I France Prešeren Pod oknam Luna sije, kladvo bije trudne, pozne ure že; pred neznane srčne rane meni spati ne puste. Ti si kriva, ljubezniva deklica neusmiljena! Ti me raniš, ti mi braniš, de ne morem spat doma. Obraz mili tvoj posili mi je vedno pred očmi; zdihujoče srce vroče vedno k tebi hrepeni. K oknu pridi, drug ne vidi ko nebeške zvezdice; sc prikaži, alsovraži me srce, povej, al ne? Up mi vzdigni, z roko migni, ak bojiš se govorit!- Ura bije, k oknu ni je, kaj sirota čem storit! V hram poglejte, mi povejte, zvezde, aJ res ona spi; ali posluša, me le skuša, al za d/uzega gori. Ako spava, naj bo zdrava, ak me skuša, nič ne de; po nje zgubi, ako ljubi druzga, počlo bo srce. L VESTNIKOV MESEČNIK četrtek, 31. januarja, 2002, 82. številka M J' I' K ll t Tb li I, ( S’. a * 7*' e l H i I r »v bd doj poglednjeno po Prešerni 1 1 I Pod ... verze prave vd vličen! oknon Mejsec svejti, mežnar spejči v torni vore vo kučej; v moji duši, v mojom srci žmetni kamen mi rasle j. Tij si krijva, zapeliva, lutaica nesmilečna' Ti me kluvleš, v srcej bantuvieš, ka postavian kak nimak! Lijce tvoje, tejlo tvoje vijdin tudi, če zaspin V senjaj tij si golobica, štero v rokaj ne držin. K okni stoupi, ka te vijdin, če maš spalno ali nej; se mi skazi, s prsten kaži, če ti moški že trbej. Daj mi znati, mi počmigni, če ti gezik ne tečej. V torni bije, vore krije, njej pa tejlo ne želej. Poluknite mi, zvejzde moje, Če se rejsan že bidij. Če me čtije, kak zdihavlen, ar me v lačaj fejst tiščij. Če me rejsan nešče meti, naj jo v posteli zebej; naj po tiston, kda de z drugin, joj nikdar tukaj ne zavrej. L ■ 4 J Da je pre^r L_^ II n I Je res nor, kdor gor? , . ' Vse bUže smo Evropi, zato nas tudi napadajo evropske bolezni. A bik Anton z Goričkega se za to ne zmeni. Kljub grožnjam njegovih krav (posebej Valentine), češ da naj z »odnošajem« počaka, ker obstaja nevarnost okužbe s kravjim aidsom, ki se mu reče BSE ah bolezen norih krav, ni niti trenutek pomišljal. Skočil je in opravil (relativno hitro in učinkovito). Potem je zadovoljno zaukal in se odpravil na pašo. O morebitni Antonovi okužbi Pentute ne poročajo. JOG Pizza-boy Rous (skoraj) omedlel v velemestih je navada, da materialne dobrine dostavljajo kar na dom. V Regiji se je to uveljavUo predvsem pri tradicionalni prekmurski jedi, PlZZli Eden najbolj znanih prinašalcev pizz je BOŠTJAN ROUS, ki ga kot zelo pridnega (in prizadevnega) poznajo tudi poslušalke (in -ci) MURSKEGA VALA. Prav Boštjan se je v družbi (ob kavici) večkrat znal zamišljeno vprašati, kako to, da se mu v pizza-karieri ne zgodi, da bi mu odprla kakšna mlada dama, po možnosti pomanjkljivo oblečena. Menda je to videl v nekem kakovostnem barvnem filmu z naslovom PlZn ZA-BOY (tam se je po odprtju vrat dogajalo marsikaj). Zarečenega kruha se največ poje; zgodilo se je! Boštjan je prinesel pizzo v enega soboških stanovanjskih blokov, odprla mu je prikupna mladenka v ŠLAFRO-KU, ki ji je potem (kot po naključju) zdrsnil z ramen. Boštjan, ki je zadevo neposredno prenašal po Murskem valu, je najprej rekel: »OPA!* in nato skočil mladenki v objem. Kaj se je zgodilo potem, Pentute ne poročajo (prej omenjeni film pa si še vedno lahko ogledate). I Fotoj 1^^ s ž J '1 u J r PRESENEČEK9A "'N .1 t' P, S.: Prava netutarska resnica: Mladenka je MOJCA TIRŠ, študentka primerjalne književnosti, sicer pa amaterska igralka pri skupini TORPEDO. Mojco so Boštjanu »nastavili« »prijatelji, iz »žute kuče«, saj je šlo za zadnjo pizzo v njegovi karieri. Opat januar 2002 Pen VESTNIK 28 S estnajsti januar. Gledam skozi okno; zima je tokrat pokazala svojo pravo (belo) barvo; že vse jutro sneži, ko da bi nekdo na nebu neodgovorno razrezal vrečo snega in (o pozabil zakrpati. Vse je lepše - dokler ne bo odjuga spremeniJa snega v brozgo in blato. Tako kot življenje. Lepe, plemenite Dogodki, srečanja, I Jože Caf, direktor stvari niso večne. Umazane, senzacionalistične so nam - kdo ve zakaj - bolj pri srcu, z njimi se duhovno preživljamo, ne da bi opazili, da tudi sami postajamo sivi, vsakdanji, povprečni. nenja POVEZAVA POMURJA S SVETOM Miki na službeni poti Branko Some n Predhodnik tega mostu je stal samo osem Te dni so hrvaški mediji postregli z nekaj duhovitimi no- mesecev in ga je vojska Kraljevine Jugoslavije ob vinarskimi spodrsljaji. Dnevnik Vjesnik je prenesel iz slo- začetku 2. svetovne vojne 1941. porušila. Leta 1991 ob slovenski osamosvojitveni vojni je bil zaprt z barikadami in tako preprečil napredovanje Jugovojske. venskih glasil novico, kako slovenski nogometni trener Katanec kandidira za predsednika slovenske države. Vsekakor optimistična, duhovita in bolj pobožna želja zelo za-dovoljmh slovenskih navijačev domače nogometne rep- rezentance, ki se je poleg Hrvatov - in na veliko žalost Jugo- Leta 2002 ob splošni gospodarski krizi v slavije - vpisala - z območja nekdanje Jugoslavije - med Pomurju bodo most podrli, da bodo zgradili udeležence svetovnega nogometnega cirkusa na Japon- novega. T\i nekaj >ne Štirna« - ob vseh krizah most zapirajo, sedaj pa bodo gradili novega, čeprav bratje Podobniki - mostograditelji niso več na oblasti. Komu in zakaj skem in v Koreji. Naslov v slovenskem časopisu je bil: Katanec za predsednika. Redaktor (ali lektor ali novinar) Vjes-nika je prekrižal priimek Katanac in tako se je v časopisu pojavil novinarski naslov »Lokot (ključavnica, op p.) za predsednika«. Torej gospod Katanec ne bo postal pred-sedmk, marveč gospod Lokot, predsednik pa bo dobil ključavnico ali drugače mišljeno: slovenskega predsednika bodo vtaknili pod ključ, zaprli. To je samo dokaz, kako lahko slovnična gorečnost, pikolovstvo spremeni ne samo priimek Katanac (srbska beseda za ključavnico) v »lokot« (hrvaška beseda za ključavnico), marveč spremeni tudi smisel naslova. To me je spomnilo na nekdanji, stari, mogoče prvi srbski prevod poezije nemškega pesnika Johanna Wolfganga Goetheja: v Beogradu je postal slavni nemški pesnik Jovan Vukohod Goethe. Nad tem dobesednim prevodom Goetheje- nov most na Petanjcih? vega imena so se še dolgo smejali mnogi slavisti doma in po svetu. Nekaj dni po tistem je isti Vjesnik objavil obsežen pogovor s slovenskim poslanikom Boštjanom Hladnikom na Hrvaškem. Seveda Boštjan Hladnik še zdaleč ni ambasador na Hrvaškem, kajti to diplomatsko dolžnost opravlja na Hrvaškem gospod Boštjan Kovačič. Da bi bil članek še prepričljivejši, so objavili sliko slovenskega poslanika, pod njo pa ponovno zapisali ime Boštjana Hladnika. Kaže, da je bil novinar, ki se je pogovarjal s slovenskim diplomatom, bolj pod vtisom Hladnikove Maškarade kot poslanikovega razmišljanja. Opravičilo, ki je sledilo, je sicer zakrpalo »šlamparaj«, kar pa dnevniku Vjesnik ni dvignilo »rejtinga«. Sicer pa je Zagreb kljub vsemu sijajna prestolnica: stalno se kaj dogaja, tako da nikomur ni dolgčas. Župan mesta Zagreb Milan Bandič je pred dnevi vinjen povzročil manjšo avtomobilsko nesrečo in Stodo ter pobegnil s kraja nesreče. Njegova »priljubljenost« je naglo narasla. Zdaj lahko slišite v lokalu, kako zahteva gost za točilno mizo »enega bandiča«; kako se drugi hvali, da je prišel domov »pijan ko Bandič«; članov ožje filmske ekipe nas je stalo na snežni planjavi in se pripravljalo na prvj kader. Nenadoma se je na levi strani jase pojavila srna. Stopicala je proti nam, nas nekaj časa gledala z velikimi očmi in nato odšla dalje, na rob jase, izginila je v gozdu. Snemalec je bil ves iz sebe. Kričal je na Žiko, naj izvleče samokres in jo ustreli. Ščuval je, klel, rotil. Žika pa je mirno gledal srno in še na misel mu ni prišlo, da bi segel po orožju in jo ubil. Vidiš, to so te razlike pied nami, Srbi. Žika je postal od takrat moj človek. Nisva več skupaj snemala filmov, zato pa sva postala dobra prijatelja Sam sem se spomnil, kako je med snemanjem filma Let mrtve ptice v Thrnišču rešil deklico izpod konjskih kopit. Snemali smo sekvenco odhoda mladeničev v vojsko. Okrasili smo voz, vpregli konje in jih nekajkrat pognali z rekruti z dvorišča. Zaradi ponavljanja scene so konji postali živčni, nemirni. Ko je kočijaž že petič pognal konje z bičem, nihče ni opazil, da se je pred konji znašla radovedna petletna deklica. Žika je stal najbliže, skočil je do nje, jo pograbil in zadnji trenutek rešil. Stisnil je otroka k sebi. Ves se je tresel, oči so se mu zasolzile. Niti pomisliti nismo smeli, kaj bi se zgodilo, če bi prišlo do nesreče. Takrat sem ga prvič videl jokati. Človeka, oblečenega v dolg, črn usnjen plašč. Z Mikijem sva v mislih prelistala nevidni telefonski unenik skupnih prijateljev in znancev: mnogi so mislili in še zdaj mislijo normalno, brez »velikosrbskih« kompleksov, kajti iz najnovejše zgodovine bi se lahko razšli kot prijatelji, če ne bi Zahod unovčil svojih političnih idej m starega orožja, da bi lahko vojna industrija napolnila skladišča z novim, najmodernejšim orožjem ... Balkan je idealen poligon za vse politične opcije in vojaške strategije. Trajalo je več let, da smo ljudje, ki smo ostali na svoji zemlji, Komu potem naj rabi ta most? Vstopu Slovenije v NATO? Pomurje tega ne potrebuje, če pa že želimo, lahko pokhčemo Madžare, ki premaknejo mejo, in že bomo v NATU pa še z brati porabskimi Slovenci bomo ponovno združeni. Vstopu Slovenije v EU? Pomursko kipetijstvo tega ne potebuje, če pa že želimo, lahko namignemo Avstrijcem in nas preprosto anektirajo. Verjemite, še Haider nam bo dovolil dvojezične table. Si predstavljate; Murska Sobota - Samstag am Mur. Ponte roso za nakupe ob Mercatorjih in Šparih za nas že zdavnaj ni več zanimiv. Vsa Slovenija človek, ki je pred hišo kidal sneg, jebentil, ker je »sneg padal ugotovili, da so z nami manipulirali... A je že tako: mnogo ko Bandič«. Gost, ki je te dni prišel v zagrebški hotel Opera, za vse te čenče ni vedel - v Parizu imajo popolnoma druge probleme. Ko sem v časopisu prebral, da je prišel v Zagreb filmski in gledališki igralec Miki Manojlovič, sem ga poklical. Pol ure se dogaja in odloča mimo nas, na kar mi nimamo nobene možnosti vpliva, in nam kar določa življenje. Pila sva kavo in pivo in gledala sneg, ki je padal v zagrebški Somrak. - V začetku devetdesetih sem igral Richarda Tretjega, kasneje sva bila v aperitiv baru hotela. Bil je nedeljski večer, Cyrano de Bergeraca, Čakajoč na Godota pa tudi v drami sneg je padal in spreminjal pogovor v prijetno kramljanje. Več kot deset let se nisva videla. Zadnjič v Beogradu, v klubu književnikov, ko je bil politični položaj že zelo zrahljan, Zločin in kazen. Vse predstave v različnih beograjskih gledališčih. Toda na začetku vojne sem prenehal igrati, prekinil sera predstavo in odšel z odra. Gledališča pa so še naprej medčloveški odnosi načeti. Sedel sem z igralci Draganom prodajala vstopnice za predstave, v katerih sera bil zaseden, Nikoličem, Gago, Bato Stojilkovičem in Mikijem in glasno smo kramljali. Za sosednjo mizo so sedeli šešljevci iz Zemuna: slekli so suknjiče - za pasovi so nosili samokrese - in kar naprej škilili in pogledovali k naši mizi. Fantje so me prosili, naj čim manj govorim, da se ne izdam, da sem sedaj drvi v Lenti, ali je potem ta most zaradi Slovenec. »Gospar« Ivo, lastnik lokala, sijajen človek iz preostalih Slovencev? Ne. Že drugi dan po zaprtju mosta je Drnovšek pokazal, da se da priti v Prekmurje tudi brez tega mostu. Letos je namreč leto vohtev, prihajali bodo Dubrovnika, se mi je opravičeval: »Veš, politika se je a nisem igral, dokler uprava gledališča ni ugotovila, da ljudje ne nasedajo več takšnim »pobalinskim ukanam«... Kasneje, v času ustvarjalne praznine, sem snemal filme ... Kusturičino Podzemlje. Ko smo z velikimi mukami in prekinitvami ter krizami film posneli in zanj dobib v Cannesu zlato palmo, sem odšel v Ameriko. Delal sem v Mehiki in Nemčiji. Posnel sem takšne filme, kot so Tuja Amerika, Ki- spremenila. Tukaj vas, Slovencev, nimajo več tako radi kot tajski portreti. Kriminalni ljubimci. Izgubljeni mornarji ... prej.« Razumel sem, odšel sem in se nisem več vrnil. Z Mikijem sva bila povezana z dvema režiserjema: z Rajkom Grbcem iz Zagreba in Žikora Pavlovičem iz Be- kandidati za predsednika, takšni in drugačni, in ograda. V sedemdesetih letih je bil pretok misli in ljudi od vsi nam bodo obljubljali nove mostove. Dva že Skopja do Ljubljane »vsakdanji kulturni pojav«; za hr- gradijo pri Hrastju - Moti za avtocesto, sedaj pa še enega na Petanjcih. Na razdalji 4 km bo to pravo tromostovje - večje, kot ga imajo oni v Ljubljani. Ker je že zdavnaj jasno, da avtoceste tako hitro vaškega režiserja sem napisal scenarij Samo enkrat se ljubi, tudi Slovenci. za beograjskega pa scenarij Let mrtve ptice. Za prvega sem dobil glavno nagrado na domačem filmskem festivalu za scenarije v Vrnjački Banji, za drugega zlato areno za Zdaj tukaj, v Zagrebu, igram v filmu Kot v slabem snu. Film režira scenarist Dejan Dukovski. Film govori o hermetičnosti človeške duše, nekomunikativnosti glavnega junaka s svetom - čisti avtistični film. To je makedonsko-hrvaška koprodukcija. Ne vem, mogoče so kaj denarja prispevali - Film Oče na službeni poti je zate simboličen. Miki se je nasmehnil. - Ne vem, ali veš, da sem se ločil. Tokrat sem poročen s najboljši filmski scenarij v Pulju. Žika je pred kratkim umrl, Tamaro, igralko, in jeseni pričakujeva otroka. Pravijo, da zato sva se ga spominjala kot človeka in ustvarjalca, ki je ne bo in bo most v Hrastju - Moti še nekaj časa prehitro odšel iz filmskega in literarnega sveta. spomenik, bomo dobili ta »tolažilni« most ali »volilni« most, ki pa bo odprt en dan pred rokom, to je 29. novembra. Še pomnite, tovarišice in tovariši, vse tovrstne zmage smo predajali namenu 1. maja ah 29. novembra. Predsedniški kandidati namreč dobro vedo, da nostalgija pri tistih, ki živijo vse slabše in slabše, prinaša volilne glasove. »Spominjam se ga s snemanja filma Hajka. Delali smo na Prokletijah Bila je Škripajoča zima. Se spominjaš, Žika bo sin. Če mi bo čas dovolil, bom morda jeseni igral v Beogradu, v tragikomičnem filmu Miloša Radoviča. Usoda igralca je pač ta, da mora igrati. Da gre od vloge do vloge, kot pisec napreduje od knjige do knjige. Vmes se je stalno nosil na snemanju črn, dolg usnjen udbovski plašč, človek ustavi, spočije, oceni prehojeno pot in skuša živeti Opasan je bil z vojaškim pasom, nakaterem je visela torbica preostali del življenja in ustvarjanja s čim manj spodrsljaji s samokresom znamke Luger. Pokrit je bil z usnjeno čepico in je deloval zastrašujoče. Kot otrok je dobil tuberkolozo, nekaj časa se je zdravil na Golniku, pa se je tako oblečen kasneje varoval pred mrazom. Pet, šest, morda sedem in napakami. Ali: ko tako gledam v sneg - logično je, da tistemu, ki hodi, kdaj pa kdaj spodrsne ... Samo mrtvim se nič več ne dogaja, ne tragičnega ne komičnega. Toda njihove tragikomične izkušnje nas vodijo čez poledico življenja. Pen VESTNIK 2S januar 2002 dpti rio no VO&O .lirtiljK jvon veuko iolost, po Wo nošo za IlLi:' (Miani&.kij ■'* M ■ Jj . hvkr I i!.,t.n i> 6C po H* xatou rr^ruii tl« ' ■mp 5:; idojtoltVd. l^qo'tnLi(ii iJCn-cu'! nn rciLDlj 1.1 i^n Fsc tou de ie' oozovlemo ko tudi ui,pa voao l6Wtjoo fcmiliji predete rta tnau’ ________ dobro volou^ pa puno nro&njo! 7^ rt"J V' -M U? iJr I •\ v; V: sj7t 1 nvčJ* ari|:ravill Lipou TOS Fsi I ■ pt prino&j s vicmti I lošen&kori (•uiti, sten It • oitnili v vtisi ICropl»vrt*«> ko pel biiou pcLkent Mmtvt rii.W Gaspodovoga Leto domoo v Krupi'vnik, -bi' Av r- T>.,4 ' - Nekaj najpomembnejših priprav je že za vaščani. »Pozvačinske« skupine so dve soboti obredle dvanajst vasi, kjer SO jih prijazno sprejeli, in tudi darov se je nabralo veliko. Od moke, jajc ... do denarja, pri katerem menda ljudje niso skoparili. Thdi po 5000 tolarjev so darovali pri posamezni hiši, vrli Kruplivničani pa bodo ta denar porabili za ureditev makadamskih vaških cest in polepšanje gasilskega doma. Vseh trinajst skupin, ki so vabile na gostijo, se je najprej skupaj fotografiralo. Med pripravami smo zmotili Marijo Zelko, Karla Raca, ropoškega harmonikarja, ki je priskočil na pomoč, Franca Severja in Marto Ornik, pred prihodom na prvo domačijo pa skupino, v kateri so bili Anton Čerpnjak, Drago Godar, Jože Hajdinjak, Gabika Lang in Mojca Muršič. že nekaj tednov se zbirajo ob popoldnevih in večerih pri Godarjevih domačinke in izdelujejo pisano cvetje za borove svate. Delo organizira in nadzira mama Gizela. Že kot dekletce jo je pritegnilo, ko je opazovala pri delu strica. Skrivaj je vzela košček papirja, ker ga ' takrat ni bilo v izobilju, in ustvarjala. Roke so jo čedalje bolj ubogale, svoje je dodal talent in že od dekliških let je prava ljudska umetnica. Nekoč so delali cvetje iz papirja za različne priložnosti, zdaj je tega manj, zato so ji kar žarele oči. ko se je postavila med cvetje, ki ga je naredila skupaj z domačimi ženskami. V roke je vzela nevestin in »stršinin- šopek, potem pa nam je pokazala še, kako se cvetje utrdi in polepša z lojem. 3. februarja v Kruplivniku gledovanje fotografij iz leta 1962, ki jih je takrat posnel Štefan Moršič ml., in posnetkov s poznejših borovih »gostuvanj< v Kruplivniku je okrog sto devetdeset prebivalcev te goričke vasi v občini Grad navdušilo za ponovno borovo »gostuvanje<, saj je prišla po sedmih letih letos na njih vrsta za izvedbo pustnega veseljače nja v občini. Vnaprej so vedeli, da je to eno veliko delo, in sl složno rekih Gremo! Še en pogoj je moral biti izpolnjen: do pusta se ne sme nihče poročiti. Skoraj bi se, ampak prireditev je bila tudi izziv za zaročenca - poroko sta preložila na poletni čas. Po kruplivniškem tekočem traku so (od leve) Marjana Cerpnjak, Simona Ribaš, Marica Drvarič, Marija Flisar, Irena Grah (ki ima okrog borovega »gostuvanja< v rokah največ niti), Štefka Bohar, Kristina Ribaš, Marija Zelko (gostiteljica, sicer Gizelina hčerka, ki je bila voljna spremeniti svojo hišo v delavnico, ker bi jih v vaški dvorani zeblo), Tončka Prevodnik, Cecilija Grah, Zlatica Farič in Darinka Smodiš ustvarile več kot dva tisoč cvetov, ki bodo v nedeljo, krasili svate in obiskovalce. Cvetje je v glavnem narejeno, zdaj se bodo vse gospodinje lotile še peke vrtankov in peciva. In moški tudi ne bodo sedeli križem rok, saj tako velik projekt lahko uspe samo, če zanj živijo vsi. In v Kruplivniku je tako, zato jim izkažite priznanje in pridite na »gostovanje« E Po svoj cvet. P«n 6 januar 2002 VESTNIK 30 N vod v intervju 'ekoč, ko se je že kazal primeren čas, da dobi nekdanji voditelj Jugoslavije svoj življenjepis, je njegov biograf, dr. Vladimir Dedijer, ugotovil, da mora biti to tako obširna tema, da je enostavno ni mogoče zapisati. Namesto življenjepisa je tako napisal dokaj obsežno delo, ki ga je naslovil Prispevki k biografiji Josipa Broza - Tita. To, kar berete, naj bi bil pogovor z Brankom Ščmnom o njegovi ustvarjalnosti. Toda konca ne boste prebrali, ker bomo morali končati že kmalu po začetku. Šbmna in njegovega raznolikega delovanja v slovenskem in širšem kulturnem prostoru se z eno časopisno stranjo enostavno ne da odpraviti. Je preobširna tema, zato vzemite ta zapis kot uvod, začetno besedovanje, kot ogrevanje pred glavno tekmo ali, če hočete, kot prispevek k intervjuju z Brankom Šomnom. Popevko z naslovom Človek, ki §a ni ;e takrat, na Opatijskem festivalu, zapela Majda Sepe. Tisto leto je bilo to najboljše besedilo festivala. Avtor je zanj prejel zlato kamelijo -nagrado, o kateri so številni pisci besedil lahko le sanjali. Ob številnih estradnih zvezdah so na oder poklicali Branka Šomna, publika v dvorani je ploskala „. Naslov te pesmi naj bi bil nekakšna iztočnica najinega pogovora. Rad bi ti postavil sedem vprašanj, če mi bo uspelo. To ni samo simbolično število, Bog je, recimo, ustvaril zemljo v šestih dneh, sedmi dan je počival, na primer. S temi vprašanji bi razčistil nekaj, kar me že dlje časa muči; uspel si na vseh področjih, ki si se jih lotil: v poeziji in prozi, pri filmu, s popevkami in bogve, kje še. Kljub temu si ostal v tem našem svetu in času na obrobju. V mnogih antologijah te ni (nekateri, ki ti ne sežejo do gležnjev, so notri), čeprav si kot pesnik dobival priznanja; ni te v javnem življenju, ni te v Ljubljani, ni te v Soboti. Branko Šomen kdo si, kje si? Drugo obdobje (10-20). Čas retorike. To so bili hudi časi: hodil sem v pionirske brigade, obiral hmelj v Savinjski dolini in bil več lačen kot sit. Postal sem udarnik, dobil sem posebno udarniško živilsko karto za mleko. Starši so mi kupih, prve dolge hlače. Oče je kmalu zbolel zaradi posledic zapora in umrl. Čez noč so naju z mamo preselili iz udobnega stanovanja. V šoli sem pisal odlične slovenske naloge. Zdaj že pokojni pisatelj Drago Grah je v šolskem glasilu napisal zgodbo in v njej uporabil besedo »fačuk«. Ravnatelj nas je vse po vrsti ozmerjal, pa sem mu zabrusil, da je človek brez kulturnih potreb Obvladal sem retoriko, vendar na napačnem mestu. Bilo je dovolj, da so me izklju-čih iz šole. Mati je imela skromno pokojnino, zato sem se nalezel cankarjanske ideje, da naju bom preživljal s pisanjem pesmi. Leta 1952 (kje je že to?) je izšla v Obmurskem vestniku, v kulturni prilogi, moja prva objavljena Branko Šomen: 5 Človek, ki ga ni? Zaljubljenci pišejo poezijo, zreli moški romane, popravljalci sveta snemajo filme, samozatajevalci dnevnike, pisma in scenarije. Sedem vprašanj: zanimiva številka. Pred dnevi sem vzel v roke knjigo Okultizem Celina Wilsona. V njej je poglavje, ki se ukvarja s simboliko številk. Tako sem seštel vrednost črk v svojem imenu in priimku in dobil seštevek 43, ga razdelil in znova seštel ter dobil - ne boš verjel - sedem! Sedem je magična, mistična številka. Ljudi sedmice zanima predvsem tukajšnji svet, ki ga želijo dobro spoznati, nato pa spremeniti. Sam veš, da ima mavrica sedem barv, sedem klinov je na pesem. Nekaj o snežinkah. Naivna in romantična. Razočaran sem končal šesti razred in odšel živet v Ljubljano. Bil je to čas sezonskega, Panonskega morja, ki je plivkalo v meni in se iztočilo v študentski roman ... setih urah, sem napisal prav toliko strani scenarija Poslednja postaja. Takrat sem imel za sabo že režijsko in scenaristično asistenco pri filmu Rdeče klasje Žike Pavloviča. Na natečaju sem uspel. Film je režiral Jože Babič; bil je to črnovalovski verizem. Pravo potrditev kabareta v Pragi - na primer ali Branka Lus-tiga, dvakratnega oskarjevca. Začele so se inventure neizpolnjenih želja, napačnih udarcev pri oblikovanju neobdelanega kamna samozavesti, modrosti in lepote. Iskanje lastnega miru. Izšla sta moja sedma pesniška Tretje obdobje (20-30). Čas logike. je dobil film veliko pozneje v italijanski Gorici zbirka Spodrsljaj svetlobe in temeljni zapis Sledil je film Let mrtve ptice. Zanj sem dobil v Pulju zlato areno za najboljši scenarij. Bil sem študent in novinar. Ugotovil sem, da je pravica abstraktni pojem, pa sem s prava lestvici modrih, ki vse življenje negujejo in . skušajo obvladati gramatiko, retoriko, logiko, presedlal na svetovno književnost. Začel sem na radiu kot redaktor radijskih poročil, bil aritmetiko, geometrijo, astrologijo in glasbo. Normalno človeško življenje je razdeljeno na sedem obdobij, vsako po deset let. Lepo je živeti sedemdeset let; kasneje so leta, ki so človeku sicer podarjena, najčešče bolehna, osamljena, odvečna ... Tako teh tvojih sedem mističnih vprašanj že vnaprej razumem in na njih z zadovoljstvom odgovarjam. dve leti novinar pri Mladini in se vrnil na radio v literarno redakcijo. Za pesmi, objavljene Prvo obdobje (0-10). Čas gramatike. Peto obdobje (40-50). Čas geometrije. Aleša Bergerja o prezrtem pesniku. Človek je pesnik toliko, kolikor verjame v ljubezen. Zanimivo: pisal sem scenarije za slovenske, hrvaške in srbske avtorje. Nagrade sem dobival zunaj slovenske kulturne arene. Tričlanski družini se je pridružila še ena hči Začelo se je sijajno druženje z režiserjem F. v Mladih potih, sem dobival nagrade (prek- Štiglicem v Prekmurju, kjer smo snemali murski študentje so natanko vedeli, kdaj bom dobil honorar, in so me čakali v Riu, kjer sem jim plačal porcijo sardelic in brizganec), toda ljubi Rajka Grlica: dobil sem nagrado za naj- čedalje bolj me je vleklo v prozo, k filmu Sedmo obdobje (60-70). Čas glasbe. televizijsko nadaljevanko Strici so mi poveda- S prijateljem dr. Matjažem Kmeclom sva na-li. Takrat je nastal tudi film Samo jednom se pisala scenarij o dr. Francetu Prešernu Tako boljši scenarij v Vrnjački banji. Pa film Rdeči sem se vrnil h koreninam prave poezije, v okvir trpkega življenja. Toda Bog, ta Veliki Poskusil sem se v satiri (mislil sem, da sem boogie ali Kaj ti je deklica Karpa Godine. Ni- graditelj vseh svetov mi je omogočil, da sem duhovit, a sem bil samo logični cinik). Cenzorji so spregledali moje pisanje, znašel sem šem bil zadovoljen s filmom, pa sem napisal po lastnem scenariju (1986) roman Past za se v zaporu in bil obdolžen hudih prekrškov metulje. Nezadovoljen sem bil tudi v zakonu. (protidržavne propagande, žaljenja Tita, ju- Človek se nauči jesti, hoditi, govoriti; sooči se goslovanske vojske, ustave). Bil je to čas, ko s starši in žeblji, abecedo in buškami. Bil sem edinec, plavolas. Najbrž sem bil izjemen otrok, kajti leta 1945 so me isti dan osvobodili Rusi in partizani, Angleži in Američani in čez nekaj dm še Bolgari in Romuni. To ni bil samo čas otroštva in vojne, to je bil ukradeni čas. Takrat je dobil oče prvo pismo od svojega sem začel vse od začetka: prvi zapor, prva avtomobilska nesreča, prva žena, prva hčerka, prvo stanovanje, prvi avtomobil in prve nagrade za besedila na Slovenski popevki. Ločil sem se. Našel sem drugo ženo in se preselil v Zagreb. Tam so mi prevedli kar štiri romane. Postal sem profesor na Akademiji dramskih umetnosti Eden od študentov je bil Vinko Brešan (film Maršal), drugi Filip Šova-govič. Namesto geometrije sem spoznal geo- Ostal sem.»večni disident« (to mi je omogočilo grafijo človeškega duha. Bil sem prvič na po- imel do danes svojo mamo. Zakoličil sem domišljijsko parcelo, da bi zasadil kamen poezije, vendar sem ostal samo pri naslovu; Mama odhaja. Vsak dan je je manj, topi se kot dobrota, odhaja kot dnevi, smrt jo bo ustavila ... V Ameriki so mi odkupili filmski scenarij o holokaustu. Trdnjava iz pepela, snemanje pa preložili na boljše dni. Zdaj sem začel pisati roman o templarjih, ki so se ustavili tudi pri nas na Goričkem. Na hrvaškem je izšla srečanje z drugim disidentom Vaclavom Hav- delitvi Oskarjev (1986) in od takrat odhajam prostozidarska čitanka Amenkamen in sp- brata iz Amerike: sporočil nam je, da je Paul dobil nagradi za humor (srebrni zatič v Šabc- Somen, stričev sin in moj bratranec, padel v u) in satiro (zlata sirena v Budvi) lom, o katerem sem pozneje napisal knjigo), tja vedno. Petdesetletnico sem slavil s svojimi radijskimi kolegi. napadu na Pearl Harbour Tetica Verona, ki je bila v mladosti redovnica, me je prisilila, da sem stricu napisal pesem o smrti svojega bratranca. Verze sem škrabal v knjigo z napisom Koloniale, s katero je mama hodila v trgovino, kjer so vpisovali živila, kupljena na »porgo«. Pesem je imela osem vrstic, nastala je v stiski, mučil sem se kot Kristus, obenem pa užival. Pismo je odšlo v Chicago. Stric Fra- Četrto obdobje (30-40). Čas aritmetike. Matematika mi nikoli ni šla od rok. Postal sem oster filmski kritik, urednik Ekrana. Režiser Matjaž Klopčič, do katerega sem bil kritičen, mi je nekoč besno zabrusil, naj sam Šesto obdobje (50-60). Čas astronomije, življenje me je vrglo med zvezde. Holiywood je posta! moj tretji dom. V njem sem srečal loh ne mislim, da sem prezrt, pozabljen, nepriznan, saj se razdajam toliko, kolikor sam želim To je čas pomirjevalne, klasične glasbe; Bajramovičeve ciganske pesmi, prelite v jazz, Mozartov rekviem. Črna maša med belimi travami, ko znova ugotavljam, od kod prihajam, kdo sem in kam grem. Si ugotovil: ne sprašujem več (bil sem petintrideset let no-_ vinar in vem, kako lahko en tepec vpraša več) sijajne ljudi. Tudi nekdanjega sošolca Vincija kot mu lahko sto pametnih odgovori), ker ne Horvata iz Odranec, ki zna vse, od igranja violine do sijajne margarite in gradnje p ri- nk se je raznežil in nam začel pošiljati pakete napišem scenarij, če sem tako pameten. Do zidka svoje hiše, češka prijatelja Jano in Jirija jih za drugo iščem odgovorov, marveč rešitve. Pa ti, Dodo? Imam pripravljenih sedem vprašanj. Pustiva s starimi oblekami in čevlji. roka za oddajo na natečaj, v dvainsedemde- - ona zdravnica, on je bil direktor satiričnega priložnost. Joseph Maria R. Pen januar 2002 VESTNIK 31 H (Kvazi)hokejski turnir v Murski Soboti okej na ledu je najhitrejša moštvena igra. Igra ’ se z drsalkami na nogah seveda, zmaga pa l moštvo, ki večkrat pošlje plošček skozi vrata. Tako lepo piše v pravilih hokeja na ledu, ki jih sedaj vsi tisti, ki smo se v soboto pomerili na soboškem drsališču pri BTC-ju, dodobra poznamo na lastni koži. Še posebej tisti podatek o najhitrejši igri nam je nekaterim najbolj ostal v spominu. No ja, drugi pa so bUi res videti, kot da so pozabili, da se igra hokej na ledu z drsalkami na nogah. Ne pa vsi, to je treba dodati. ,1 I 4^] ,f'. i J fl.. Z3 >1« I r I Proti Komunali smo vsi »nadrsali« Studio As se je v zadnjih tekmah okrepil s predstavnicami nežnega spola. Sicer je nekdo pripomnil, da lahko za njih igraš, če si »blond* in imaš zagorelo polt, a mi še ni jasno, kaj ta pripomba pomeni. Moram vprašati Milana Graha ali gospoda Žižka. " Ideja za organizacijo tega turnirja, ki ga na tak način v Soboti še ni bilo, je prišla iz naše medijske hiše, glavna organizatorka pa je bila Nataša Praprotnik, ki je sama kaj kmalu občutila značilnosti hokejske igre, saj se je resno poškodovala že na četrtkovem treningu. Kljub temu je' hrabro - tudi s pomočjo bergle - do konca izpeljala celotno organizacijo. Tako se je v soboto pomerilo šest ekip: Komunala, Obrtniki. Zavarovalnica Triglav, Hokejski klub Petanjci, Studio As in Podjetje za informiranje. No, žreb se je poigral tako, da sta se že v prvi tekmi pomerili obe medijski hiši: Studio As proti Podjetju za informiranje. Čeprav je bil As sestavljen v glavnem samo iz moških predstavnikov, smo imeli pri Podjetju bolj mešano moštvo: v vratih je bil Robert Perš iz Venere, v polju pa Nataša Brulc - Šiftar, Vida Toš in Bogdan Lemut iz radia Murski Val, Jože Graj in moja malenkost iz Vestnika, okrepljeni pa smo bili še z enim članom hokejskega kluba Ledene strele iz Murske Sobote (sicer pa so bili naši nasprotniki skoraj vedno okrepljeni s še več profesionalci kot mi). Kar se nas tiče, lahko povem samo tole: na svetu se je odigrala prva tekma v hokeju na ledu leta 1874, v Sloveniji pa leta 1928 in približno toliko let verjetno zaostajamo za njimi Turnir si je ogledal tudi starosta pomurskega ne samo hokeja na travi, ampak tudi na ledu, profesor Evgen Titan, kaj pa si je mislil o naši igri, ga raje nismo niti vprašali. Robi Perš je imel na sebi toliko opreme, da je lahko stal kot pribit, na led pa so ga tako ali tako pripeljali za roke, saj je bil drugič v življenju na drsalkah. Nataša Brulc -Šiftar se celo tekmo ni mogla načuditi hitrosti ploščka, $ .1 s. '""'Ml L* 9; I f r& *ift ■ Gol, gol, goooool, gonoooi... Obrtniki so igrali na svoj znani način: z minimalnim vložkom so iztržili maksimum. njena značilnost pa je bila, da je bila vedno tam, kjer sploh ni bilo potrebno. Vidi Toš sem že po tekmi izrekel kompliment, da je bila »pravi steber obrambe, s poudarkom na steber«, izumila pa je tudi novo potezo, ki bi jo lahko poimenovali rokomet na ledu Jože Graj je sicer dobro drsal, a slabše lovil plošček, tekmo pa je končal s krvavo modrico na kolenu. Samemu mi ni bilo težko pridrsati v napad, a nekako nisem mogel ugotoviti sistema, kako bi se lahko ustavil hkrati s ploščkom in drsalkami, preden sem se zaletel v ogrado. Tudi jaz sem končal z modrico (malo manj krvavo) na kolenu, poškodoval pa me je nekdo od naših (še zdaj ga iščem, da bi se mu »zahvalil«). Mojemu nasprotniku, g, Žižku iz Asa, sem že čestital za to, da me je »zahmal« v ogrado, saj je bil to pravi hokej. No ja, kljub vsem tem pomanjkljivostim (sem že omenil, da ne znamo niti dobro drsati?) smo se junaško držali: Robi je čudežno ubranil kopico strelov, Vida, Nataša t Z Direktorica Podjetja za informiranje Irma Benko je podelila kristalni pokal Rogaške v trajno last zmagovalni ekipi Komunale (mogoče bodo zaradi dobre volje sedaj znižali račune ... Je nemogoče mogoče?), Boštjan Rous, ki je radijsko povezoval prireditev, pa je tarnal o »odpadanju* nog - na ledu je stal z drsalkami neprekinjeno kar pet ur! Hf Ce si pri hokeju na kolenih, to še ne pomeni, da sl poražen. Ravno obratno: kljub dežju, ki se je vlil, smo turnir junaško odigrali do konca, in Jože pa so v obrambi ustavili ničkoliko napadov. As je praktično vso tekmo igral pred našimi vrati, saj so bili njegovi tekmovalci bolje podkovani kot mi. Čisto na koncu smo nekoliko pozabili na obrambo in ravno takrat na hitro prejeli dva zadetka. Sodnik je takoj odpiskal konec tekme, čeprav bi se mi zakleli, da je bil drugi polčas vsaj za polovico krajši od prvega (zato sedaj za vsakim vogalom čakamo tega lopova, da mu »malo razkažemo značilnosti Sobote«). Imeli pa smo moralno zadoščenje, saj mi je veliko gledalcev dejalo, da je bila naša tekma najzammivejša, saj so se lahko nasmejali ob številnih padcih in zaletavanjih s člani istega moštva. Navsezadnje pa smo na koncu zasedli odlično drugo mesto, eeee, skupaj še s štirimi preostalimi, saj je Nataša priznanja priredila tako, da smo bili vsi razen prvega drugi. Zmagovalec pa je bila Komunala, ki je v odločilni tekmi - čisto pravega hokeja - premagala Obrtnike s 3 : 2. Zadnji del turnirja se je zgodil v pivnici Kratochwil, kjer smo dobili vsi udeleženci pivsko klobaso s krompirjem in pijačo [ne veste, kako to dobro tekne po takšnem napornem športu'), Praprotnikova Nataša pa je najavila podoben turnir tudi za naslednje leto, in spustila »bombo«: udeležili naj bi se ga tudi hokejisti Olimpije in Jesenici »Dej ga na gobec« in »Je-se-ni-ce so pra ...,« ne, ne, ne. raje počakajmo še eno leto in si nabrusimo pesti, eee, mislim reči, drsalke. X. Nataša Juhnov Tomo Koles ;tl Hervls I :i’jf Ehh:.'' Bič:- 'jcr Robi PerŠ in Nataša Brulc - Šiftar - kdo ju sploh lahko premaga? Smeh seveda. 'i \TSTNIK32 iri i| t' H Naša prva postojanka je supermarket v Ljutomeru. Petek popoldne je, kupcev je veliko in na veliko tudi kupujejo. Po »bojnem* načrtu mora prva na delo Irma. Za »žrtev« si izbere zakonca, ki iz do vrha naloženega vozička nakupljeno začneta zlagati v prtljažnik. Odločno pristopi, se predstavi kot inšpektorica za DDV in zahteva račun za kupljeno blago. Gospa takoj seže v torbico, gospod podvomi, »Inšpektorica* prepričljivo vpraša, a ni videti dovolj resna, in že sledi opravičilo in pripravljenost za sodelovanje. Gospa izroči račun, gospod razvršča blago in mimogrede opozori na motno tekočino v steklenici z vloženo koruzo, Z rokom uporabe sicer ni nič narobe, videz pa ni najlepši. Prijaznemu uradnemu delu postopka sledi samorazkrinkanje »inšpektorice« in prijeten klepet gostilničarjev Melite in Igorja Hanžekoviča iz Branoslavec, ki ob nakupih redno spravljata račune, tudi zavoljo lastnega poslovanja. Druga tarča je starejša gospa v supermarketu. K njej pristopi »inšpektor* Bojan. Ima lahko delo. Gospa mu suvereno pomoli pod nos metrski račun. Na široko se nasmehne, ko se ji Bojan predstavi in nam zaupa, da je Marija Rožman, upokojenka iz Ljutomera: »Vedno vzamem račun, tako sem navajena od nekdaj. In Vestnik redno berem, še zapišite.* Ustavimo se še pri vodji prodajalne Borutu Horvatu: -Z inšpektorji doslej nismo imeli nobenih težav. Večina naših kupcev vzame račun, tudi preveri ga in prav je tako. Naši kupci so zahtevni, kar je dobro. Potem je tudi osebje v trgovini natančnejše in ni razloga, da bi imeli strah pred inšpektorji.« / r Ir' Naj vas ne »začopatijo« • J h - vzemite račun! >1 ■F v O daljšem premoru stopamo Penovci -'.v;/ ''.•z) mV 2 I 1 / jr-' Irma I Bojan, Dodo in Jure 1 I V’ M I |j '0 ' }■ -J* j. ..i .*W' J« znova, vsak mesec v drugi vlogi, v javnost. V januarju smo se prelevili v h davčne oziroma tržne R inšpektorje - kupcem H po Pomurju smo se @ predstavljali kot in- r*' 4-. ■ »'■. špektorji za DDV in Iz Ljutomera odhajamo dobre volje. Po posvetu 6^ w zahtevali račune za kup-Ijeno blago v skladu s 35, členom Zakona o DDV. Tve- med vožnjo zavijemo proti Banovcem in se ustavimo v piceriji PIK-ASSO, Naročimo pijačo in sproščeno klepetamo, da ne bi naredili vtisa, da smo tu s kakšnim posebnim namenom. Seveda nas zanima samo, ali bo Pri blagajni je Dejan Jerič: »Devetdeset gano početje, nas je opo- račun ali ga ne bo. »Plačamo,• povzdigne glas zorila vodja tržne inšpekcije v Murski Soboti, ker se ljudje odstotkov ljudi znajo zelo razburiti, vsaj Bencinski servis v Beltincih. Dimnikar »tanka* svojega službenega konjička. On prinaša srečo, njega bomo inšpicirali, se dogovorimo, medtem ko je žrtev pri blagajni. Irma ga počaka pri mopedu in zahteva račun. »Nimam računa. Nisem ga vzel, sem pa plačal. Me bo to zdaj stalo 5 tisoč tolarjev?« z žalostnim pogledom vpraša in brž doda, da pa se mu, če bi bila poleg žena, kaj takega ne bi zgodilo, kajti ona vedno vzame račun. Hitro ga potolažimo, da kazni ne bo, saj smo samo Penova trojka. Spet se konča s prijetnim klepetom z Janezom Slugo iz Kroga, ki prinaša srečo v Beltince. ne vzame računa. Th v takšne so njihove izkušnje Dodo in že slišimo zvok blagajne. »Račim bo!« si zadovoljno povemo s pogledi, saj prijaznega gospoda, domnevali smo, da je lastnik, nismo želeli spraviti v neprijeten položaj. Plačali smo in razkrinkali svoj namen. Jurij Lenarčič se je odzval s prijaznim klepetom in med drugim košu so. Izjema izpred dveh let. Zbrati smo povedal: »Ni, da ne bi izdal računa. Res pa je. SO podjetniki, ki jih potrebujejo za svoje obračunavanje stroškov,* pogum, se za vsak primer opremili z novinarskimi izkaznicami in bili prijetno presenečeni... da ga večina gostov pusti v lokalu. Boljše, kot da ga zunaj odvržejo in smetijo okolico. Sicer pa imam z raznimi inšpektorji bolj slabe izkušnje. Trgovino sem že zaprl, ker so toliko zapletali. Prav žal mi je, da sem se vrnil iz Nemčije in vse prihranke investiral v lokal.« V Murski Soboti izberemo lekarno v centru Šavel. Bojan in Dodo sta inšpektorja, žrtev pa simpatično mlado dekle. Pobrska po vrečki in brez besed pokaže račun. Medtem poteka zanimiv dialog v notranjosti lekarne, ki mu prisluškuje Irma. Nakupovalka, ki je medtem vstopila, takoj izpraša farmacevtko, ali je prejšnji stranki dala račun: »Ste vidli, ka so jo ovi že začopatili!« Farmacevtka pomirjeno pojasni, da stranka zagotovo ima račun. Vsaki ga da. »Inšpektorja* pa sta že v prijaznem klepetu z Romano Šinkec iz Košarovec: »Mene pa nihče ne bo dobil brez računa. Oče me je podučil, da ga vedno moram vzeti. Prvič pa sem zdaj doživela, da me je nekdo prosil zanj.* In še ena dobronamerna informacija za vse, ki boste kot olajšavo za dohodnino letos prijavljali lekarniške račune. Imeti morajo poseben pečat na hrbtni strani, ki vam ga bodo pri vsaki lekarniški blagajni prijazno »udarili«, če boste zato seveda zaprosili. > s 1^0 'jJI Ira ■X:- t,- L •Sb I I DARJA KOREN, vodja enote Tržnega inšpektorata RS v Murski Soboti; »Leta 1998 je bilo veliko primerov, ko prodajalci niso izdajali računov. Lansko leto smo dobili eno samo prijavo, da kupec ni dobil računa. Nekaj več nereda je na področju storitvenih dejavnosti, predvsem pri manjših popravilih, medtem ko pri večjih ljudje že zahtevajo račim, ker lahko uveljavljajo dohodninsko olajšavo. Kazen za kupca, ki nima računa, je 5.000 tolarjev, za pravno osebo 200.000 tolarjev in za njeno odgovorno osebo 100.000 tolarjev. Po Zakonu o prekrških je pri plačilu v roku 8 dni 50-odstotni popust. Z zadovoljstvom ugotavljamo, da so ljudje dobro informirani. Velika večina jih vzame račun, celo zahtevajo ga. Iz osebnih Izkušenj tudi lahko povem, da se pri blagajnah prav potrudijo, da bi ljudje vzeh račun. Nastal je red,« I > AltDAAl ■■U V riČLinv, !l 31n Vj4ba«aci f*čun, dmala Je 1 ga 'da'<čnL tivaianae ilda drugi dsaba«, <11 paErabH llkaidTatl podatkdK Iz J,, I. In HfA Pfddtlna Tr«d04ac blaga 01iE«a »racit«« i flCV T*r aptAvlJi pr4MC bLkgj in ttCirit*, , i^vdnhli ■r£^rt]*'h, DOV, Cd po flzllčrdh ■ ■ ■ prodajna vfodnaic 1 ahlJuCanlB DW Ukazati lodan« pd davtnlh at4[Mjah In Izhaiau 14£enO tudi vradiuAL DOV. IŽI (lAvanL f«vtian«e un blaga oilTdU naravni tu atorit*« ItrOčltt raCun, A« gl«da At tfi. 111 Ja It> kupac oklilHU naročnlt i*hc*i/al alt na. Kup*« blaga »ilrou prajaBnkk BlbrlEva aoil ra£i tad/tait napearadno p« »dbodu 11 prodaja L"« «Jlma dfugaga padibvnaga pcdatOra In na lahCav« :>in predloliti paotiaAčaAl ojani davditaga «aite*a trlnaaa argaoa. ’ 1 Marija Rožman je »inšpektorjem* z nasmehom raztegnila svoj skoraj pol metra dolg račun. Da tudi vas kdaj ne bi spravili v slabo voljo, ob nakupu vedno spravite račun. Tale 35, člen zakona o DDV ima lahko kar zoprne posledice. Penova trojka je imela dober namen, da vas nanje opozori, in hvaležni smo vsem našim »žrtvam« za potrpljenje pa tudi zadovoljni, da znajo biti ljudje tudi v takšnih okoliščinah prijazni. VESTNIK 33 januar 2002 9 tem, da se skozi Ajdovščino pride v Prekmurje, so bdi obveščeni že stari Rimljani, zato so zgradiU sredi vipavske doline leta 451 naselbino, ki jim je bUa kot obcestna postaja ob poti iz Italije v Panonsko nižino. Koliko Rimljanov in koliko Ajdovcev je šlo po tej poti, nam ni znano. Verodostojen pa je podatek, da je več stoletij pozneje iz Ajdovščine v Prekmurje, pa ne po zaslugi Rimljanov, temveč po zaslugi Prekmurke, prišel Bogdan Lemut. Njegov uradni pnhod datira v leto 1992, čeprav sta se z ženo Melito spoznala že veliko prej, ko sta študirala v Ljubljani in se je ona pisala še Varga. To ni »toti« konec Bogdanovi prvi spomini o Prekmurju segajo v daljna leta, ko je bil na radiu Slovenija kot dopisnik iz Prekmurja zaposlen še Marjan Dora. Med enim od poročanj ga je ljubljanska napovedovalka ogovorila, naj poroča o tem, kako je na »totem« koncu, nakar jo je zdajšnji urednik Murskega vala agresivno poučil, da Prekmurje sploh ni na Štajerskem, za katerega v resnici pravijo, da je »toti« konec. Takrat si še ni mislil, da se bo njegov naslednji stik z deželo ob Muri zgodil v Ljubljani, kjer je študiral. Njegov sostanovalec v študentskem domu sredi Rožne doline je bil namreč Prekmurec. Od njega se je Bogdan naučil prekmurskih besed. In katera je bila prva? Zapomnil si jo je tistega dne, ko je sostanovalec Janko prišel s predavanj, Bogdan pa si je za štedilnikom pripravljal večerjo, Ker so bila to tistikrat i !i -----------------Pe"-------------- — JGomila posvečena ni,/kropil ni mašnik je,/s trnjem ograjena ni,/oh, sam pašnik je. // Na tuji zemlji zdaj leži, / neznan, nemilovan, / ne križ ne kamen ne stoji. / kjer ran je zakopan. - Spomin od Stanka, kije padel 24. julija 1943 na ruski fronti.« »Februarja 1943. leta je moral v nemško vojsko, že 24. julija pa je padel na fronti. Izgubila sem ga zavedno, vrnili pa so mi pisma, ki sem mu jih pisala. Ni mi bilo treba veliko premišljevati, preden sem se v svojem srcu zaobljubila, da bom, če mi že ni bilo dano skupno življenje s prvim fantom, ostala do smrti samska Letos bo minilo šestdeset let, odkar sem tako sklenila, in moram povedati, da me nikoli ni mikalo, da bi svojo zaobljubo prelomila. Bili so sicer snubci, a jaz sem ostala trdna v svoji odločitvi. Povsem sta me razumela tudi moja botra in boter. V spomin nanj hranim njegova pisma in risbo groba. Slutil je pač, da se ne bo vrnil.« Antonija Antolin iz Bučečovec nikoli ni obžalovala svojega samskega življenja. Tudi zato ne, ker se je marsikateri drugi, ki se je poročila, slabše godilo. Ko pa je človek star, je ponavadi osamljen, pa naj je bil poročen ali ne. Dobro je, da se Tunika za svoja leta še dobro drži. Nekaj zemlje, ki jo je podedovala, je pred leti oddala in od takrat prejema preživnino. Nekako še gre Dobro je, ker ima svojo Božico. Dobro je, ker lahko izpolnjuje obveznosti do onemoglega Franca. Dobro je, ker ima dobre sosede, ki jo med drugim vozijo na obiske v Lukavce in po drugih opravkih Predvsem pa je doma. Odkar nima več živine, se posveča le gospodinjstvu. In branju! Veliko knjig je prebrala. Tudi romanov. JUdi njeno življenje bi lahko bil roman, vendar piscu ne bi bila potrebna domišljija, ko pa je toliko resničnih dogodkov, doživljajev... Štefan Sobočan 1 I 18. 1. 2002 ob 13.38 igrišče za golf v Lipici (z enim udarcem v luknjo) Podvig, v golfski literaturi poimenovan HOLE IN ONE, v praksi Z ENIM UDARCEM V LUKNJO, uspe le redkim golfistom. Zanj je namreč, poleg dobre igre, potrebna tudi zvrhana merica sreče. Bojan Vratarič je imel tega dne oboje - dobro igro in srečo. Kljub burji in neprijaznemu vremenu, ki pa navdušene golfiste sploh ne moti, je na igrišču v Lipici z udarjališča pri tretji luknji (PAR 3) pognal žogico 135 metrov daleč - naravnost v luknjo. Da to ni kar tako, nekaj tehničnih podatkov: golfska žogica, premera 3 cm, zadene luknjo, široko 11 cm Z razdalje 135 metrov! »Tega dne, ki ga v življenju ne bom nikoli pozabil, sem igral golf s prijatelji. Ljubo Kološa, Bojan Gaberc in Mirsad Granof so pohvalili moj udarec pri tretji luknji, saj se je žogica znašla na »greenu«. Kje točno, nismo videli, saj je bila razdalja prevelika. Ko smo se približah, je ni bilo nikjer, oziroma je bila nekje skrita. Si lahko mislite, kje? V luknji! V prvem trenutku nisem dojel, kaj se je zgodilo, bolj kot sam, so se uspeha veselili prijatelji. Veselili brez zavisti. Zato, ker je med pravimi golfisti ni, ker vedo, da se to posreči res redkim, pa seveda tudi zato, ker je tak podvig vedno kronan tudi s primerno zabavo. Naša je trajala kar precej časa, saj je pot od Lipice do Sobote kar dolga, prijetne postojanke pa so gosto posejane. Udarec sem analiziral šele naslednji dan in ugotovil, da je bil osemnajsti januar res moj dan. Vse se mi je nekako »poklopilo« - dobra igra, pravilna izbira palice pri zmagovitem udarcu (št. 6 zaradi burje, drugače 8) in sreča« Tako pravi Bojan Vratarič, ki javne razglasitve svojega rezultata v Penu pravzaprav m bil pretirano vesel. Golf igra za sebe, za sprostitev in druženje s prijatelji, ne za rezultat. Iz tega razloga se tudi turnirjev ne udeležuje. Igra ga vsak dan, ob nemogočem vremenu enostavno v glavi. Golf mu pomeni način življenja. v normalnem življenju je Bojan vodja kampa v Zdravilišču Moravske Toplice, v golfskem pa med najbolj pogostimi obiskovalci igrišča v neposredni bližini. Tako kot igrišče, je rasel tudi sam. Prve tri luknje so njegov začetek, pet HCP 27, dvanajst »bole in one«. Le kaj se bo zgodilo letos, ko bo igrišče ob Termah 3000 večje še za dodatnih 6 lukenj? »Nič posebnega,« pravi Bojan Vrataric, »gotovo pa to, da bom na igrišču še več in dlje časa. Skoda, da ni dan >POCKETEŠ< - ali opazite podobnost? Bojan Vrataric HOLE IN ONE h' .l/J T7iI t' ■ Nj' O ■' ■ .V d K ■■ i i. "^1 K' Ja 'J ? "1 . > t . ^' . 'm. 2 *.♦• 'J svetel 24 ur« Znani igralec golfa je nekje izjasni, da je golf največja zabava, ne da bi slekli hlače. Tisti, ki se z golfom ne ukvarjajo, bi mu težko pritrdili, za druge, ki jih je ta igra že okužila, pa mislim, da bi se z njim strinjali. Kakorkoli že, v svetu velja, da izvirajo korenine golfa iz Škotske Pa je res tako? Dolgo, dolgo nazaj se je na Markastem (v okolici Beitinec) igrala igra »pocketeš«. Koliko Slovencev, igralcev golfa, )e doseglo »hole in one«, nam ni znano. Mi imamo dva: Mihaela Šimonko (1999) in Bojana Vratarica (2002), Pastirska igra za krajšanje časa med pašo, pri kateri so pastirji uporabljali podobne pripomočke kot pri golfu -palice različnih dolžin, pri obeh igra luknja pomembno vlogo. Edina razlika - pri golfu udarjaš žogico, pri »1 pocketešu loučec« (majhno palico). »Je to mogoče?« smo vprašali Bojana. »Gotovo. Zgodilo pa se je tako: pred davnimi časi je prišel Škot v Prekmurje, videl pastirje in njihovo igro, se sam preizkusil in navdušil ter to prenesel na Škotsko,« Salo na stran. Dejstvo je. da je v deželi ob Muri vedno več igralcev golfa, ki se dokazujejo doma in v mednarodnem merilu. Le za las ali samo za eno piko se je lani Bojanu in Ljubu Kološi izmuznila zmaga na slovenskem turnirju AUDI in s tem tudi nastop na svetovnem finalu v Mehiki. »Pa kaj,« pravi Bojan, »golf je zame samo igra, sprostitev in druženje - s samim seboj in prijatelji.« In to je največ, mar ne! RbF januar 2002 Pe" VESTNIK 36 Besede mode Način življenja dostikrat vpliva na videz, ki se zrcali skozi kulturo oblačenja. Kakor koli že, ponudba in povpraševanje sta vedno hodila z roko v roki. Tako opažamo, da trgovine ponujajo nekaj za vsakega od nas. Pomurske lekarne razkrivajo zdravilne skrivnosti Prestižno Spanje je fiziološki proces. Dolžina potrebnega spanja se s starostjo spreminja, obstajajo pa tudi individualne razlike med ljudmi. Nekaterim zadoščajo 4 ure spanja, drugi pa so tudi po 8 urah še vedno zaspani. Večini ljudi zadostuje 7 do 8 ur spanja dnevno. Težave nastopijo, če postane spanje prekratko, prekinjeno s številnimi prebujanji ali pa se pojavijo težave z uspavanjem. Nespečnost ni bolezen, ampak znak težav ali bolezenskih stanj. Je najpogostejša spalna motnja, njena pogostost pa s starostjo narašča Posledica slabega ali prekratkega spanca so težave podnevi. Kažejo se kot utrujenost, motnje v koncentraciji in spominu, razdraženost in dnevna zaspanost Vrste nespečnosti Delimo jih glede na čas trajanja. Prehodna nespečnost čezmernega uživanja traja od ene noči do ene- Bor, ki mu ni bilo para ali modno Letos je velika ponudba oblačil iz denima (največkrat bombažna tkanina v vezavi keper), kar Sedaj je čas borovih gostuvani, kjer ima vlogo mladcaenca bor, ker brez njega ni gostuvaja. Tega reveža izberejo v gozdu, biti mora postaven, kot se za miadc^nca pač spodobi. Postaven bor mora biti kar se da raven, v lahko vidimo na ulicah. Tudi na razprodajah ga še gozdu ga ni težko najti, niso razprodali. Da je letos denim v kombinaciji s kajti vsa drevesa v dob- krznom (pravim ali umetnim), smo se lahko pre rem gozdu so ravna. Po pričali že avgusta lani na naslovnicah modnih najkrajši možni poti mo- časopisov. Nas zanima, kako naprej. Krzno je že nekaj časa zelo pri srcu velikim modnim kreatorjem. rajo k soncu, ta pa je navpična, ravno proti soncu. modno pa je prvič postalo že v 19, stoletju. Vrhunec Vsa drevesa, ki rastejo priljubljenosti je doseglo v devetdesetih letih 19, stoletja in v začetku 20. stoletja. Tjulenje krzno je bilo krivo, prehitijo ravna, začnejo jim odvzemati eno od prvih. Iz njega so šivali različna ogrinjala in svetlobo. Manj svetlobe plašče. Med živali iz družine zveri, kot so kuna, spadajo kuna zlatica, kuna belica, dihur, hermelin, norka, mink ...Vsa krzna so zelo cenjena, a modna le nekatera. za večino dreves pomeni, da so jim leta ali desetletja šteta. Le redke vrste lahko desetletja ali celo sto Kako je danes s krznom? Veliko ljudi je proti, veliko letje životarijo v senci več za. Oboji imajo svoj prav, tržišče pa je poskrbelo za jih dreves, če ta ni preveč oboje. Ponudba pravega in umetnega krzna je velika, gosta. To lastnost imata vito drevo, ki je samo Pravo krzno je kombinirano s kašmirjem, alpaco in jelka in tisa, prva je zelo polovico tako visoko kot v drugimi dragocenimi volnenimi tkaninami za plašče, redka, druge skoraj ni. gozdu. Taka drevesa lah Bor se vedno naseli ko doživijo visoko starost, Je v različnih barvah, posebej umetno. Slednje je v kombinacijah z denimom ali umetnim usnjem in navdušuje predvsem mlade in, kot pravijo, »mlade po srcu«. Zraven se nosijo žametne hlače in veliko zlatega nakita. Velika ponudba naj nas ne mami. Iskanje bistvenega nam lahko prinaša zadovoljstvo, našemu telesu pa prijetno počutje. tam, kjer je veliko svet- lobe, na poseki v gozdu čedalje slikovitejša, ko se ali bližnjih opuščenih približujejo stotim letom, njivah in travnikih, če je v senci, kmalu shira Da zraste bor tako vitko, je posledica tega, ker ne prenaša sence. Vse za- Tatjana Kalamar senčene veje, ki porabijo NESPEČNOST ga tedna. Vzrok zanjo so spremenjene okoliščine v času spanja. To so lahko sprememba okolja, hrup, menjava časovnega pasu ali strah pred izpitom. Kratkotrajna nespečnost traja do treh tednov. Povzročajo jo različne spremembe v življenju, npr. zamenjava službe, bolezen ali smrt v družini. Kronična nespečnost traja dlje kot tri tedne. Vzrok 50 lahko različne bolezni (artritis, kronična bolečina, motnje v delovanju ščitnice, depresija, anksioznost, hormonske motnje), lahko pa je tudi posledica slabih spalnih navad ali Kaj lahko storite sami? Za dober spanec lahko veliko storite sami, če se držite nekaj osnovnih pravil: - Spat hodite vedno ob istem času, - Vedno vstanite ob istem času. - Ne spite čez dan. - Telesna aktivnost je za dober spanec potrebna, vendar ne tik pred spanjem. - Postelja naj bo namenjena samo spanju, ne pa branju ali gledanju televizije. - Med spanjem naj bo prostor temen in ne prevroč. - Izogibajte se kofeina, alkohola in tobaka. - Pred spanjem ne jejte težkih obrokov. kofeina. J Mateja Karclinar več hranil, kot jih same asimilirajo, bor takoj odvrže, ohrani samo vršne, kjer je dovolj svetlobe za asimilacijo. Bor, rastoč na samem, ko je ves dan obsijan od sonca, je precej drugačen kot v gozdu. To ni več ravno vitko drevo, ki v gozdu zraste več kot 30 m visoko, temveč čokato siiko- tristo in več let, Z leti so se vrh povesi in dobijo dežnikast vpadljiv videz. Prav zato so bori pogosta drevesna vrsta v angleških parkih. Pri nas so v beltinskem parku, a žal Pri težavah z nespečnostjo je prva izbira zdravljenje z nefarmakološ-kimi sredstvi. Primerni sta vedenjska terapija in priučitev različnih sprostitvenih tehnik ter izogibanje stimulansom. Če je vzrok za nespečnost stres, so nam lahko v pomoč tudi zdravilna zelišča. Za pomiritev pred spanjem lahko uporabite čajne mešanice ali zeliščne pripravke, ki vsebujejo hmelj in baldrijan. Če s spremembami spalnih navad ne dosežete želenih učinkov in je vaš spanec še vedno slab, bo morda potrebno zdravljenje z zdravili. O tem pa se bo odločil vaš zdravnik. Dobro je vedeti niso tako slikoviti, kot bi lahko bili, če bi se ta park vsaj približno tako vzdrževal, kot zahtevajo osnovna pravila vrtnarske stroke. Pravo podobo dobijo, ko se približujejo stotim letom, a takih v deželi ob Muri ni. Cenjeni so kostanji zaradi plodov in hrasti bolj kot zaradi kakovostnega lesa zaradi prepričanja, da varujejo domačije pred strelo, kar tudi drži. Vse druge drevesne vrste, med njimi tudi bore, so kot manj vredne posekali, ko je bilo to nujno. Vendar ne vseh, v Klju-čarovcih na Krtinišču, ne daleč od glavne ceste proti Ljutomeru, na križišču treh poljskih poti je do leta 1988 rasel bor, ki mu daleč naokoli ni bilo para. Nikomur ni bil napoti, zato je verjetno ostal tako dolgo, vendar so ga požagali, ko so meliori-rali bližnje kmetijske površine. Od njega je ostala le pričujoča slika, ki nazorno dokazuje, kako nespametni so lahko ljudje, ko v nekaj minutah uničijo živo bitje, ki bi lahko še mnoge rodove navdihovalo s svojo pojavo. Dežele, kjer ni starih dreves, so revne - ali zato, ker so ljudje tako revni, da jih morajo posekati zaradi golega preživetja, ali so revne zato, ker ima nespametne ljudi, ki uničujejo naravne spomenike, med katere bi lahko priš- tevali ta bor. ^^A.S. VESTNIK 37 ----------------P©n Kluharski mojster Branko Časar j Vedno J I nasmejani kuhar Vesel, ko mu gredo stvari dobro od rok Zagotovo Branka Časarja, kuharskega mojstra v soboškem hotelu Diana, ni treba posebej predstavljati. Pa vendarle ne bo odveč spomniti vsaj na nekaj utrinkov iz njegovega življenja. Najprej je končal poklicno kuharsko šolo v Radencih, nato srednjo gostinsko šolo v Mariboru, svoje kuharsko znanje je izpopolnjeval v najboljših ljubljanskih in blejskih hotelih ter na Primorskem. Študiral je tudi na opatijski hotelski fakulteti, ima diplomo »foot and beverage managar« (direktor hrane m pijače], od 26. junija 1970 pa dela v kuhinjah hotela Diana, kjer je že skoraj 15 let šef kuhinje. Leta 1096 je sodeloval v slovenski ekipi kuharskih mojstrov na olimpia-di v Berlinu, bil pa je tudi v ekipi, ki je leta 2000 zastopala Slovenijo na kuharski olim-piadi. Tako spada brez dvoma med najboljše slovenske kuharje. »To, kar te uvršča prav v vrh, je nenehno spremljanje dosežkov v svetovni kulinariki in sodelovanje na tekmovanjih. Tekmujem od leta 1982. Na nobenem nastopu nikoli nisem ostal brez medalje. Tudi na mednarodnih tekmovanjih sem si nabral bogate izkušnje, ki so zlata vredne za slehernega kuharja,-pravi Branko Časar. Na vprašanje, ali kuha tudi doma, je odgovoril: »To vprašanje se pojavlja dostikrat. Ker smo v družini samo trije in nismo istočasno doma, tako kuhanje ne pride toliko v Z našega štedilnika Bela fižolova juha Nadevana telečja prša s špinačnim nadevom Zapečen riban krompir Irske rezine Bela fižolova juha Sestavine: 40 g masla, 150 g pora, lOgčesna, 80 g pol trajnih klobas, 80 cl mesne juhe, 400 g kuhanega belega fižola, 20 g moke, 20 cl mleka, sol, poper, muškatni oreh Priprava: Por narežemo na kolobarje, česen sesekljamo, poltrajne klobase narežemo na kocke. Maslo v kozici razpustimo, dodamo por, česen in klobase - premešamo ter zalijemo z mesno juho. Dodamo fižol in vse skupaj prevremo Zgostimo z moko, ki smo jo razmešali v mleku Ponovno prevremo, začinimo in odišavimo z muškatnim oreščkom. Nadevana telečja prša s špinačnim nadevom Sestavine: 600 g telečjih prsi, 180 g mletega piščančjega mesa, 00 g špinače, i jajce, 40 g trdega sira, sol, poper, majaron Sestavine za drobnjakovo omako: 20 g masla, 10 g škrob ne moke, 25 cl mleka, sol, poper, drobnjak Priprava: Telečja prša v hladni vodi splahnemo in s krpo osušimo. Vodoravno naredimo z ostrim nožem odprtino, ki jo napolnimo z nadevom. Odprtino z nitjo zašijemo, zunanjost začinimo in damo v pomaščen pekač ter polijemo z malo vode. Pečemo v pečici 40 minut pri 170 C Med pečenjem meso obračamo in polivamo z mesnim šo- kom. Pečenim prsim odstranimo nit, narežemo in serviramo z omako. Priprava nadeva: Mleto piščančje meso damo v skledo Sir narežemo na drobne kocke. Špinačo v slani vodi blanširamo. odcedimo in drobno sesekljamo. K mletemu mesu primešamo jajce, sir, špinačo, sol, poper in majaron Vse skupaj dobro premešamo, da dobfmo lepo vezano maso na nadev Pri-pmva omake: Maslo v ponvi razpustimo, na njem svetlo prepražimo moko, zalijemo z mlekom in z metlico gladko razmešamo Dodamo sesekljan drobnjak (če tega nimamo, vzamemo sušenega, ki ga prej namočimo v hladni vodi), začinimo s soljo in poprom ter dobro prevremo Zapečen riban krompir Sestavine: 160 g čebule, 100 g mesnate slanine, 5 cl olja, lOOO g krompirja SOgbelega kruha, 10 cl mleka, 2 jajci, sol, poper, muškatni oreh Priprava: Čebulo in slanino narežemo na drobne kocke in malo prepražimo. Krompir naribamo, dodamo praženo čebulo s slanino, na kocke narezan en dan star kruh, mleko in rumenjake. Začinimo in vse skupaj dobro premešamo, nato dodamo še sneg beljakov in narahlo premešamo Tako pripravljeno krompirjevo maso zložimo v pomaščen pekač 2 cm visoko Pečemov pečici35 minut pri 160 ’C Jed poljubno raz- poštev, saj človek sam sebi težko kuha. Ko smo doma vsi trije, kuhamo složno. Moram reči, da je zena zelo dobra kuharica,- Katera pa je vaša najljubša jed? »Vse, kar se je z žlico!« [Smeh.) Ali je kuhar lahko potemtakem sploh suh? »Ni vsak suh, toda dober kuhar ni podhranjen « Morda kak zanimiv pripetljaj iz vaše prakse? »Nekoč so me vprašali, ali se tudi meni kdaj kaj prismodi. Vsakemu kuharju se pri njegovem delu, pa ne zaradi malomarnosti, včasih kaka jed prismodi Tbdi meni se je to zgodilo, kar sem spretno prikril«(Smeh.) Svoje bogate izkušnje je predstavil v odmevni kuharski knjigi z naslovom »Boug žeg-njaj«. Prav zdaj se Branko Časar pripravlja na veliki finale Delove akcije Zlata žlica 2001. Potegoval se bo za kapo kuharja leta in modri trak ter za zlato, srebrno ali bronasto žlico. »Finale bo 19. februarja v ljubljanskem Maxi-marketu. Tam se bomo pomerili štirje kolegi med sabo. Ko prideš tako visoko, imaš upanje za prvo mesto. Tudi četrto mesto ni slabo.« Pa načrti v prihodnje? »Letos bo v Murski Soboti bogračijada, potem sledi ogled svetovne razstave v Luksemburgu ter razstave kulinarike in slaščičarstva v Termah Čatež. Če hočeš biti dober kuhar, )e vedno naporno, toda vesel si, ko ti stvari uspevajo« Milan Jerše režemo in ponudimo. Irske rezine Sestavine zabiskvit: 5 jajc, 180 g sladkorja, 230 g moke, 40 g stopljenega masla, 30 g ca-ppuccina, i vanilin sladkor, 1/2 pecilnega praška Sestavine za preliv: 20 cl vode, 20 g cappuccina, 20 g sladkorja, 3 cl irish cream likerja Sestavine za nadev: 25 cl vode, 25 cl cappuccina, 40 g škrobne moke, 4 cl vode, 6 c! irish cream likerja, 30 cl rastlinske smetane Priprava: V kotliček ubijemo jajca, dodamo sladkor in vanilin sladkor Kotliček postavimo na lonec z vrelo vodo Jajca in sladkor stepamo tako dolgo, da se zmes speni in zgosti Odstavimo in stepamo Še naprej, da se ohladi Ohlajeni zmesi dodamo raztopljeno maslo, cap-puccino in moko, ki smo ji primešali pecilni prašek Vse skupaj narahlo premešamo. Pekač ' obležimo s papirjem za peko m nanj enakomerno razmažemo biskvitno maso. Pečemo v pečici 25 minut pri 175 ’C. Pečen biskvit zvrnemo na desko, odstranimo papir in ga ohladimo. Ohlajen biskvit dvakrat prerežemo, dobro prepojimo s pripravljenim prelivom ter nadevamo s 3-čelrtinami kreme Preostalo kremo namažemo po vrhu in ob straneh. Tako pripravljen desert pustimo pokrit cez noč in ga šele drugi dan narežemo v obliki rezin. Priprava preliva: Vodo segrejemo do vrelišča, dodamo cappuccino, sladkor in irish cream liker ter dobro premešamo. Priprava nadeva: V 4 cl vode razmešamo cappuccino in škrobno moko Vse skupaj dodamo vreli vodi in kuhamo tako dolgo, da se zgosti Primešamo še irish cream liker in pustimo, da se ohladi Ohlajeni kremi dodamo stepeno smetano in gladko razmešamo. ----januar 2002 — Domače usode KRISTINA čeprav je šlo Kristini v osnovni šoli kar dobro, je že nekako vnaprej vedela, da se ne bo kaj prida šolala. Pravzaprav je komaj čakala, da bi čimprej odšla od doma. Zdelo se ji je, da je življenje z očetom v veliki hiši tako prazno in sivo, kot so prazne in sive vse sobe, ki so jo obdajale. Odkar je umrla mama, in tega je bilo že toliko let, da se je pravzaprav sploh ni več dobro spominjala, je vedela, da je oče nima rad, da mu je nekakšno breme, ki bi ga sicer najraje odvrgel, a ga zaradi sosedov, sorodnikov, malce pa tudi zaradi tega, ker je bil na neki čuden način veren, pač mora prenašati. 7 Z Tako je Kristina ves čas vedela, da bo izkoristila prvo priložnost, ki se ji ho ponudila, in jo temeljito izrabila. Žal se ji je ta priložnost pokazala že pri njenih 14 letih, in to v podobi postavnega Roma Robija, kije bil od nje starejši le nekaj let, a je življenje že precej bolje in temeljiteje poznal in to svoje »znanje^^ je kaj hitro podelil z osmošolko Kristino. Njej je spremenil svet. Noro je bila zaljubljena, pozabila je že, kako je, če te kdo poboža, če te pelje v kavarno in ti naroči sok, če je prijazen s teboj. Če ti na neki njej neznani praznik, ki se mu reče Valentinovo, kupi svileno ruto, s katero sicer ne veš, kaj bi v teh letih počel, a je to tvoje prvo darilo po ne vem koliko letih. In ko je Robi peljal Kristino predstavit svoji mami in starejši sestri, so vsi skupaj složno sklenili, da Kristina ostane preprosto kar pri njih. Ni ji bilo sicer natančno jasno, kje to je, kajti v tisti edini sobi je bilo tako malo pohištva in vsega drugega, da se je preprosto otroško čudila. A tam je hkrati začutila toliko ljubezni in prijaznosti, da je bila čisto prevzeta. Bila je lačna tega in bila je še otrok, zato nekaterih stvari ni opazila niti jih ni dojela. Zanimivo je bilo in začudena je bila, ko je oče dobesedno ponorel. Prvič jo je pretepel, vpil je nanjo in ji grozil. Kristina mu je mirno povedala, da bo odšla, tudi če poklice policijo, če javi kamorkoli, bo ona odšla in ne bo se več vrnila. Oče jo je preklel, izrekel kopico hudih besed in tako je odšla. Sama, brez vsega. Prepričana, da v lepo življenje. V velikem prekmurskem podjetju je čistilka. Pravijo, da ena najboljših delavk. Dvaindvajset let šteje, pričakuje tretjega otroka. Drobna je, še sama kot otrok, a njen obraz je temen, razbrazdan, nesrečen. A tega ne prizna, in ko sva se pogovarjali, mi je govorila s tako ljubeznijo o svojih otrocih, o možu, ki to sicer uradno ni, a ona že ve, da pripada samo njej in ona njemu, s takim navdušenjem in s takimi besedami, da sem vedela, da govori sebi in ne meni, da si slika življenje, kot bi ga želela živeti. Njena sodelavka mi je povedala, potem SKUŠAJTE POMAGATI Kaj bi storili vi??? Svoj nasvet, mnenje ali kar lastno zgodbo pošljite do 20. februarja 2002 Ani na naslov Pen - Vestnik, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota. Bioenergija vse bolj stopa v življenje Bioenergetika je pretok energije v ekosistemu, kar pomeni, da opravljajo raziskave energetskih procesov v živih organizmih. Njihova pota so nekaj posebnega, kar potrjuje tudi znani bioenergetik Štefan Titan iz Tropovec, Cez mesec dni se bomo v posebni rubriki skušali dokopati do nekaterih dejstev s tega še ne povsem raziskanega področja, zato pričakujemo, da nam boste, spoštovani bralci, pisali v naše uredništvo. Na vaše vprašanje ali konkreten primer iz življenja bo odgovoril bioenergetik Stefan Titan. S svojimi dolgoletnimi izkušnjami bo pojasnil vse tisto, kar vas bo zanimalo. M, J, ll 1s= ko sva ostali sami, da si Kristina pravzaprav najbolj želi nazaj v očetovo hišo, nazaj v svoje prejšnje življenje, in da bi dala vse na svetu, da bi oče sprejel njo in njene otroke. Saj morda bi šla k njemu in ga prosila, morda bi se omehčal, ko bi zagledal tisti dve temnolasi, kodrolasi glavici svojih vnučk, a Kristina tega ne stori. Zelo se namreč boji svojega Robija. Nikoli je ne bi pustil oditi. Samo njeno plačo imajo, otroške dodatke dobi, v hiši je vedno red in vse pospravljeno, Kristina skrbi še za njegovo mater in za sestro, ki je medtem tudi že rodila dva otroka. Vsi živijo skupaj in Robi velikokrat, vedno ko spije dva kozarca preveč, vpije in toži, kakšno pasje življenje da živi. In v takem pasjem življenju, ko nima nobenega dela, ko je ves nesrečen, ker ga nihče ne razume, mora na neki način pokazati in dokazati svojo moč. Kristina, ki je postala s svojimi dvaindvajsetimi leti starka, prenaša njegovo jezo, žalost, samopomilovanje in poudarjanje njegove pomembnosti, podkrepljeno s številnimi udarci in ponižanji. Rada ima otroke, obcžuje jih, a ve, da jim dela krivico, ve, da ne bodo imeli v življenju nobenih pravih možnosti in da ni pošteno, da je še enkrat zanosila. A Robi noče niti slišati o kontracepciji, grozil ji je, da jo bo ubil, če jo bo zalotil, da jo uporablja. Predvsem pa hoče sina. Kristinina sodelavka mi je rekla, da vsi natanko vedo, da tudi če bo rodila sina, ne bo prav nič drugače. Za Kristino pa je to upanje, katerega se oklepa, majhno upanje, da morda udarcev le ne bo več toliko in da bo Robi spet tak, kot je bil takrat čisto na začetku, ko ji je obljubljal med in mleko, ko je znal pobožati, ko je znal z besedami klatiti zvezde z neba. Saj ona si pravzaprav ne želi nič drugega. Tako malo in tako veliko, tako nedosegljivo. Tisti večer sem razmišljala, ali Kristinin oče ne ve, ali noče vedeti, ali mu je res tako malo mar. Čeprav sem vedela, da je pravzaprav čisto vseeno, sem nekako želela, da bi Kristina tokrat rodila fantka. Kako majhne so naše želje, ko v brezupu hočemo pomagati, pa ne znamo, kajne? januar 2002 P©n VESTNIK 30 Paziti morate, da ljudje ostanejo v hlačah ali polž v solati V gostilnah sta dve skrajni možnosti. Lahko~ste navdušeni nad jedmi, osebjem, čistočo, postrežbo ali pa te razočarajo Obstaja pa še tisoč in ena možnost nekje vmes. Med kakšne ljudi sodite? Med tiste, ki bodo v primeru, ko so nezadovoljni, prav vse lepo pojedli, in če bo treba pogoltnili tudi polža v solati. Ali pa nemudoma zahtevah šefa kuhinje, da se takoj oglasi pri vaši mizi. Potem boste ves žolč lepo zUli po njem, da vas bo slišala oklica in bo marsikomu tudi pri sosednji mizi zastala kost v grlu. Obstaja pa Še - ena možnost, da prav vljudno zaprosite knjigo vtisov in na lep bel papir napišete, kaj si mislite. Pri nas je zrasla ideja, da se potopimo med skrivnosti tovrstnih knjig. Tokrat vam serviramo le nekaj drobtinic za pokušino, z akcijo pa bomo nadaljevali v različnih lokalih v Pomurju. V gostilni Zorko v Borečih sem si naročila pijačo, in ko mi jo je natakar prinesel, sem ga povprašala po knjigi pritožb in vtisov?. »Ja, ja, imamo jo ... ,« presenečeno zamencal, me še bolj presenečeno pogledal in se čez nekaj trenutkov vrnil s knjigo na pladnju. »Ampak v njej ni nič napisanega.,,«In knjiga resda bolj sameva za tocdno mizo, nekaj mišk so pustili edino peciklisti, ki so se mimo ošterije vračali domov in se pri njih osvežili. Gostilna, kjer se ustavi veliko ljudi, verjetno mora imeti kakšen odziv, mi ni dalo miru in poklicala sem še Šefa. Tudi šefu je bilo žal, da nas je moral razočarati s prazno knjigo. »Nekoč, nekoč,« se je spominjal, »pa smo jo imeli in v njej so se nam podpisovale velike zvezde estradnega in zvezdniškega jugoslovanskega življenja. Dudek in Regica pa Gruntovčan in še mnogi ..., potem pa smo gostilno prenavljali in na to pozabUi. Mnogo zanimivih in znanih ljudi, tudi ministri in državniki se ustavljajo pri nas ... in res je škoda, da nismo nadaljevali z zbiranjem « In v tistem trenutku smo izvedeli, da sta jih isti večer obiskala tudi sorodnik in avtor enega najpomembnejših golov slovenske nogometne reprezentance. Žal smo bili prepozni, da bi bil prav Milan Osterc tisti, ki bi razbhnil belino knjige vtisov. Knjige skrivnosti Tudi ko sem pri Hanžekovičevih v gostilni Kasač zaprosila za knjigo vtisov, me je prijazna natakarica presenečeno pogledala, »Ne, mi pa 'tega nimamo,« je odgovorila, »pri nas ljudje pripombe in pohvale naslavljajo kar na našega šefa in šefinjo. In na podoben odgovor smo naleteli še marsikje drugje. Tudi v gostilni Kolodvor v Murski Soboti ali kar AlamaŠ, kot ji ljudje radi pravijo, je vsem znani Laci Flisar razlagal, da ljudje niso ravno navajeni pisanja. »Če je že kaj takega, meni povejo in mi to vse lepo uredimo,« ... Zabava je uspela, upam, da se kmalu vidimo ... So ljudje, ki iz sonca naredijo rumen madež. So pa taki ljudje, ki iz rumenega madeža S požrtvovalnostjo, prijaznostjo in ljubeznivostjo naredijo SONCE! In taki so vaši ljudje. (zapisano v Hotelu Diana) Prav posebno urejene in bogate pa so knjige vtisov v hotelu Diana v Murski Soboti. Pri njih se obrne veliko ljudi z različnimi nameni, željami in tudi iz različnih dežel, svoja sporočila so tam pustili ljudje iz Turčije, Grčije, Urugvaja, Amerike, Kanade, Madžarske, seveda tudi domačini-in ljudje iz naše nekdanje skupne države. Neki Tbrek pa je zapisal kVhat o niče smile people (kakšni prijazni, nasmejani ljudje). Te knjige pa niso zanimive samo kar tako, ampak skrivajo v sebi veliko pomembnih, a skritih podatkov, kaj je ljudem pomembno, kaj opazijo, kaj jih moti. In tudi na podlagi analiz iz tovrstnih knjig si lahko razlagamo vrednote naših ljudi. Pa poglejmo Tu so najboljši ljudje na svetu. Gost se počuti, kot če bi bil doma. Najboljša v vsej Sloveniji Hrana je najpomembnejša in najod-ločilnejša pri lestvici zadovoljstva. No, poleg osebja seveda. Prav zaradi obojega se nekam vračaš ali kakšno gostilno za vedno zbrišeš s svojega zemljevida. Marsikdaj pa so prav gostišča tista, od katerih so odvisni najpomembnejši dogodki v našem življenju - poroke, obletnice, druga slavja in prav. So tisti, ki dajo pikico na i, lahko pa tudi obratno Natakaaaar! Pritožno knjigo prosim. Pooolž v solati! In nad čem so nezadovoljni: Pogrešam črn kruh, drugače je vse v redu. Poznamo dve vrsti kave. Dobro in slabo. In moram priznati, da sem sama marsikje v hotelih pokukala v knjigo pripomb in naletela na mnoge opazke, ki so letele prav na račun kave, V smislu, da ta »motna tekočina ni mimo kave ni niti ,bejžala’«. Mnogi radi pravijo, da se ravno po kavi gostilna pozna. ... kava, ki ni kava s smetano, pač pa kava s ,šlag‘ peno. Prav gotovo je marsikatera negativna pripomba koristna, marsikatera tudi dobronamerna, zato jih redno prebira tudi direktor podjetja Radenska Zvezda Diana Borut Premzl. ■■Veseli smo pozitivnih mnenj,« ampak tudi negativnih se ne branimo, saj jih upoštevamo in skušamo pripombe, ki so na mestu, spremeniti,« Morda tudi to? ... Koč sem prebil v vašem hotelu, zadovoljen sem z vsem, razen z blazinami na postelji. In gostje v kakšno gostilno hodijo tudi zato, ker jim je všeč kakšna natakarica. In tudi v Dianini knjigi vtisov ni malokrat zapisano, da kakšni stalni ali morda občasni gostje pogrešajo kakšno natakarico ali koga, ki jim je naklonil nekaj vljudnosti. In če verjamete ali ne, tudi, katera je bila gostu najbolj všeč, kakšen nasmeh je imela. Kar pa je pri tem najpomembnejše, da napisano pride v roke tudi šefu. ... Pogrešam Lidijo. Kje je Lidija? Marsikaj se najde v knjigi. Velikokrat so tudi subjektivni razlogi in trenutno razpoloženje človeka. Slabše pa smo razpoloženi, več verjetnosti je, da nam bo kaj neprijetnega globlje in bolj ranljivo vstopilo v srce. Seveda se je treba zavedati, da nasmeh in prijaznost delata čudeže. Nekateri pa so duhovitejši: ”Šta je ovo iznad glave, lampa, budilica ili vješal.jka?« sta se v turneji po gostilnah, tega je že davno, ustavila v vsaki, popila »Špricer« in v knjigo napisala še nekaj stavkov. Lepih seveda. Kaj pa menite o sporočilu: Živina preživela večer zelo prijetno. Žal pa tukaj ni pripisano sporočilo delavcev v hotelu, kakšno je pustila za sabo. »Knjige vtisov so neke vrste gostinske uzance ali običaji in navade v gostinskem poslovanju, neke vrste tiha pravila igre, s čimer se vpliva tudi na kakovost gostinske ponudbe,« je razložila Darja Koren, namestnica vodje tržnega Inšpektorja. Inšpektorji redno pogledamo tudi v te knjige, ki so v marsikateri gostilni, gostišču ali pa na kakšni turistični kmetiji zelo bogate, obsežne in lepo urejene. V njih je le malo negativnih kritik. Ta knjiga je slika nekega V solati! Vabimo tudi vse vas, dragi bralke in bralci našega časopisa, da nam zaupate svoje vtise iz naših lokalov ali sploh z javnih mest. Lahko je kaj lepega, ste kje prav posebno dobro jedli ali pa so vas sprejeli prijazni ljudje, vas morda celo rešili iz nerodne situacije. Prav gotovo pa se vam je zgodilo tudi kaj takega, kar gostilnam ni ravno v ponos, liidi na taka pisma čakamo. Morda takrat niste imeli poguma, da bi to zapisali ali ste morda v naglici pozabili, morda pa sploh pomislili niste na to možnost. Morda vas je kaj motilo ali celo razjezilo. Radodarno vam odpiramo prazen in nepopisan bel list papirja, da na ves Penov glas poveste svoje. Dobro in slabo, vse skupaj lahko pripomore k izboljšanju kakovosti ponudbe v naših lokalih. Napišite nam, kakšen je bil vaš polž v solati! Vaše vtise, pritožbe, pohvale in pripombe čakamo na naš naslov za rubriko: Polž v solati. Pen, Podjetje za informiranje. Ulica arh. Novaka 13, 9000 M. Sobota, Slovenija, ali po elektronski pošti Nana,RR@p-inf.si i: V knjigah vtisov so zbrane pripombe in pohvale in ponavadi so te zgovornejše kot sam jedilnik, razpoloženje in prvi vtis. ...Ko ja, moram reči, da slaščičarna v hotelu Diana ni od muh, no, ampak, paziti morate, da bodo ljudje ostali hlačah... saj se samo hecam ... v Nekdo pa je odkril, da imajo The best of Gibanica of Whole Slowenia. Marsikdaj pa kakšni negativni opazki botruje tudi kakšen kozarec preveč. Pogosto zna biti tudi to vzrok, da nekdo dobi pogum in se podpiše v neko knjigo. Poznam nekoga, ki je v razburjenju prosil knjigo pritožb, napisal o svoji jezi, tako da ga je še danes sram, da je to naredil, in si ne upa več niti blizu. In poznam dva, ki gostišča in pove o sami gostilni veliko več kot kar koli drugega očitnejšega,« Za konec naj omenimo le to, da so si vse dobre gostilne glede užitka in zadovoljstva, ki nam ga dajo, podobne, vsaka slaba pa nas razočara po svoje. A. Nana Rituper Rodež VESTNIK 39 Pe" januar 2002 OSTE BAKAL O@ ®®OG©© 00*9000 JUD JE NEMCA RAZMESARIL Začenjam s spominom na dogodek, katerega dosje je sicer že pokrit s pajčevino, pa vendar je mnogim še vedno v mučnem spominu. So pa tudi taki, ki o usodnem 22. marcu 1997 razglabljajo še danes. ZGODILO SE JE V ULICI ŠTEFANA KUZMIČA V SOBOTI v zgodnjih jutranjih urah (okrog pol šestih) je prišlo do umora v stanovanjski hiši v ulici Štefana Kuzmiča 23 v Murski Soboti. Krutemu dejanju so botrovali predvsem alkohol, neporavnani računi pa tudi zaužita zdravila. Vsaj eno pričo bo tragedija zaznamovala za vse življenje, najbrž pa še koga, ki je bil v zadevo vpleten. Tako ali drugače. Predvsem mislim na takrat 30-letnega VIKTORJA JUDA iz Radencev, ki je po uradni verziji okrožnega državnega tožilca ŽARKA BEJEKA v omenjeni noči močno vinjen in dodatno omamljen z neznanimi tabletami z udarci s sekiro povzročil hude poškodbe na glavi in drugih delih telesa ter tako umoril znanca BRANKA NEMCA. Življenjsko pot je končal pri 38 letih. Vse skupaj se je dogajalo v hiši BARBARE LAINŠČEK, kjer je v tistem času živel tudi umorjeni Nemec. Jud je storil kaznivo dejanje umora po 127. členu KZ Republike Slovenije, in to samo šest dni pred potekom pogojnega odpusta s prestajanja predhodne zaporne kazni, kar mu je napovedovalo preklic pogojne kazni. »SPILA SVA VSAJ DVAJSET LITROV VINA IN PIVA« Po popivanju v številnih gostilnah večji del dneva in skoraj vso kritično noč sta prišla Jud in Nemec skupaj z ANDREJO TRATNJEK, izvenzakonsko partnerko umorjenega Nemca, približno ob pol petih zjutraj v hišo, kjer se je pozneje zgodil umor Senat soboškega okrožnega sodišča, ki mu je predsedoval DEZIDER NOVAK, je z izvedbo številnih dokaznih predlogov ter zaslišanjem številnih prič in izvedencev na petih obravnavah med 26. junijem in 12. decembrom 1997 ugotovil, kaj se je dogajalo v sicer mirnem predelu Sobote. Morilec Viktor Jud se ni veliko razburjal, češ da mu je ustrezalo, da bi ga čimprej poslali v zapor, kjer bi imel topel dom in hrano Kljub temu pa je zadevo obžaloval, trdil pa je tudi, da se ničesar ne spominja. Večkrat je ponovil, da sta z umorjenim popila veliko • alkoholnih pijač, menda celo več kot dvajset litrov vina in piva pa tudi precej žganih pijač. Tudi po prihodu na dom umorjenega, kjer je želel prespati, kot se je pred tem pogosto dogajalo, sta pila rdeče vino, obdolženi pa naj bi zaužil tudi nekakšne tabletke. »Mislim, da je bilo na omari štiri do šest tablet, za katere mi je Andreja Tratnjek dejala, da če jih zaužijem, zjutraj ne bom imel mačka, m da bom lažje spal. Nisem sicer prepričan, da sem tablete tudi vzel, vem pa, da sem ves čas pil rdeče vino in se sploh ne spominjam, kaj se je pozneje dogajalo.« je nenehno ponavljal Jud. »Naslednje, česar se spomnim, je to, da sem stal na hodniku in so vsi trdili, da sem nekoga umoril. Spominjam se tudi, da sem bil pozneje pri zdravniku, toda ne vem, ali po obisku na policijski postaji ali pozneje,« je še dejal Jud, ki je tudi povedal, da je pokojnega Nemca spoznal potem, ko je ta prišel iz zapora, in sicer v nekem gostinskem lokalu. Tbdi sam je bil v zaporu in v tem času naj bi Nemec skušal izterjati nekakšen dolg za nakup stanovanja. Pripovedoval je tudi o nekem GOLOBU, ki da je pred tem živel z Andrejo Tratnjek, in da sta ga dan pred umorom videla na soboški avtobusni postaji. Umorjeni Nemec naj bi, ko je zagleda! Goloba, postal zelo živčen in je Juda vprašal, ali bi mu hotel pomagati. z UDARCI SEKIRE če bi do česa prišlo, ker da se je bal. Na vprašanje svoje zagovornice, odvetnice TANJE KORAČIN BOHAR (določilo mu jo je sodišče), je odgovoril, da je tudi lastnica hiše Barbara Lainšček pred časom živela v izven-zakonski zvezi z umorjenim in da je bila zelo huda, ko je Nemec začel hoditi s Tratnjekovo. Še posebej, ker jo je pripeljal na njen dom, Barbara Lainšček je dejala, da se je z Nemcem hotela poročiti, a je ta pripeljal v hišo drugo žensko. Večkrat je pretepal tako Barbaro kot Andrejo. Lainščkova je slišala prepiranje med Judom in Tratnjekovo, vtem času f (; Bilo je grozno ko so pokale kosti, škropila kri, vsepovsod naokoli pa leteli možgani in deli telesa. pa naj bi Nemec spal. Podobno so o zadevi govorile številne priče Nevropsihiater iz ormoške psihiatrične bolnišnice je med drugim zatrdil, da ne more verjeti Judu, da bi spil toliko alkohola, kot je navajal (okrog dvajset, steklenic piva in še žgane pijače, za kar so ugotovili 2,2 promila alkohola), ker bi gotovo omedlel. Pri Judu je bila očitno bistveno zmanjšana prištevnost ali pa vsaj začasna duševna motnja«, ki si jo je povzročit sam. NENADOMA JE ZGRABIL SEKIRO!« Ključna priča je bila Andreja Tratnjek, edina zanesljiva očividka umora. Potrdila je, da sta bila Jud in Nemec največja prijatelja, »Ob prihodu domov je umorjeni Nemec odprl steklenico rdečega vina, natočil nam vsem trem in tudi lastnici hiše (Barbara Lainšček, op. p ). Sam je bil zelo zaspan in je, ne da bi spil natočeni .špricer’, zaspal. Z obdolženim pa sva se še nekaj časa pogovarjala, vmes pa me je vprašal, ali imam kakšne tablete za spanje. Namesto metadona, ki ga je hotel imeti, sem mu pokazala predal omare, kjer sem imela štiri tabletke zdravila apaurin. Videla sem, da je pojedel vse štiri tablete in še nekaj časa sedel, nato je nenadoma zgrabil sekiro, ki je bila v kotu. Prestrašila sem se in ga rotila, naj ne počne tega. Tudi sama sem zgrabila za sekiro in nekaj časa sva jo vlekla vsak na svojo stran. Jud je bil močnejši, mi sekiro iztrgal iz rok in z njo začel udarjati po postelji, kjer je spal Nemec. Prvi udarec je zgrešil, pozneje pa ... Grozno je bilo videti, kako pokajo kosti, škropi naokrog kri, enako pa letijo tudi možgani in deli telesa. Bila sem v velikem šoku in sem odhitela iz prostora, pozneje, ko je tam že bila policija, pa sam zaužila dve dozi metadona,« je med drugim povedala takrat 27-letna Andreja Tratnjek. Zatrdila je tudi, da ji je Jud pred umorom dejal, da bi bil raje v zaporu kot doma, saj nima nikogar. Jud in Nemec v njeni navzočnosti nikoli nista govorila o dolgovih, sekira, s katero je bil Nemec umorjen, pa je bila v sobi več dni. Zanimivo je bilo izvedensko mnenje inštituta za sodno medicino, ki je za preiskavo uporabil Judov urin. Preiskava je potekala po treh različnih metodah in zanesljivo je. da ni zaužil apaurina. ENAJST LET ZAPORA Na koncu so Viktorju Judu dokazali, da je kriv za umor, zaradi katerega ga je sodišče najprej obsodilo na osem let zapora. Ker pa se je kaznivo dejanje zgodilo šest dni pred iztekom pogojnega dopusta iz zapora, ki ga je prestajal zaradi predhodnega kaznivega dejanja, je sodišče omenjeno pogojno kazen preklicalo in mu izreklo enotno kazen osem let in dva meseca zapora. Sodišče je namreč sledilo tožilcu Bejeku, ki je trdil, »da je dokazano, kako je obdolženi vzel življenje pokojnemu Nemcu tako, da ga je devetkrat udaril s sekiro v glavo. In ker se Nemec ni mogel braniti, pomeni, da je bil umor storjen na zahrbten način. Sodišče naj za olajševalno okoliščino upošteva bistveno zmanjšano prištevnost obdolženca, za oteževalno W pa dejstvo, da je obdolženec že bil večkrat obsojen, da je vztrajal pri izvr- sevanju kaznivega dejanja . Judova zagovornica Tanja Koračin - Bohar se je pritožila na višje sodišče v Mariboru, prav tako okrožni državni tožilec Žarko Bejek. V Mariboru so ugodili slednjemu in Viktorju Judu zaporno kazen z osmih zvišali na enajst let. Na višjem sodišču sd menili, da ne bi smeli upoštevati nekaterih olajševalnih okoliščin, ker tega ne dopuščajo oteževalne okoliščine in teža kaznivega dejanja. Ta se je posebej izkazovala v načinu dejanja ter obdolženčevi vztrajnosti in odločnosti, ko je spečega in tudi močno vinjenega prijatelja Branka Nemca kar devetkrat udaril s sekiro po glavi. S tem je Jud pokazal še večjo stopnjo neobčutljivosti za posledice in brezobzirnost, čeprav ga je Tratnjekova skušala odvrniti od dejanja. Za Judovo prevzgojo bo po mnenju mariborskih sodnikov potreben daljši čas. Ali bo res, bomo videli po približno petih letih, ko se bo Viktor Jud vrnil s prestajanja zaporne kazni v Dobu pri Mirni na Dolenjskem. januar 2002 Pe" VESTNIK 41 2’^ § C ti o ti KZ3 4 Živa la France dežela vina sira m sarma Bonjour etucfiant! / iS-.e' d Čez dober mesec sva postala že prava Francoza! S programom Erasmus sem se prvič seznanil aprila 1999, ko sem se udeležil sestanka zaradi študija v tujini, ki je bil organiziran na naši fakulteti (Ekonomsko-poslovna fakulteta Maribor). Poučil sem se o pravilih programa Erasmus, priznavanju semestra, pisanju diplomske naloge in podeljevanju štipendije. Poleg ugodnih možnosti, ki jih ponuja program Erasmus, me je za študij v tujini navdušilo veselje do spoznavanja in raziskovanja tujih dežel ter ljudi. Najpomembnejše pri tem študiju pa je zame spoznavanje jezika, kulture, načina izobraževanja in življenjskih razmer. Zakaj sem izbral Francijo? Kratek odgovor, zakaj sem v resnici izbral Francijo, bibU »jezik« oz. francoščina. Dobili smo REKORDNO število dopisnic za akcijo »NAJ KOSMATINEC «. 7:’ kosmatinec Zmagovalec je fotografija pod črko D (slika D), kar 186 dopisnic je bilo poslanih samo za zmagovalno sliko, ki jo je poslala HELENA ROJKO, Korovci 12a, Cankova, ki je sicer poslala še eno fotografijo in jo izjemoma tudi objavljamo: »Cecek je cecek, pa če glij svinski, jr ■ -" < 7. . ■ F i Z A I Kda s(anen, se prvo mu-jen, ka san bole friški... Gospa Helena si bo nagrado v višini 10.000,00 sit izbrala v trgovini Nabergoj - veterinarski inženiring, M. Toplice, d. o o., v Moravskih Toplicah. Potrdilo za dvig nagrade ji seveda pošljemo po pošti. ČESTITAMO! Vse dopisnice, ki so prispele na naš naslov, smo vrgli v boben, nagrajenec pa je ALJOŠA HULI, Nanoška 5, Ljubljana (lepo lepo, tudi Ljubljančani prebirajo Pen!). prav pri profesorju, teden norega smučanja v francoskih Alpah, veliko zasebnih srečanj pa večere lUT-ja (kratica za to Že od nekdaj sem namreč imel željo, nau- fakulteto) v disku ... Manjkalo pa ni tudi čiti se ta svetovni jezik diplomacije, in mis- športnih aktivnosti - od nogometa, od- lim, da je bila to najboljša možnost. Menim bojke pa vse do golfa. Seveda so bile tudi namreč, da ko se je človek prisiljen učiti študijske obveznosti, kot je tečaj francos-drugega jezika, takrat to tudi najbolje de- kega jezika ... J 1 POLJUB POMURJA la. Tako je prišel dan, ko se je bilo treba posloviti od preljube Slovenije. Bila sva dva. Jaz in moj sošolec, Stanko Danijel. Napolnila sva rezervoar, pregledala av- Šolski sistem se razlikuje od našega, kar VAU, kako SLABO ste se odrezali pri sedanji akciji. sem omenil že na začetku. Fakulteta oz. katedra za marketing ni velika, saj nas je bilo vsega skupaj komaj nekaj več kot 300 Poslali ste »grozne« slike, grozne v tem smislu, da se skoraj nič ne vidi. Pa saj ste se »KUŠUVALl « za tokarto in 15 (petnajst) ur vožnje naju je (skupaj s študenti programa Erasmus), , , Študente programa Erazmus na tej HOVO letO, FOJStni dan, ZarOKO, pOrokO, 50-letniCO . ločilo od končnega cilja. Francija -Auzerre. fakulteti niso obravnavali nič drugače kot pa nimate nobene zaljubljene slike oz. zakaj ostaja Mesto Auserre ni veliko, saj šteje druge študente. Kljub manjšim jezikovnim težavam deloma s profesorji v večini pa s skrita v predalu. Naj vas ne bo sram, VSAK skromnih 60.000 prebivalcev. Mestno jedro je zelo staro, in če si vsaj malo študenti do večjih zapletov ni prihajalo. avanturist, ti ne bo žal, če boš obiskal to mesto, saj se da v njem veliko videti... Naj izvzamem, da se je bilo še najtežje upreti francoskemu šarmu. O tem pa kdaj POLJUB je (strokovno dokazano] zdravju v korist. Kar se tiče stroškov, pa v nekaj nasled- drugič. njih stavkih: Najemnina za ogromen Takšen način študija bi priporočal apartma (pravzaprav dvosobno stanova- predvsem tistim, ki ste absolventi in se IZZIVAMO VAS! nje) v študentskem naselju znaša 30.000 Srr. Življenjski stroški (hrana, pijača,...) so nižji kot pri nas, vendar pa so zato veliko dražje storitve in nočno življenje. Samo kot primer lahko navedem, da stane menu v restavraciji okoli 3200 tolarjev in več. Sedaj pa znova preidimo na najino življenje v Franciji. Sprva je bilo nekoliko odločate za pisanje diplome v tujini. Če pa vam francoščina ne dela težav, potem vam priporočam, da se odločite za študij v Franciji, saj se tam dobi zelo veliko literature za kakršnikoli diplomsko delo. Najkoristnejša stvar, ki sem jo pridobil v tujini, so vsekakor življenjske izkušnje, saj sem spoznal, kakšno odgovornost težje, saj nisva znala jezika in bUa sva prva prinaša samostojno življenje, zakaj vse študenta mariborske EPF, ki sva se odpravila na študij v Francijo. A vsak naslednji nov dan je prinesel neizmerno bogata, nepozabna doživetja. Na fakulteti smo imeli kar nekaj skupnih zabav, turistični ogled mesta, večerjo Šil je treba skrbeti, ko živiš sam. Spoznaš, koliko časa ti vzamejo hišna opravila, učenje, nakupovanje ... Na takšen način najbolje spoznaš, kakšni sta približno življenje in delo, ko se osamosvojiš, ter navsezadnje bolj ceniš delo staršev. Za konec bi želel vse študente še seznaniti, da program Erasmus olajša študij v tujini tako z zakonske kakor tudi organizacijske plati, zato Zmagovalca čaka vsakemu študentu priporočam lepa nagrada. M s. m Liti h študij v tujini, saj ta prinaša bogate in vznemirljive življenjske izkušnje, nepozabna prijateljstva, ki širijo naše obzorje in nas učijo živeti. Pa veliko uspeha! To je tvoja izbira, izkoristi jo. bodi oportunist, m če prelistavaš te strani, si na dobri poti. Na koncu so seveda prišla tudi darila! Aleš Žabot POMURJA-. Pomemben je le ... dotik Tildi naslednja je simpatična: »Kak te man rad, škoda, ka si moja sestra dvojčica.- Pošljite nam fotografijo za »NAJ POLJUB POMURJA-. Lahko je poljubček dojenčkov, osnovnošolcev, najstnikov, študentov, zakonskih parov... penzionistov! Dve fotografiji, ki ju je komisija že uvrstila v finale, pa le objavljamo in le poglejte, kako sta izvirni: SUke pošljite na naslov: Agencija VENERA. Ulica arh. Novaka 13, 9000 Murska Sobota, s pripisom »ZA NAJ POLJUB VESTNIKU Pen januar 2002 Življenje I Tako je pisalo v pismu: 'Čeprav ne vem, ali je »' 11 I “ I . ^'.>1 i i M ; t slika primerna, vam jo pošiljam, ker si to želi moja mama. Ona pa je težek bolnik: kap, sladkorna, pritisk. In sedaj mi je dala v bolnici to sliko. Jaz se ne morem z njo prepirati, ker jo vse prizadene in jo bo spet kaj zadelo zato vam jo pošiljam v upanju, da se bo zagledala v časopisu. Na sliki je ona, Rozalija Curie, stara eno leto, s sestro, staro štiri leta. Ob njenem očetu žal ni njene mame, ampak je na fotografiji njena sestra. Mama je takrat služila v Franciji in je ni bilo nikoli veliko doma. Ko je bilo Rozaliji osem let, pa ji je pri porodu mama umrla. Umrla je, ker je pozimi zunaj prala konopljo in zbolela. Fotografija je bila posneta leta 1933.« Fotografijo nam je poslala Helena Mesarič iz Ižakovec. l-l Tako nam piše Terezija Gujtman iz Satahovec, ki je poslala tri fotografije, vendar objavljamo zaradi pomanjkanja prostora samo eno: »Rada bi vam v slikah predstavila Satahovce, vasico ob Muri, ki je bila v preteklosti zelo pomembna. Med drugim je dala tudi tri duhovnike: pok. č. gospoda Štefana Čer-golija, dolgoletnega župnika v Križevcih pri Ljutomeru, pok. č. gospoda Janeza Erjavca, dolgoletnega župnika v fari v Življenje II Martjancih in preč, gospoda Janeza Gregora, kanonika, župnika v pokoju v tišinski fari, ki bo 11. novembra častno praznoval 9h-letnico rojstva. K temu jubilejnemu prazniku se tudi mi vsi redni bralci Pena pridružujemo v mislih na to z željo in čestitko...« Podpis k sliki: S takimi železnimi konjički so se dečki vozili na premicijp. Kdor si ga je lahko kupil, se je peljal, kdor pa ni bil toliko premožen, je hodil peš, in to vsako nedeljo k sveti maši, popoldan pa k večernicam. (Fotografija žal nima letnice. Posnel jo je fotograf iz Radenec. Po oblekah sodeč in zastavah je bila fotografija posneta pred drugo svetovno vojno.) ■ I ' Od24. jHOuarja do 22. februarja HOROSKO/^.£7V Pripravlja: Agencija Hogod % I 1 za mlade od 6. do 96. leta, ki priznavajo ljubezen u OVEN (21. III. - 20. IV.) mirjeno obdobje se bo nadaljevalo do zadnje z LEV (23. VIL - 22. VIII.) ačetek meseca bo nekoliko zaspan. Pozneje bo STRELEC (22.XI. - 21. XIL) tretjine meseca. V tem času se boste posvečali predvsem službi in drugim osebnim ambicijam, medtem ko bo na romantičnem in družabnem področju prevladovala negotovost. Morda boste doživeli celo razočaranje, saj tudi ne boste mogli zbrati dovolj energije, da bi se borili s pretežno neugodnimi okoliščinami. živahnejše, čeprav tudi precej naporno obdobje. Okoli 19, se lahko nekaj hudo zaplete. Računajte predvsem nase, kdo drug vas lahko pusti na cedilu. Če to doživite, boste vsaj vedeli, kje ste. Po drugi strani se bo ravno v zadnji tretjini meseca začelo izboljševati vaše splošno počutje, postali boste energičnejši in odločnejši. akajo vas nemirni in rahlo nerazpoloženi dnevi, saj boste imeli veliko dela, ki pa ne bo dalo pravih rezultatov. V domačem okolju nič kaj spodbuden začetek. Pazite se prenagljenosti in vihravosti, ki lahko pripelje do poškodb. Boljši vplivi so vidni na finančnem področju. Na splošno se bodo začele razmere izboljševati po 19. februarju. Odtlej BIK I ( I boste imeli vsak dan vec energije, poguma, uspeha in - tudi sreče! (21. IV-21. v.) epi vplivi na ljubezen in tudi finance vas bodo spremljali do 19. februarja. V tem času lahko utrdite novo poznanstvo ali bolje zaslužite. V službi bodo razmere sicpr nekoliko stresne. Lahko se pojavijo zahteve, ki jim ne boste kos. Bodite previdni zlasti v zadnji desetini meseca, ko vam odsvetujemo nove dogovore. Izkoristite, kar se bo ponuc^lo. Po mlaju (12, IL) spremembe. Obdobje pred vami je nes- DEVICA KOZOROG tabilno. DVOJČKA (22. V. - 21. VI.) -M.€zaven začetek meseca, ki bo prinesel napetost in slabo voljo in več dela v službi. Intelektualno delo in trgovanje vam bosta šli lepo od rok. Ugotovili boste, da nekje morate nazaj po poti, po kateri ste prišli. K sreči se bo po 20, začelo izboljševati. Ibdi vitalnejši in samozavestnejši boste. Srečni vplivi posebno na dvojčke, rojene maja! Uredite odnose s partnerjem, S prijatelji posebne rešitve in dogovori._ RAK (22. VI. - 22. VII.) rvi dve tretjini meseca bosta minevali brez zapletov, dobro boste sodelovali z drugimi in morda sklenili celo novo partnerstvo. Po 20. se bo nad vas zgrnilo breme novih obveznosti, ki bodo zahtevale hitro ukrepanje. Bodite pripravljeni na zelo zaposleno in »viharno« zadnjo desetino meseca. Načrtovanje: eno so želje, drugo denar Svoje energije ne zapravljajte zausmerjanje v skrajno nepomembne zaplete. P^n (23. VIII. - 22. IX.) ep začetek obdobja, ki prinaša. Planeti v Kozorogu bodo odlično vplivali na vašo splošno vitalnost in počutje. Vmes nemir in napetost. Nekaj (v bistvu nepomembno) vas bo razburilo. Krotite jezo in to krotitev trenirajte! Po 13. se boste začeli intenzivneje ukvarjati s svojim domom, kar bi lahko pomenilo prenovo stanovanja ali kaj podobnega. Z 19. se bo začelo bolj negotovo obdobje, ko boste morali malce (22. XII. - 20.1.) ober vstop. Izboljšanje pri ljubezni, zdravju, financ^ »izpreči«. s U EHTNIC ... Po 12., ko bo mlaj, lahko začnete nekaj novega pri kreditih, posojilih, zavarovanju, dolgoročnih naložbah ... Nekdo se vara želi približati. Če boste dolgo odlašali, boste na koncu ugotovili, da vara je vlak ušel. Nikar preveč ne hitite: prenagljenost in nestrpnost vam lahko samo škodujeta. Obstaja možnost pomembne spremembe ali nove delovne naloge (23. IX. - 22. X.) lab zadetek, dober konec! V prvih treh tednih meseca oziroma v času do 19. boste morda večkrat slabe volje, saj bo dela in odgovornosti veliko, priložnosti za sprostitev in zabavo pa bolj malo. Boriti se boste morali tudi s kompleksom manjvrednosti, ki pa bo po 19., ko vaša vladarica Venera prestopi v Vodnarja, čudežno izginil in se bo začelo za vas mnogo lepše obdobje. Postali boste ustvarjalnejši in živahnejši- Z ŠKORPIJON ___ (23. X. -21. XI.) ačetek obdobja ugoden. Mogoče se bo začelo kaj novega. Stari spor bo treba zgladiti. Uživah boste v ustvarjalnih dejavnostih pa tudi pri športu, zato izkoristite vse proste popoldneve in konce tednov za zimsko veselje! Sredi meseca se bo začelo zapletati (pazite na domače okolje), ker boste težko uskladili svoja hotenja s hotenji drugih. Previdnost pri dogovorih, ki-vključujejo finančno tveganje. Pen je kratko rečeno, Vostnikova mesečna priloga In Ima tudi sicer zvezo z naravnim mesečnim ciklusom. Ustanovljen je bil, da bi. v skladu z imenom in asociacijami, učinkoval kot časopisni pen (Inaloj In penelrantnei Iprodlralecj ter bil poln fotografij, kakor se za tabiold spodobi. z VODNAR (21. I. - 19. II.) atišju v prvih dneh februarja bo sledilo nekoliko živahnejše obdobje, saj bo v vaše znamenje vstopil Merkur, krilati božji sel. Ta prinaša sporočila, zato vam teh res ne bo manjkalo! V sredini meseca se lahko nekaj »zalomi«, dogovor lahko propade ali zaide v slepo ulico Po tem datumu boste morali urejati stvari za nazaj, začelo pa se bo tudi mnogo lepše obdobje v ljubezni. D RIBI (20. n. - 20. III.) inamičnim dnevom še ne bo konca. Nasploh živahno in aktivno obdobje tako pri delu kot tudi športu in v ljubezni. Če pa ste že starejši ali kako drugače slabotni, pazite na svoje zdravje, kajti Mars vas lahko z vročino položi v posteljo! V prvih treh tednih meseca tudi vehko sreče v ljubezni in pri prijateljstvih. Po 19. bo vaša srečna zvezda začasno zašla, začelo se bo precej pasi\Tiejše obdobje. Izdala ga Podjetlc za informiranle.OdgovornI urednik matitnega tasopiaa je Janko Volek, uredniki Pena so Bojan Peček, Jože Rituper in Irma Benko. Oblikuje ga Endre Conler, za fologranje skrbita Nataša Juhnor In Jure Zauneker, lektorira Nevenka Emri, Računalniško ga oblikuje Robert J. Kovač. Zn Pen ni posebne naročnine! P^n januar 2002 po Pen tepanje VESTMI K «1 Moje ime je SIMON TORNAR. Sem absolvent na Fakulteti za strojništvo, smer gospodarsko inženirstvo. V življenju sem imel različne konjičke, z enimi se ukvarjam še sedaj, drugi so že pozabljeni. Ena od mojih napak, kot pravijo moji starši, je >želja po poti«. Pot je vedno zapolnila tisti nemir, ki ga ne more noben drug konjiček, Pri tem pa ni bilo pomembno, ali je to le pot do naše obale, kakšnega lepega slovenskega kotička ali skok na drugo stran sveta. Sem v kolibi enega od domačinov na otoku Don Khone. H ii aos Vodna pipa, ki je namenjena kajenju tobaka. Cigaret v teh vaseh ne kadijo. Kuhanje mojega kosila v preprosti kuhinji, ki je običajna za podeželje. I ■v S /lil i Poležavanje ob kajenju dnevnega obroka opija. Šele na letalu sem se dokončno zavedel, da sem končno na poti, ki je terjala toliko priprav, mnogo odpovedovanja ter predvsem veliko zagnanosti. V letalu je popustila napetost, ki se je začela stopnjevati že dolgo pred odhodom. Občutek, ki koleba med pričakovanji, domotožjem in kančkom strahu pred tistim, kar te čaka, neznanim, A vendar; lep je ta občutek, ki me spominja na nemirno srce ob prvi enosti, in tudi zaradi tega se splača iti na pot. Na severu je vsaka vas edinstvena skupnost s svojo različico jezika, svojimi navadami, običaji in tudi svojimi tipičnimi oblačili. Obisk sosednje Avtobusi, ki so v bistvu ruski tovornjaki z leseno nadgradnjo, se zdaleč ne prevažajo samo ljudi. Običajni potniki so tudi ribe in kokoši, včasih se na avtobusu znajde tudi kakšen prašič. Priprava v bananin list zavitih slaščic iz riža in kokosa. Pripravljajo jih kot darilo menihom, in to le ob večjih budističnih praznikih. Bogato okrašen budistični tempelj (vat) je sestavni del skorajda vsake malo večje vasi, pa naj je še tako revna. Riževa polja še vedno obdelujejo ročno. Kdo je lastnik polja, ni pomembno, ker vsa polja obdeluje celotna vas. VESTNIK 43 po Pen tepanje januar 2002 dežela nasmejanih ljudi Moja pot v jugovzhodno Azijo se je začela na letališču v Budimpešti, odkoder sem s naj povem mogoče le to. da je Burma druga največja pridelovalka opija na svetu, Laos pa Turkisch Airlines poletel prek IstambuJa v tretja.Obedržavipazaostajatazadanes tako Bangkok na Tajskem Tako sem nekaj dni, bolj zaradi formalnosti, preživel v tem pisanem mestu, ki te s svojim vrvežem in aktualnim Afganistanom. Vendar tudi v tem delu Laosa ni čisto ki je običajen suvenir iz sodobnega sveta, se ni dalo opaziti. V drugih vaseh se vsake toliko med hišami iz bambusa pojavi kaka lesena, a v tej vasici je zagotovo ne boš našel. Ko sva prihajala v vasico, so naju najprej enostavno priti do vasic, ki se ukvarjajo s opazile zenske, ki so se skozi okno sramežljivo raznolikostjo kar posrka vase. Ob kopici pridelavo te opojne substance. Popotniki, ki nasmihale tujcu. Čisto običajno v takih vaseh backpackerjev na Khao sanu, tržnicah v China Townu in nočnih lokalih, prepolnih »artistk«, ti enostavno ne more biti dolgčas. jih srečuješ na poti, le redko zaidejo v ta del Laosa, tako so edini vir informacij domačini, ki pa so takrat, ko pogovor nanese na opij. Mejo med Tajsko in Laosom sem prestopil vse prej kot zgovorni. Tako si pač prisiljen je, da se okrog tebe zbere vsa vas Najprej popustijo zavore otrokom, ki se jih da hitro premamiti s kakšno sladkarijo ali svinčnikom. Ko prvi vrvež otrok pojenja, paradoved- pri Nong Khaju, kjer obe državi povezuje most prijateljstva, speljan čez reko Mekong-Je edini most čez to mogočno reko, ki izvira v Tibetu in se v. južnem Vietnamu kot rodovitna delta izliva v Južnokitajsko morje izkoristiti tiste slabe cestne povezave, se nost premaga tudi starejše. Tako se ponavadi zanašati na srečo in upati, da boš že skočil z okrog tebe zbere vsa vas. avtobusa na ravno pravem mestu. Po nekaj dneh lovljenja avtobusov, ki so kar Ko sva povedala, zakaj sva prišla, so naju v vasici z nekaj kolibami brez zadržkov predelani stari ruski tovornjaki, in z raznimi napotili v zadnjo, nekoliko odmaknjeno od Ko prestopiš to mejo, narediš preskok med kombiji, ki v bistvu delujejo še dosti slabše, drugih To je tista koliba, v kateri se čez dan dvema svetovoma, kajti Laos je še ena tistih držav, kjer se je čas pred stoletji ustavil, država, ki je praktično brez industrije, kot so videti, sem prispel v vasico Na Maw. Pot nikakor ni bila enostavna, kajti na severu postane sporazumevanje kar velik problem. in pozno v noč zadržuje tistih nekaj od opija izžetih duš. Takoj, ko vstopiš v kolibo, se opazi, da je drugačna od drugih, da ni namenjena država, v kateri se skoraj vse prebivalstvo tako da ti včasih še po nekaj urah vožnje ni vsakdanjiku, čeprav marsikdo v njej preživi ukvarja s pridelavo riža, zato tudi ni čudno, da je ena večjih pridelovalk riža na svetu, pa čeprav ima le dobre štiri milijone prebivalstva Prav v tej preprostosti se skriva čar Laosa. Prebivalci te države se čisto jasno, kam se pelješ. Pa tudi mišice se da kar dobro natrenirati, ko moraš v vsak klanec porivati resda ne preveč drago prevozno sredstvo. Ja, koliko bi pa sploh bili pripravljeni plačati za vožnjo s kombijem, v vse življenje. Koliba iz bambusa je brez oken. Tisto malo svetlobe, ki se prikrade skozi gosto zložen bambus in pada na za kajenje pripravljene pograde, daje prostoru mističen pridih. V tej vsak dan borijo za preživetje, vendar pa katerega se natlači tudi do 17 ljudi, kjer šofer polsvetlobi pa poležavajo možje, ki jim je opij toliko nasmejanih in prisrčnih obrazov, ki se razveselijo vsake malenkosti, vsake menjava prestave kar s kladivom, pa še ob potreben za preživetje vsakdana. Mogoče za spremembe v svojem vsakdanjiku, ne srečaš gati, da pride na vrh vznožju hriba je treba izstopiti in mu poma- odtenek nasmejani obrazi z vdrtimi ličnicami ne pokažejo nobenega čustva. Presušenim v nobeni evropski državi. Evropejec, ki vstopi v tako državo, med ljudi z drugo kulturo, drugačno barvo kože, je nehote opažen. Ampak tudi to ima svoje prednosti. Vsak domačin, ki ve vsaj kako angleško besedo, te bo pozdravil, mogoče NaMawjevasica,kiležikakih30kmjužno telesom je redno prehrano že zdavnaj od kitajske meje Čisto običajna vasica kot veliko drugih. Vas, zgrajena bolj ali manj iz bambusa, brez pitne vode, generator pa poskrbi, da zvečer zasveti kakšna lučka. Skozi to vasico se steka trgovski promet iz Kitajske. Ven- zamenjal opojni dim. V kolibi ni bilo stolov, na tisti »sveti- pograd, na katerem poležavajo kadilci opija, pa si nisem upal takoj. Tako sem se usedel kar na blatna tla. Med predstavljanjem sem moža- Paša v Laosu najpogostejše govedi -vodnega bivola. takole: If they not smoke, they are not strong, they can not work. V sosednjih vaseh je nekaj ljudi s pridelavo opija obogatelo. Ti živijo po evropskih in ameriških mestih V tej od boga pozabljeni vasici pa so vedno vse, kar so pridelali, tudi sami pospravili. Tega se ne sramujejo, tudi očitajo si ne in svojih navad tudi ne nameravajo spreminjati. Na žalost pa najin obisk ni bil v času zorenja maka, da bi si lahko ogledala še ta v džungli skrita polja povprašaj, od kod si. Tb se ponavadi njihovo dar tega ni prav veliko, mogoče trije, štirje karjem razdelil nekaj cigaret pa tudi moj vži- znanje angleščine konča. Tisti, ki znajo malo tovornjaki dnevno. Verjetno se prav zato v tej galnik so gledali tako poželjivo, da sem jim več, pa so pripravljeni s tabo preživeti več’ vasici da dobiti kitajsko pivo, ki je namenjeno gakar podaril, Koliba je bila čez nekaj trenut- See Pan Don (štiri tisoč otokov na reki Mekong) časa, ti pomagati,'IJe ppval^iti na ^ipm.;Tafca. .fettlliig^im, ki se v tej vasici ustavijo. Tako srhčanja ti odkrivajo dru^Čnošt njihovih sva si tudi midva z novim prijateljem, do- navad in prav zaradi te drugačnosti sem se odpravil na drug konec sveta. Tako sem takoj po prestopu meje srečal fanta po imenu Tha (Ča), ki mi je bil kar dobrodošla družba v glavnem mestu Vientiane pa tudi časa za druženje je bilo kar nekaj. Bivanje se je v tem mestu zavleklo na nekaj dni, kajti v Vientianu je bilo treba urediti vize za nadaljnje potovanje, tako da sem imel možnost, spoznati njegove sosede in prijatelje, ki so bili kar dobra družba ob večernem pivu. mačinom po imenu Kosal, privoščila eno teh tako opevanih sladkih piv. Poprerjavelosti zamaška sem takoj opazil, da je v tej vasici tistih, ki bi potrošili kak kip [valuta Laosa) za pivo, zelo malo. Pa tudi mrena, ki je plavala kot kaka pajčeidna po že čisto temno rjavem pivu, ni bila prikupna. Je pa pil Kosal to pivo s tako ’ * W ir - rg- 1 Vientiane je drugačna prestolnica Mesto, ki bi ga po številu prebivalcev lahko primerjali z Mariborom in nosi eksotično ime Vientiane oziroma kot mu pravijo domačini Vieng Chan, kar v prevodu pomeni mesto iz sandalovine, se nikakor ne more primerjati z bliščem prestolnic, ki smo jih vajeni, pa tudi eksotika, ki izžareva iz imena, izgine v prvem trenutku, ko zapustiš avtobus. Glavna promenada, ki je zaznamovana s francosko arhitekturo, na kateri so številne ambasade, je edini del, ki ti daje občutek, da Sl v mestu. Kakor hitro pa zaideš v eno od prašnih ulic, spoznaš resničnost življenja v pomanjkanju, vidiš, da ljudje v svoji preprostosti niso zmogli in verjetno tudi niso želeli slediti naglemu razvoju, ki so jim ga prej vsiljevali kolonialni Francozi, sedaj pa jim ga slastjo, d a sem se tu di j az pri silil in z vrnil tisto, | ” kar mi je pripadalo. Saj sem iz vljudnosti pt> jedel m prebavil še bolj čudne stvari, celo take, ki so me stale zoba. Da ne bo nesporazuma, naj povem, da je na splošno hrana kar dobra. Samo nekaj časa pač traja, da ugotoviš, kaj ustreza tvojemu okusu. Sicer pa mešanica tajske, vietnamske in kitajske kuhinje z nadihom indijske ne more biti slaba. Glavna sestavina jedi je sicer resda riž, vendar ga znajo pripraviti na ogromno načinov. Pečen riž z S vsemi vrstami zelenjave in mesa, pečeni j riževi cmočki, spring roli, razne vrste rib in Prenašanje riževih sadik. lignji, pripravljeni na zelenjavi ali kar na ognju, ter meni še posebno ljuba paleta različnih karijev so raj za vsakega gurmana Če si pa želiš še večje spremembe, se pa da dobiti tudi kakšno kačo in za prigrizek različne vrste praženih ščurkov. Temu pa je treba dodati še celo paleto nam znanega in tudi neznanega tropskega sadja. Z opijem ni zaslužka Ta novi prijatelj mi je postal kar osebni prinašamo popotniki. Priče tej ravnodušnosti vodnik, ki ni zahteval veliko, le vesel je bil, da so stavbe iz časov francoskega kolonializma, se lahko druži z mano, jaz pa sem vsake toliko ki so začele po njihovem odhodu množično vskočil s prej omenjenim, večkrat pregretim kovčisto polna. Cela vas se je nagnetla v nekaj kvadratov. Eni so posedli na tla, drugi so čepeli. Midva pa sva bila še naprej obdana z otroki, ki so čakali še na kakšno sladkarijo pa tudi lupljenje bonbončkov jim ni šlo preveč od rok, tako da sem imel med pogovorom še dodatno zaposlitev. Kosal se je ves čas trudil, da bi možje, ki jim tudi po nekaj minutah še ni bilo čisto jasno, da sva res med njimi, razumeli, kaj jim govorim in hkrati s svojo polomljeno angleščino poskušal prevesti Vsaj nekaj tistega, kar je bilo namenjeno nama. Možje so kljub temu, da sta se jim pridružila dva tujca, med pogovorom ležali na propadati, okrog njih pa se širijo barakarska pivom. Na koncu sem mu še podaril fotograf- pogradih in kar leže pripravljali in gnetU opij naselja, ki dajejo streho skorajda vsem ski film, ki ga je vstavil v aparat, katerega je ’ " ................. ' '. prebivalcem mesta. Če imaš za tako državo na voljo le mesec, ga ne moreš zapraviti za potikanje po mestih, kajti pravo in pristno življenje je na vasi Tako so bile moj naslednji cilj vasi na skrajnem že pred leti v vasici pustil neki Francoz. Kosal mi je razkazal širšo okolico in prav njegova zasluga je bila, da sem si ogledal veselo cvrčalo. med prsti, ga v obliki kroglic, velikih za manjšo frnikolo, tlačili v pipo ter ga z enim močnim dahom uplinili, tako da je v kolibi kar odmaknjene vasice pridelovalcev opija. Vasica, v katero sva se odpra'vila, leži kake V kolibi sva ostala kakšni dve uri in zvedela marsikaj o njihovih navadah. Opij kadijo štiri do pet kilometrov hoda skozi džunglo od izključno moški, le redko dovolijo, da se jim goratem severu Laosa, tisti del, ki ga uvrš- _ 'Zlati trikotnik«. To je območje, kjer vasice Na Maw. Tu je življenje še veliko bolj pri kajenju pridruži žena. Ti zasvojenci kadijo se stikajo meje Laosa, Myanmara (Burme) in prvinsko kot v drugih vaseh, po katerih sem opij tudi do šest in več ur dnevno. V tem času. Tajske. Zlati trikotnik pa z žlahtno kovino, ki se potikal. Sledov civilizacije se tu ne da ko sva bila v kolibi, so kadili nepretrgoma, jo nosi v imenu, nima opraviti kaj dosti. Produkt tega območja je opij. Za informacijo čarno v prvinsko kot v drugih vaseh, po katerih sem se potikal. Sledov civilizacije se tu ne da opaziti, pitna voda in elektrika pa sta tako Kot razlago za to početje so nama ponudili ali tako neznanki. Niti steklenice kokakole. zanimiv odgovor, ki ga je Kosal prevedel S skrajnega severa sem se počasi napotil proti jugu države. Spotoma sem se ustavljal po mestih in vaseh, se družil z domačini, jahal slone, se kopal pod slapovi, sprehajal po širnih ravnicah riževih polj, opazoval domačine pri delu in seveda užival v neokrnjeni naravi, ki je tako drugačna od naše. Pot je bila na trenutke težavna. Avtobusi so bili prenatrpam z ljudmi, ananasom, rižem, arašidi, rambutanom in durjanom. Najbolj moteč pa je bil smrad, ki se je valil iz vreč z ribami, ki so ležale pod skorajda vsakim sedežem, in od piščancev, ki so se zvezani v šope po deset ves čas vožnje otepali ter me stalno zamenjavali z zrnom žita V državi, katere prebivalci živijo bolj ali manj od samozadostnega kmetovanja, avtomobili pa so redkejši kot zlato, so kmetje pač prisiljeni tistega nekaj malo presežka pridelkov spraviti na mestno tržnico z avtobusom. Še dobro, da večina avtobusov nima oken. Po mesecu dni potovanja sem prispel na skrajni jug Laosa ob meji s Kambodžo, kjer se valijo med otoki na reki Mekong največji slapovi jugovzhodne Azije. To je gruča 4000 otokov, vsaj domačini zatrjujejo tako, vendar so štetje verjetno opravili v sušni dobi, ko iz vode pogleda tudi najmanjši kamen. Res pa je, da je reka v tem delu široka celih 14 km in da je nekaj od teh otokov za rečne razmere kar velikanskih, tako da so na njih cele vasi kmetovalcev. Iz časa kolonializma je ostala celo železnica, ki je povezovala večje otoke s kopnim. Jaz sem se večino časa zadrževal na enem večjih otokov Don Khone. Ti otoki so predstavljali s svojo neokrnjeno in čudovito naravo prijeten obliž za mojo od poti utrujeno dušo. Tb se lahko resnično umakneš v čisto svoj s\'et. Poležavanje v viseči mreži, ki \nsi dobesedno nad deročo reko, motijo iz daljave prihajajoči kriki množice živali, ti pa gledaš sončni zahod svojega življenja, ki obarva celotno nebo s stotinami barvmh odtenkov Nobenih prevoznih sredstev, niti kolesa, le včasih zmoti to oazo miru kakšen motorni čoln, s katerimi se domačini vozijo na kopno in tu in tam poberejo kakšnega potnika. Pa še ti prevozi so tako redki, da smo ob odhodu kar kakih pet ur iskali nekoga, ki bi nas bil pripravljen spraviti na drugo stran Mekonga. januar 2002 *-Penrockregerep o a o > VESTNIK Novo prvo ploščo je izdal v samozaložbi jUjO in distribuciji Mandarine tudi >prek-murski Oto Pestner«, Jože Kovač - Uri, ki je 15. januarja praznoval 20 let aktivnega glasbenega ustvarjanja. S Pevec, klaviaturist, basist, kitarist, po J« besedah prihodnje bobnarke Patricije -njegove hčerke - in žene Djurdjice tudi ^3 ljubeči oče in mož, ki po kuharskih IT I Po osmih letih smo vendarle dočakah prvenec genterovsko-gaberske naveze HaUcanum. Robert in Franc Bažika ter Branko Koša so izdali v samozaložbi in v distribuciji Mandarine ploščo in kaseto z osmimi avtorskimi skladbami in petimi priredbami. Za naslovno so izbrali skladbo Ljubezni vlak, čeprav imajo sicer raje hitre in lepe ... (koga ah kaj, pa naj vam zaupajo sami). Poročila... se bosta... ož > o 2 sposobnostih zagotovo sega do kolen odličnemu kuharskemu mojstru Branku Časarju. Za glasbo ga je navdušil oče Jožef s Pušče, ki je z romskimi melodijami razveseljeval staro in mlado na levem in desnem bregu Mure. Oto Pestner je pred leti uspel s projektom Mati, bodiva prijatelja, Jože Kovač - Uri pa bo to poskušal s ploščo in kaseto Mati, dvigni zdaj kozarec. Če bi ga radi videli in slišali v >živo«, to lahko storite vsak petek in soboto v Termah Zreče, kjer so ga vzeli za svojega. H P lM> £ k Odlična slovenska jazz pevka Mia Žnidarič in še bolj odlični prekmurski pesnik in pisatelj Feri Lai-šček sta sicer velika prijatelja, poročila pa se ne bosta. Feri je namreč že stopil pred matičarja, Mia pa je svoje srce oddala angleškemu glabeniku, ki živi in ustvarja v Nemčiji, Stevu Klinku. Ta jo je v zadnjih dneh minulega leta tudi zasnubil na način, ki si ga je vedno želela. O datumu poroke vas bomo v Penu seveda obvestili. Guči se ... I Prvotne zasedbe Mladih frajl Glasbeni redaktor Murskega vala Stanko Kramar iz Gančan je bil eden zadnjih srečnežev, ki se je fotografiral s prvo zasedbo Mladih frajl. Kmalu po nastanku te fotografije je namreč v skupini prišlo do ni vec H- da se bo priljubljeni kočevski pevec, sicer univerzitetni diplo- m mirani komunikolog ■ Andraž Hribar pos- B kusil tudi v ■ vlogi vodite- ■ H Ho- I nesoglasij, ne zaradi Stanka, ampak zaradi avtorstva. Zato so se dekleta Nataša Skornšek, Tadeja Abram, Kornelija Žolger in Sonja Hercog razšla. Stanko pa seveda ostaja na Murskem valu, kjer bo tudi v prihodnje vsako torkovo, oertkovo in nedeljsko popoldne ter petkovo dopoldne poslušalke in poslušalce razveseljeval s svojim glasbenim izborom. Od polke 23. februarja naj bi stekla na RTV Slovenija pilotska razvedrilna oddaja Glasbena ogrlica. Na sporedu naj bi bila enkrat na mesec. Pa naj si še kdo upa trditi, da ^Življenje ni lepo*. F tl rti" i J do valčka r-s Simona Špindler Dotto JUKEBOX v letu 2002 nekoliko drugače I 1- l ■ V.' na to, da se je v Jukeboxu, ki se je v minulih 1^1 i * ^1 dogajal -v živo« pri Zvezdi v Soboti, vsak v mesecu zvrstilo že devetnajst različnih prineslo nekaj sprememb. • • ’ Morda se sprašujete, kdaj bo v naši oddaji, katere avtor je Boštjan Kous, končno nastopil obljubljeni Oto Pestner. Obljubil je - in obljuba dela dolg -, da se bo to zgodilo kmalu. Javna oddaja pri Zvezdi bo odslej vsak drugi mesec, še vedno vsak tretji torek, sicer pa bomo preostale mesece prav tako na terenu, kjer bomo predstavljali domače glasbene skupine. Katera bo prva, naj ostane zaenkrat še skrivnost, povejmo le to, da bo pilotna oddaja v marcu. / «k.' gostov $ slovenske glasbene scene, da o domačih obmurskih glasbenikov sploh ne govorimo, smo se na MV odločili, da bo leto 2002 _____________________ 19. februarja bo Jukebox prinesel vulkan, imenovan Anika Horvat. Primorka, katere glas je segel tudi do nas, je hči Ferryja Horvata. Ne sicer poslanca ali šefa tonskih tehnikov na Murskem valu, ampak odličnega glasbenika, ki živi in ustvarja na slovenski obali. VESTNIK ^5 Pen scena januar 2002 2 To smo mi: Kako M.; 4. b Gimnazije Ljutomer povedatii da si i-* I J d I iM ■J’ I zaljubi) I I 4. b so: Minka Copot, Ines Čeh, Nataša Forjan, Janja Glavač, Martina Golinar, Timea He ržen jak, Katja Jug, Damjan Kaučič, Marko Klemenčič, Boštjan Kosec, Blaž Kozar, Saša Krajnc, Dej vid Kšela, Tina Lavrenčič, Jasmina Makoter, Marko Marčec, Domjan Marin, Mihael Novak, Eva Plej, Vitja Podlesek, Teo Pucko, Medina Safič, Ines Sever, Staša Šafarič, Miha Šavel, Maja Štuhec, Katarina Trstenjak in razredničarka prof. Suzana Ramšak. Vaše pesmi Nismo več žabe iz solate A bi ti mogoče ... ali imaš, ali ali bi ti... ah, pošljem ti SMS Vsak dan se videvata v šoli, ob koncu tedna v disku, iščeš tiste čudovite oči, ki te že nekaj časa spravljajo ob pamet. Všeč ti je, pa ne veš, kako se mu približati in kako nekomu pokazati, kaj čutiš. Vsako osebo, ki ti je všeč, lahko osvojiš. Potrebni so le velika mera samozaupanja, samozavesti in pravi način, kako, na kakšen način to pokazati. Solza Joz ver/amem v tvo/e srce in verjamem v tvoje oči, ki jih solza sedaj rosi. A ne verjamem ti, da brez mene živeti ti ni, kajti veliko je poti, po katerih solza spolzi in, se nekam izgubi. Smo 4. b-letnik Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer. Skupaj z razredničarko Suzano Ramšak tvorimo skupino 28 zabavnih, življenja polnih in vedno nasmejanih mladostnikov. Začeli smo v 1. letniku prestrašeni in nevedni, kaj nas bo Načini, kako komu pokazati, da ti je všeč, so različni. Večina jih v današnjem času, ko so tako popularni GSM-i, pošlje kar SMS-sporočilo, nekateri pišejo pisma, ki so najbolj »in« (vsaj med dekleti), ker v pismu lahko izraziš svoja čustva, svoje misli, če si že ne upaš stopiti neposredno do te osebe. Kateri način izbereš, je vseeno. Pomembno je le to, da fanta ali dekle s svojim sporočilom dobesedno očaraš, vsekakor pa daš vedeti, kaj želiš. Brez kakršnih koli predsodkov. In če se odločiš napisati dobro staro pismo, upoštevaj naslednje: Papir, na katerega boš kaj napisal(aj o svojih čustvih, mora biti čist pa tudi s pisavo se potrudi. Če se le da, pisma ne piši na računalnik. Videti je mnogo lepše, če oseba vidi, da si se potrudil)a) pri videzu pisma in tudi vsebini. Predvsem pa piši, kar zares čutiš, bodi direkten/-a, ob pisanju bodi TI. Fantje so ob doletelo, in tako nam je razredničarka govorila, . izrkazovanju čustev ponavadi nekoliko zadržani, čeprav dekleta hrepenimo po P, K. Ta je prava Kam zrejo te tvoje žalostne oči. zakaj me ne vidijo, kam gledajo ti? Gledam, ugibam, so sive, zelene ali rjave, to vazno ni, samo da so iskrene, te so prave. Pogovarjam se s tabo, kot da te poznam. Ne! A te v resnici ne poznam. To je dekle, ki me razvedri in posluša, ko kaj govorim, ve, da dobra sem duša. Si bo kaj zaželela, da bi me ujela? Tega izvedeti poskušal ne bom. Čeprav me mučita njeno srce in um, vem, da sem premajhen za njo, njen razum. Žal sem preprost, skromen, nisem lakomen, vendar pa lačen ljubezni, nežnosti in poštenosti. E>a umiram od želje po lepem in dobrem, bi dala mi vse to, bi si želela odkritosti? Zvedel tega nikoli ne bom, ne občutil, saj sem nesrečen, odkar sem se prvič zaljubil. Enostavno si ne morem najti prave zveze, mogoče zato, ker sem preprosto brez ve zen. Srečko K. Nikoli hlikoli ne boš izvedel, koliko besed ti naklonim. Koliko besed v zrak izzveni. Nešteto misli, spominov in upanj. Ne boš izvedel ničesar. Tega ti ne izdam. Niti tega, da rada te imam. Mateja H. da gledamo kot žabe iz solate. Tako smo poimenovali tudi naš prvi razredni časopis. Naša prestrašenost ni trajala dolgo in uspešno smo se vključili v gimnazijsko življenje. Bili smo zelo aktivni tako na kulturnem področju kot na tekmovanjih in tako postali stalni obrazi časopisa Vestnik. Med najuspešnejšimi na tekmovanjih se je vedno pojavljal vsaj en dijak našega razreda, na kar smo zelo ponosni. Vedno smo imeli najslabše povprečje ob konferencah in so nas zaradi tega vedno grajali, a mi se nismo dali in kljub slabim ocenam prilezli do 4. letnika. Močno nas je tudi povezalo druženje na izletih. V prvem letniku smo edini dobili dovoljenje ža končni izlet, ki smo ga organizirali skupaj z našo razredničarko, in se tako podali v Kranjsko Goro. Kmalu zatem so sledile razne ekskurzije v London, Prago, Varšavo, Amsterdam in še najbolj pomemben in razburljiv izlet je bil maturantski izlet na Santorini, na katerem nas je vseskozi spremljal Jack D. Še čisto izčrpani smo se vrnili z maturantskega izleta v letnik, kjer so nas čakale že nove skrbi: vpis, matura in še vseeno nekaj zabavnega - maturantski ples, ki je že tik pred vrati. Kmalu bo konec našega štiriletnega druženja, a kljub nekaterim slabim dogodkom je bilo vmes veliko lepih in nepozabnih trenutkov, ki se jih bomo vedno spominjali. V teh težkih in dobrih trenutkih pa nam je vedno stala ob strani naša »druga mama« razredničarka Suzana Ramšak. Bomo dali Artikel v Vestnik, Čeprav noben od nas ni pesnik. Že štirje meseci so minili. Odkar smo Santorini zapustili, Tam Jacka smo vsi pili In se Mexiko učili. Karte naučili smo se igrati, kar še zdaj je dnevno na debati. Tam fantje ženske so lovili, A ker niso nič dobili. So se sami v njih ovili. Zdaj smo spet vsi v šoli. Kjer učimo se kot nori. Mature vsi se veselimo In upamo, da je ne naredimo. In vsi nazaj na Santorini odhitimo. kakšnem ljubezenskem pismu. Zato, dragi fantje, če želite narediti kakšen dober vtis na dekle, napišite nekaj lepih besed ... in očarana bo Prav gotovo pa velja tudi obratno, tudi fantje si želijo slišati kakšno besedo, s katero jim boste pihali na dušo. Pa če to priznajo ali ne. Kaj pravijo fantje Kaj pravijo dekleta No, da ne bomo posploševali, so tudi izjeme: »Punci, s katero hodim, sem enkrat napisal pesem. Tako sem ji priznal, da jo imam rad. (Sašo, 21 let) Prepričala sem se, da so nekateri fantje res sramežljivi: »Jaz punci ne bi nikdar napisal pisma ali celo pesem, ker bi mi bilo preveč nerodno. Vem, da bi se mi smejala,« (Bojan, 16 let) »Ko želim svoji punci povedati kaj lepega, raje pošljem sporočilo. Ne vem ... ampak nisva še tako da bi ji lahko v obraz imam!« (Matej, 19 let) ■3 I 4 1 dolgo skupaj, rekel: Rad te »Jaz fantu, ki mi je že dolgo všeč, pošljem ob rojstnem dnevu ali kakšnem drugem prazniku kartico m nanjo napišem kakšen ljubezenski verz. Vendar vse to pišem anonimno, ker za enkrat še nočem, da bi vedel, kdo sem,« (Tadeja, 16 let) »Lani sem hodila s fantom, ki je bil zelo romantičen. Na Valentinovo mi je kupil modro vrtnico in mi napisal pismo, v katerem je med drugim pisalo, da me ljubi. (Rebeka, 20 let) Tako. Zdaj pa pisalo v roke. Vedi, da vsakemu ugaja, če dobi kakšno pismo, še posebno, če ima ljubezensko vsebi- no. Imejte se radi. r I Lučka: Včasih so dekleta pogumnejša, včasih pa fantje, odvisno je od situacije in tudi od posameznika. Dekle pona- vadi prvo pošlje znake ali namig fan- tu, kakšen Jasmina pogled, sporočilo... da ji je všeč, in potem je veliko lažje. Menim, da se najpogosteje pošiljajo kar SMS-i, kot pa bi nekomu upal povedati v obraz, da si se zaljubil . vanj. Sicer pa je najpogostejši postopek tak, da ti nekdo da kaj znati s pogledi ali kako drugače, potem poskusiš, pošlješ SMS in če je je, če ne, pa ne. Nič ne moreš zgubiti. pišejo, Nana Andrej: Mislim, da so dekleta pogumnejša. Če gre za to, da nekomu poveš, da si vanj zaljubljen, je to najbolje povedati osebno, ali pa ga pokličeš po telefo- nu, lahko tudi po internetu. Ponavadi je bil že prej vzpostavljen kakšen stik ali kaj nakazano, šele potem greš v akcijo. Če je kakšen interes, potem dobiš odgovor, sicer pa ne. Jaz to najraje naredim kar osebno. Pesmi pa se skoraj ne tu pa tam. Največ priložnosti, da poveš svoja čustva, pa je v kakšnem disku in tudi v šoli. januar 2002 Pc^n rockregerep VESTNIK 46 Nove dogodivščine z Ponovno ,,y 4. J 007 v. '>:» 'j'. p*“ k, ■ 1» \ fe£ 1 il srečna L*" M 4 Nekdanja (druga po vrsti) soproga Micka Jaggerja Jerry Hall (45) po dolgem času doživlja nekaj lepega. Po ločitvi je imela kar nekaj zapletov z nekdanjim soprogom, ki so bili povezani z njunim sinom. Dolgo časa se ni pojavljala v javnosti, zdaj pa je tega menda konec. Jerry se je pobrala. Spoznala je bankirja, ki jo ljubi in bi za njo naredil vse. Ob tem moramo dodati, da je mladi bogataš deset let mlajši od svoje izvoljenke, kar pa ga niti najmanj ne moti. Zdaj preživljate lepe dneve na Karibih. Na otoku St. Barth sta & K fiZ '^1 "jfj .11 l£? ■ James Bond se vrača na platna. Za začetek snemanja so objavili najela hiško ter uživata v kopanju fotografijo glavnih akterjev. Poleg Pierca Brosnana, ki se je in dolgih sprehodih. očitno dobro usidral v svoji vlogi, igrata še plavolasa Rosamund Pike in temnopolta Halle Berry. Na fotograliji so kot lep, ljubeči se trio, v filmu pa ne bo ravno tako. Rosamunde bo namreč Bondu stregla po življenju, in če mu ne bi pomagala Halle, bi Bond verjetno podlegel nevarni plavolaski, kateri bo to prva večja vloga v življenju in od katere si obeta uspešno kariero. Šok na dvoru ' Sl Punca *« meseca f 1 :J1 K 'S 1’' M % s.?;. >žiW, h s - ■ z-^l fi »1 L Ne dolgo od tega smo pisali, kako se angleški princ na šolanju ukvarja tudi s športom in živi kot drugi sošolci. Zdaj lahko k temu dodamo nič kaj razveseljivo novico: fant rad pije HB in tudi z marihuano se je dodobra spoznal. Princ Charls je po vsej verjetnosti pravilno ukrepal. Zadeve ni prikrival pred jav-nostjo, fanta pa je dal v zavod, 99S kjer ga bodo poskušali odvaditi od odvisnosti. Pravijo, da še ni m prepozno. Kljub temu zadeva ni V enostavna, saj nekateri pravijo, da je princ HarTy že poleti živel dokaj nekontrolirano. Vidimo ga na fotografiji, ki je bila posneta lani poleti v španskem turistič-nem centru Marbella na Costi del Sol v disku Baja ... Po dvanajstih letih dokaj zglednega zakona se bo zvezda 1^ ameriške košarke, Michael Jordan, postavil pred sodnika za ločitve. Njegova soproga Juanita se ne da B pregovoriti. Štiri leta je plačevala detektiva, ki je na koncu predložil dokaze: šestkrat, vedno z drugo žensko, Bj jo je prevaral. Zdaj gre le še za delitev premoženja, ki pa V je že tudi jasna: vse na pol. Jordanovo bogastvo cenijo V na 450 milijonov dolarjev, da o hišah in avtomobilih ne ■ govorimo. Ni pa še jasno, kako bodo določili skrbništvo 1 nad tremi otroki, starimi 9,11 in 13 let. Juanita pravi, da i bo za vse tri poskrbela sama, Jordan pa je še tiho... Čas gre -..4^ I svojo pot... 1 ... je tokrat Irina Voronina, doma iz ruskih step. Tam, v bližini i mesta Čerzinski, je bila rojena in tam je tudi končala srednjo j kemijsko šolo, vendar tega poklica nikoli ne bo opravljala. Prek | modnih pist in fotografa Arnyja Freytaga je spoznala 3 menedžerja Playboya, zapustila fotografski atelje v Milanu in j odšla v Ameriko. Obožuje tajvansko kuhinjo in rada bere | Čehova, Tolstoja in celo Shakespeara. Ko bo prišla v Evropo, bi si rada ogledala Skandinavijo. Njen življenjski moto: Vse ali nič! 4«^ 1980 in se ne ozira na nikogar. Tildi na igralko Helen Hunt ne. Ko so jo leta 1980 opazili producenti, je bila najstnica, po videzu pa nič posebnega. No, strokovnjaki so že vedeli, da ni kar tako. Punca je postala plavolasa, postajala je vedno boljša karakterna igralka in postala je ženska, ki pobira nagrade; zlati globus, emmy in lansko leto oskaija za vlogo v filmu Bolje ne gre. Tudi njej končno ne more iti bolje, kot ji gre. 1989 1999 k ,. S i ' v. ■■ ' i’ ■ * Pl (t “i' L® •« 1996 Sf •■! ■ T \S 'K' i a 2002 VESTNIK 47 -Pe" januar 2002 fCDBE /VAR DS he: IDS AVTOR: Stefan VODITELJICA 24 UR CEdKO ŽENSKO UH)" GOLDErf GLOBH AWARD9 GOL GL AVV/ HAJDINJAK SLOVENSKA KSRALKA MPeVKA V[>NTA IME ČLOVEK, KI iMV lEŽINI nmAji smučarski SKAKALEC WEISGFLOO T¥H$a£|CA KURNKOVA VELIK MORSKI RAK IVAN CANKAR DRAGOCENI KAMM, BISERI OSMI ŽIDOVSKI MEA£C PROSTOR. KJER LOVEC ČAKA NA C)fV4A£» 2L i NEViaTMA VEITNIK OPREMA OKRASNO DREVO ^EN KISEL OKUS NASILEN VB4A vm>An_ PAPEŽEVA DRŽAVA 'i, - DuiEVMA MOTNJA, OOTUJMV plahS^a MEDeOSNO IM HRVAŠKO N UUAULUUi DELO IMS? XuSarŠk? MESTO “BJ^adSl" dejavnost ORATUA "Mcr MREŽA (GlUaEPPE] LUDVIK EHATUiA makeoon» SKO KOLO država v juZm AFRIKI ROMAN CLAUDA AHETA SLUŽBENO MESTO lektorja ANDREJ ilFRER TSvaJSa” TEr^AČiCA UACJ^. PREDUJEM SLADEK VESTNIK Mmov SRSUIOS VEMKJ MORAVI ZID Z NASIPOM PRIMORSKI SADEŽ NORDuSKi OČE BOOOV Wlec BATES “otok^ KIKLADIH LAHTAN MlIR ' PLIN, ETM lUUIICIIU pevka MORSKI KRALJ NtHAffiA' SMRT 'jJUCniUbT: IRANA MIKLDVA T SUKNJIČ TUTO? ANOOU PESTMER UPSUIANE KELTOV aKLON DEL REPE DEKUCA H- DVOMLJk VEC atletIIa PRVIMA IZ RISANKE 5®3 ATtnSKO METALNO ORODJE NASPROTJE TOVARIŠTVA ANThČNO MESTO V Sranla OTRO4K1 IZTREBEK OKREŠLJEM Steki ČLOVEK "IBBHK" ŽIVAL NBELja HftANE STRELU SAN ^GAMJA APNENCA KRAJNA LOiiNJU vaReul ■»rar VOHA 'iijRAS KARTAMI JRUUI BIOLOG IN PKC^OE IIVAHl TffSST ietovtsSe oeŽENFV. SKEM JEZERU P POHORSKO SMUČlSČE Tkan NA "BITOTir BuaMPESn NAREKI p EDINI SVOD rTALUANSKl igralec IMASSIMO) SLOSVRBkP SKLAOATEU 0USTO) OTE ^jlUTA" LPOJARJA ONASSISA 1 OSNOVNA MERA koSarkaR fPgTAp) ALEUTIH hOREAiJ!' KLUB 7 £ DELOVANJE, DEJAVNOST RRESrVALEC SOSEDNJE DRŽAVE ROUSKI RiSATEU (RADŽA} Nagrade za pravilno rešitev januarske križanke 1. Praktična nagrada v vrednosti 10.000 tolarjev 2. Kuharska knjiga Boug žegnjaj 3, Čestitka na Radiu Murski val 4. Vestnikova majica 5. Vestnikovi copati 6. Povabilo na klepet in kavo v uredništvo Vestnika Pravilne rešitve pošljite na Uredništvo Vestnika, paciente< v gostilni Fride Lovenjak v Polani. V ordinaciji je bila, gneča do zgodnjih jutranjih ur, najučinkovitejše zdravilo, ki ga je predpisoval, pa je bil smeh. Posebnega privilegija sta bili deležni Ema in Olga, ki sta Lujzeka lahko vzeli v naročje, čeprav je bUo tudi to zasluženo z organizacijskim delom okrog srečanja. Pohvalo pa si zaslužijo tudi vse odlične slaščičarke (Hedvika, Lojzka, Olga ...j, ki so napekle za celo gostijo tort. Na fotografiji je bilo prostora za tretjino zbranih v ordinaciji. Nataša J. I Jakob Vajs — P©n najraje s konji ali lovci ralci Pena se predstavljajo s svojo kočijo rujem«; '.r r "Z n’ je nastopal tudi vfi Septembra leta 1993 so prišli v naše kraje filmarji iz Ljubljane in snemali promocijski film. Jaz sem -nastopil* v njem kot kočijaž, ki pelje mleko v zbiralnico. Pasli krave, kjer je danes hotel Radin No, naj začnem s svojo življenjsko zgodbo od začetka. Rodil sem se kmečkima staršema na Radenskem Vrhu, uradno pa so zapisani kot rojstni kraj Radenci. Oče je imel delovne konje, s katerimi je opravljal tudi prevoze po naročilu, na primer premoga ali drv. Imeli smo torej neke vrste taksi s konji. Če je bilo mogoče, sem se tudi jaz rad zapeljal z njim. To pa je trajalo, če se prav spomnim, do leta 1965, ko je oče kupit traktor, konje pa prodal. Pri hiši smo imeli tudi nekaj krav. Večkrat sem jih gnal na pašo. Največ travnikov je bilo tam, kjer danes stoji hotel Radin. Spomnim se, da smo lahko od 8. septembra dalje pasli krave prosto po vseh travnikih. Seveda sem obiskoval tudi osnovno šolo, in sicer prve štiri razrede v Radencih, nato pa na Kapeli, ker takrat v Radencih še ni bilo popolne osemletke. V šoli pa sem imel najraje matematiko. Dalje v Šole pa nisem šel, ampak sem ostal doma. V istem kraju, a tri kilometre daleč Leta 1968 sem se poročil. Ženo sem si našel kar v domačem kraju, na Radenskem Vrhu torej. Kljub vsemu sem se moral preseliti precej daleč, saj je ženin dom (Svetonjeva kmetija) oddaljen od Radenec skoraj tri kilometre. Nekaj časa sva hodila delat v Radensko, leta 1974 pa sva službo pustila in se začela ukvarjati s kmetovanjem. Pravzaprav sem imel jaz namen, kot sem Bilo mi je rečeno, da bi bilo zanimivo, Če bi tudi jaz spregovoril kaj več o sebi, češ da sem nekaj posebnega, in sicer zato, ker da sem eden redkih, če ne celo edini v Pomurju, ki ima staro kočijo, s katero prevaža ljudi. Jaz temu rečem »bagerli«, imam pa ga že od leta 1975. Takrat sem kupil tudi dva konja in želel sem biti poklicni »fijaker« pri Radenski, kamor sem hodil prej nekaj let delat. Ta želja se mi žal ni uresničila, »bagerli« pa sem obdržal vse do danes in občasno res prevažam potnike. Najbrž nisem edini kočijaž v Pomurju, če pa sem, mi je to res v čast. Jt 1 v 4i *l £ * 1 Pravijo, da bi se moral vsak Slovenec vsaj enkrat podati na Triglav. Jaz sem to nalogo opravil leta 1987. Na posnetku sem drugi z leve v prvi -vrsti*. Pred desetimi leti sem bil na lovu v avstrijskih Alpah. Na višini okrog 3.600 metrov mi |e uspelo upleniti svizca. i.; A jemljem predvsem kot šport. Med drugim pa se 1 pohvalim tudi z uplenjenim svizcem visoko v avstr Alpah. Če mi ne verjamete, si ga lahko pridete pog kar k meni na dom, saj ga imam nagačenega. Sv me je mikal tudi konjski šport, a je pri nas pre različnih možnosti za to. Hodim pa na konjske dii najmanj dvakrat letno v Lipico. Ali znam narediti Sfe kaj poleg že omenjenega? L rečem, da bi znal skuhati kosilo, a tega ne delam gumbov si ne šivam sam, če mi odpadejo, ker pr da so klešče le za kovača. Že nekaj let pa skupaj s s ki mu je ime Silvo oz Silvester, kuhava bogr skupno praznovanje. Jaz sem pri tem glavni kut mojster Seveda režem tudi trsje v vinogradu in c še marsikaj drugega, kar je potrebno pri hiši. 9^ 1k. ll ,1 1 ■ ( l :i Di: r, h S svojo kočijo sem se udeležil tudi kmečkih iger na Polenšaku. S hčerko Tanjo sva tekmovala v prevažanju vode v »puti* in pri tem bila najboljša. 1 l< I It ll m ki Dl Dl O( Čl si »Kateri bomo bili na svetovnem prvenstvu, gospod Irgolič?* »Če bo Jagoda Osterc v formi, bomo svetovni prvaki, če ne, pa drugi!« V intervjuju za POP TV nastopata (in pozirata za Penpar) reprezentant SLOVENIJE v nogometu, včasih tudi član MURE, libero MARINKO GALIČ (kot novinar), odgovarja pa Radgončan JANKO IRGOLIČ: sicer pri Katančevi četi odgovoren za treniranje vratarjev. že omenil, postati poklicni »fijaker« v Radenski. Kasneje je kazalo, da bom prevažal turiste v okviru Negojevega programa. A tudi to se ni obneslo. Ves čas pa je bilo dovolj dela na kmetiji. Ko sem prišel k Svetonjevim. je bilo okrog 5 hektarjev zemlje z gozdom, zdaj obsega naša kmetija 22 hektarjev obdelovalne zemlje. Imam tudi gozd in vinograd. Trenutno imamo pri hiši tudi 14 konjskih glav. Vsi so lipicanci. Trije pari so vozni. Lovec za šport, bograč za skupno praznovanje A še kaj bolj osebnega o sebi? Poleg konjev se zelo rad družim tudi z lovci. Med zeleno bratovščino sem se podal leta 1974. To n [■ I ■ r ^•4 Od živali imam poleg konj rad tudi domačegi mucka, ki zadovoljno prede, ko ga vzamem v na