Kmet in vojaštvo. Vse di*žave se oborožujejo. Na drugl strani pa vendar skrbe, <la se ohrani mir. Strah jili je velikih ran, ki jili vseka vsaka vojska ne samo premagamm. xH.mpak tudi zmagovaleu. Kmet mora skrbeti, da je uprava voja,šlva ali militarizma tudi v mirnih časii! ujeimi v korist. Militarizera ga, ne sme samo izsesavati. ampak mora mu tudi koristiti. Sicer smo za splošno razorožraje, vendar dokler druge države tega »e storijo, tudi Avstrija \lega ne more. Medtem moramo skrbeti, da se omilijo vse ostrine, ki jih prizadeva militarizem kmetu, da obenein kmet to impravo ludi obrača kolikor mogoče sebi v korist. Ostrme se morajo omiliti. Stara, kmecka zali•teva je, da. se vojaška služba zniža o'd tri na dve leti. Vojaške orožne vaje naj ne ovirajo kmeta-vojaka pri delu, in naj se njih stefvilt) skrči. ¦Kako naj kmetu služi uprava vojaštva v korist? Da mu odkupuje pridelke. iTo.je že tudi stara zahteva. ki se (amkaj izpolnjuje^, kjer so sp kmetje že združili, v zadruge. Nam pa. plava danes tlruga korist pred očinj, ki bi jo lahko vlekli kmetje iz vojaštva. Ko se kmečiki sinovi nahajajo pri vojakih. najbi vojaška uprava vse sforila, da ohrani pri njih ljubezen do kmečkega stanu in dela. To sv da na 'dvojni način doseči. Vojaška uprava hoCe uvesti vojaške dopuste ob času najuujnejših gospodai-skih del. Mi pozdravljamo to misel. Knietje bodo dobili pomoč pri delu. Še več vredna bo ta upeijava zaradi tega, ker se ohrani stik kmečkih sinov-vojjakov z domačim delom in življenjem. Kmečki sinovi se pri vojakih ne bodo tako pogosto izneverili svojemu stanu. Drugi način, ohraniti kmečke sinove za kmečki stan. da se uvede pri vojaštvu za kmječke sinove gospodarski pouk. Druge države nam v tem že prednačijo. Tak pouk je upeljan že v ItaSiji, v Belgiji in na NemŠkem. Povsod se kaže r najboljši uspeh: Kmečki sinovi napredujejo v gospodarskih vedah tudi pri vojaštvu in se z Ijubeznijo vračajo po dosluženih letih na svoje domove. Na Nemškem se vrši taJV pouk od januarja do aprila ob vefierih po eno uro. Poueuje se o obdelovanju zemlje, o gnojenju, o rastlinstvu, o živinoreji. Pridjati bi se pri nas moralo tudi poufievanje o živinozdravništvu in zadružništvtij Seveda je ta pouk le bolj šolski, teoretičen. V«ndav sin-vojak; se mnogokaj nauči in zraven Je \ mislili vedno pri svojem stanu. Toda tudi praktično bi se lahko marsikaj zgodilo, tudi v življenje kmef;kega gibanja bi se laliko pogledalo, Koliko potujejo naši vojaki, a nihče jih nikjer ne opozori ria razne obliko in prikazni v gospodarskem življenju istega kraja, skozi katerega potujejo. Niti tam, kjer so v vojašnicah, jih nihče ne seznani s kmečkimi ustanovami istega kraja aJi okolice. ^e majhen primer: Koliko fantov je že služilo v Mariboru, toda malo jih bo, ki so si ogledali vinarsko in sadjarsko šolo v najbližji mariborski okolici.  Vse beži dandanes iz kmetov v niesta in fabri- ke. Vojaštvo, za katerega mora krvaveti. naš kmet, mora vse storiti, da tega bega ne bo pospeSevalo, ampak po možnosti omejevalo. Pouk v gospodarstvu smatramo kot moeno sredstvo za tako omejevanje. Naši poslanci Slovenske kmeftke zveze naj tudi v tem oziru posežejo vmes na korist kmečkega stanu. Liberalci naj Iažejo in psu|e.|o, kinefiki (pristaši pa delajmo! x.