\"ilka 4920030; žensko k'>lo brez znamke, v sla- bem stanju, št okvira 213962; obroč od kolesa s plaščem in zračnico; plašč in zračnica za kolo; moško kolo znamke »Partizan«, ra2:stavljeno; telefonski aparat brez kasete; ženska ročna torbica z 2184 din gotovine. (Pozabljena v Zdrav- stvenem domu v Ptuju.) delavska aktovka z dvema stek- lenicama in aluminijasto po- sodo; konjska odeja; par novih moških čevljev. Lastnike navedenih predme- tov pozivamo, da se javijo pri tukajšnjem uradu zaradi pre- vzema svoje lastnine. LOMO Ptu.i" OBJAVA Pozivamo lastnike, da je bilo 6. junija 1954 v visoki Dravi nalovljeno 1,8 kub. metrov hlo- dovine, ki je deponirana na Mestni žagi v Ptuju, kjer jo naj prevzameio lastniki v 6 tednih f>o tej objavi v časopisu. Po tem termiau bo postala hlo- dovina last Mestne občine Ptuj. Tajništvo LOMO Ptuj Dežurstvo špecerijskih trgovin V soboto, 12. t. m., bo dežurna špecerijska trgovma poslovalni- ca »Specerija« Trg. pod j. »Iz- bira« v Krempljevj ul. Dežurstvo trafik Istega dne bo dežurna trafika na Slovenskem trgu (Horvat). MESTNI KINO PTUJ predvaja v dneh od 11- do 14. februarja t. 1. amer. barvni film »Ljnbimca iz New Orleansa« in v dneh od 15. do 17. febru- arja t. 1. angleški film »Zlata sroznica«. Kmetijsko gospodarstvo Središče ob Dravi razpisuje mesto KNJIGOVODJE — RAČUNO- VODJE z nastopom 1. aprila 1955. Plača po tarifnem pravilniku. Pismene prijave z navedbo dosedanjega službovanja. Prednost imajo re- flektanti z lastnim stanovanjem. MALI OGLASI NOVA ENODRUŽINSKA STA- NOVANJSKA IIISA s 57 ari sadonosnika (stavbišča do 12 arov) naprodaj. Vprašajte: Vi- čava št. 18. ŽELEZNI MIZNI ŠTEDILNIK, obložen s porcel ploščicama prodam. Vičavska pot št. 18 — Ptuj. GOSPODINJSKO POMOČNICO sprejmem takoj. NasLov v upr. lista. SOBO za našo delavko iščemo. Gre tudi kot sostanovalka. — Naslov pri vratarju »Dedte« v Ptuju. SEJALNIK prodam. Zg. HajdJna št. 49. DEL KLTHINJSKEGA IN SOB- NEGA POHIŠTVA prodam. — Vprašajte v Zajtrkovailndci, Ptuj. Lackova ulica. POUČUJEM ANGLEŠČINO IN NEMŠČINO NIZJESOLCEV. Naslov v upravi lista. Zahvala Ob bridki izgubi našega očeta in tasta ŠTEFANA FRANCA PERŠA : se vsem, ki tso nam v težkem j trenutku stali ob strani, iskreio I zahvaljujemo. Posebno zahvalo i smo dolžni hišnim stanovalcem, ' sosedom, darovalcem vencev, i Društvu upokojencev, duhovšči- ; ni in številnim spremljevalcem na njegovi zadnji poti. Ptuj, 10. februarja 1955. Žalujoči sin Jože z ženo Emilijo. vsako količino škopaite slame !cupl .pletarna« v PTUJO Iz zgodovine ptujskega okraja iCuga v Piujii in okolici Kugo (pestiš asiatica) povzro- ča bacil, ki so ga odkrili šele leta 1894. Kužni bacili okužijo ljudi, zlasti pa nekatere glo- dalce, posebno podgane. Pre- našajo pa jih bolhe, ki živijc na teh glodalcih, in kužni bol- niki z okuženo sapo, izmečki, perilom, obleko in sploh pred- meti, ki jih rabijo. Okuženi človek spočetka toži, da ga boli glava, nato dobj vro- čino, srce mu pospešeno utripa, pri hoji se opoteka, po ušesih : mu šumi, večkrat se onesvesti. | Temperatura se zv'ša do 41 sto- : pmj Na stegnih. pod pazduho, ; na vratu se mu razvijejo na- ' vadno že drugi dan kot gosje jajce velike bule. Te bule po- stanejo temne, včasih počrni bolniku vse telo Jod tod ime črna smrt). Le v lažjih s.luča- jih se bule ognoje alj uplahne- jo; tako boln'k polagoma ozdra- vi. Navadno pa umre 95 odst. okuženih. Kuga je udomačena (epd<^mič- na) že izza naj^tare-iš-h dob v MonffoMii Mari.-^rn-ni. j-p d*^i^!h deželah Azije, pa tudi v neka- terih delih Južne Amerike. Da- nes se seveda bori proti nevar- na bolezni modema zdravniška { znanost, ki jo je potisnila že v najoddaljenejše skrite kote na- še zemlje. Toda kako je bilo nekdaj? Ze sredi XIV. stoletja, ko se je pojavila prvič, je kuga pomo- rila Po Evropi znaten del pre- bivalstva. Velike prlrodne ne- sreče, kakor potresi, povodnji, ogromne množine kobilic, slabe letine ter nenavadni nebesni pojavi (prmerjaj današnje lete- če krožnike!) so že takrat be- gali ljudi in pripravili pot naj- večji epidemi.i^ kar jih pKJzna ■ zgodovina. Nekatere pokrajine ' so skoraj popolnoma izumrle, n. pr. Tirolska, kjer je kuga po- mor-n^ pet šelj širila. V Ptuiu je priSlo zar-idi kuge do velikih nemirov, ki so jih oblaisti s težavo zadušile. i V letih 1614—1617 so pobira- le kužne bolezni posamezne žrtve v ptujski okolici. O tem priča kužno znamenje z letnico 1614 v Osluševdh ob glavni ce- st: Ptuj—Ormož. (Daije prihodhijič)