St. 6(1539)	Leto	XXX
NOVO MESTO četrtek,
8.	februarja 1979
Cena 6 din
13. februarja 1975 je bil list odlikovan z redom ZASLUGE ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI
ŠE LETOS PRVI VLAK DO IMV?
Po mnenju izvajalcev del bo ob skrajnih naporih možno še letos uresničiti 10 let staro zamisel o gradnji industrijskega železniškega tira in industrijske postaje pri tovarni IMV v Novem mestu. Zemeljska dela in gradnjo viadukta je prevzelo ljubljansko podjetje Gradis. Od železniške postaje v Kandiji bo potekala nova trasa do šmihelskega pokopališča, od tam pa bo vodil odcep za IMV prek 500 m dolgega viadukta nad dolino in potok Težko vodo. Pod grmsko kmetijsko šolo bo industrijska železniška postaja z več tiri. Na nedavnem sestanku s predstavniki tovarne je bilo rečeno, da so stvarne možnosti, da bi prvi vlak pripeljal v IMV že za letošnji praznik republike.
Prihajajo slovenski filmi
Od 19. do 25. februarja letošnji teden slovenskega filma v Novem mestu — Vabljeni tudi filmski ustvarjalci
DOGOVOR JE VELJAVEN — Predstavniki izvršnega sveta SRS in še nekaj drugih je v prisotnosti delegacij štirih občin 2. februarja v Žužemberku podpisalo družbeni dogovor o hitrejšem pospeševanju Suhe krajine. Podpis je zagotovilo, da se obsežni razvojni načrt začne uresničevati. (Foto: Ria Bačer)
Vsakoletna filmska prireditev, ki je v Novem mestu nastala po celjskem z^edu in se tudi imenuje tako — Teden slovenskega filma, se bo letos pričela v ponedeljek, 19. februaija, končala pa v nedeljo, 25. februaija. V tem času se bo na platnu kina Krke zvrstilo več projekcij petih slovenskih celovečernih filmov.
Program četrtega Tedna slovenskega filma v Novem mestu zajema te celovčerne filme: Ples v dežju, Lucija, Družinski dnevnik, Idealist in Praznovanje pomladi. Izbor posega torej po filmski beri od 1961 do lanskega leta, upoštevani pa so raz-
lični filmski žanri Gotovo bo marsikoga pritegnil film Ples v dežju, za katerega je režiser Boštjan Hladnik dobil posebno diplomo in predstavlja v razvoju slovenske filmske umetnosti pomembro stopnico, prav tako je mikavna filmska obdelava Finžgarjevc povesti v Kosmačevem filmu Lucija ali v filmski jezik presajena Cankarjeva umetnina Idealist, s katerim si je slovenski film nabral nekaj visokih nagrad. Marsikdo si bo rad ponovno ogledal tudi novejši film Franceta Štiglica Praznovanje pomladi
Odbor za filmsko vzgojo pri ZKO Novo mesto je zaprosil nekaj znanih filmskih ustvarjalcev, naj bi se udeležili nekaterih predstav.
Zdaj ali nikoli
V KS Boštanj in Sevnica v nedeljo referendum za gradnjo bazena in dvorane
Volivci v krajevnih skupnostih Boštanj in Sevnica se bodo v nedeljo odločali o dveh pomembnih naložbah tako imenovanega družbenega standarda: gradnji plavalnega bazena v Bo-štanju in večnamenske dvorane v Sevnici.
Pobuda o teh gradnjah se je že lep čas porajala med delegati samoupravnih interesnih skupnosti. Pred-rapunska vrednost za gradnjo predvidene večnamenske dvorane po lanskih cenah je 58 milijonov dinarjev, 7.a bazen, ki naj bi ga gradili v Boštanju v okviru bodočega gostinsko trgovskega centra pa bi namenili v obliki posojila dva milijona dinarjev. Po stopnji 1,5 odst. od netto osebnih dohodkov naj bi predvidoma zbrali do leta 1983 na območju KS Sevnica 12,5 milijonov dinarjev, v KS Boštanj pa 4,5 milijona dinarjev. Precejšen delež zneska,zbranega ; na območju KS Boštanj bo namenjen neposredno za akcije vaških odborov.
Poudariti velja, da so v minulem letu v združenem delu že solidarnostno povišali prispevne stopnje v prid gradnje dvorane za 0,5 odst. pri kulturni, telesnokultumi in izobraževalni skupnosti.
V TRŽIŠČU IN KRMELJU
V ponedeljek ob 11. uri so v Tržišču, ob 12. uri pa tudi v Krmelju, slavnostno obeležili pričetek gradnje novih šol. Šoli v obeh krajih bosta zgrajeni z denarjem, zbranim z občinskim samoprispevkom.
STALNA POVEZAVA MED NEVARNOSTJO
Tozd za vzdrževanje in rekonstrukcijo novomeškega Cestnega Podjetja v Krškem je po zadnji Poplavi hitro in učinkovito ukrepal, 'eprečil je večjo škodo na magistralni cesti mimo mesta ob Savi in Priskočil na pomoč organizatorjem teševaIne akcije v jedrski elektrarni.
BREZ LJUDI NI RAZVOJA
V krški občini močno občutijo pomanjkanje vseh poklicnih profilov, predvsem pa vodilnih in vodstvenih delavcev. Tako na primer pogrešajo trenutno 744 delavcev s poklicno šolo, 123 s srednjo izobrazbo, 130 z višjo in 118 z visoko izobrazbo. Hkrati ugotavljajo, da imajo tudi viške, kar velja za delavec brez poklica oz. za priučene delavce. Takih imajo trenutno 840 preveč. Pri zaposlovanju njihov delež pretirano narašča, namesto da bi upadal.
Na zadnji seji seje z napakami kadrovske politike soočila tudi občinska konferenca Zveze komunistov. V delovnih organizacijah je načrtovanje kadrov mnogokrat pomanjkljivo. Taje rezultat neustrezno in nestrokovno organiziranih kadrovskih služb in'pomanjkanje posluha za investiranje v kadre vzporedno z drugimi naložbami.
Za Suho krajino vsi podpisi
2. februarja je bil v Žužemberku drugi del slavnostnega podpisovanja družbenega dogovora o pospešenem razvoju zaostalega suhokranjskega predela na območju štirih občin
V občinah Grosuplje, Novo mesto, Kočevje in Trebnje imajo na območju tradicionalno zaostale Suhe krajine velika neskladja v razvoju, zato so se odločili ta predel načrtno trgati iz okovov preteklosti, pomagala pa bo tudi širša družbena skupnost.
duje narodni heroj Jože Boldan-Silni.
V zadnjih treh letih je bil v Suhi krajini predvsem s pomočjo mladin-
MEDOBCINSKI SVET ZKS O REGIONALNI ZBORNICI
Medobčinski svet ZKS za Dolenjsko bo jutri v Novem mestu razpravljal o dveh pomembnih zadevah: o pripravah na skorajšnjo ustanovitev medobčinske gospodarske zbornice in o problematiki medobčinskih inšpekcijskih služb ter o predlogu za novo organiziranost teh služb. O teh vprašanjih je že pred meseci tekla beseda na skupščini skupnosti dolenjskih občin.
Več kot polovica predvidenih podpisnikov družbenega dogovora o hitrejšem razvoju suhokranjskega območja je dala svoje pečate in podpise že lani ob borčevskem prazniku, nekateri so podpisovali posamično, medtem ko je šteti z drugim slavnostnim podpisovanjem v Žužemberku, ki je bil 2. februarja, dogovor za zaključen in veljaven.
Od leta 1976, ko je začel delati Medobčinski odbor za pospeševanje razvoja v Suhi krajini, je bilo precej narejenega. V letu 1977 je bil izdelan razvojni program s precej podrobnostmi, ki zajema domala vsa področja. Medtem pa so se tudi krajevne skupnosti na zaostalem področju organizirale v skupnost krajevnih skupnosti, ki jim pred se-
skih delovnih brigad dosežen že precejšen napredek, saj so mladi sprva v republiški, potem v zvezni mladinski delovni akciji napeljali v več krajev vodovod, gradili ceste itd.
Vsekakor pa bo načrten napredek teh krajev poslej ubiral še hitrejšo pot! Z dobro organizacijo, predvsem pa s pobudami in prizadevnostjo krajanov samih bo zdaj možno zastavljeni razvojni plan uresničevati.
Na nedavni skromni žužemberški slovesnosti, ki so ji prisostvovali tudi predstavniki izvršnega sveta SRS, so izrecno pohvalili dosedanja prizadevanja krajanov, zlasti mladine, pa skupnost krajevnih skupnosti, saj so vložili nemalo napora v akcijo do sklenitve družbenega dogovora.
R. BACER
J r  lenjsKin oDCin.
Sami sebe ne dohitevajo več
Krško:
Velike
naložbe
zahtevajo
podvojeno
organiziranost
i	V	občini	so	sklenili	temeljito pomesti s
slabostmi pn samoupravnem oiganiziranju, pri gospodarienju, v kadrovski politiki in na vseh drugih področjih, kjer stvari ne tečejo tako, kot bi morale.
jenju. Zaradi tega je nujno, da delovne organizacije okrepijo plansko-analitske službe.
JOŽICA TEPPEY
r*
V dragi polovici tedna bo spremenljivo vreme. Občasno so možne padavine, v nižinah kot dež.
Občina Krško doživlja v zadnjih treh letih izredno hiter investicijski razvoj, saj so naložbe v gospodarstvo in negospodarstvo v tem času presegle dve milijardi dinarjev. Ugotavljajo namreč, da investicije ne dajejo pričakovanih rezultatov, da omogočajo preveliko zaposlovanje, kar jasno označuje njihovo ekstenziv-nost. Razen tega pa pospešen razvojni utrip vpliva še na druge stvari, na to, da se delavci ne utegnejo dovolj hitro samoupravno organizirati in tako marsikje ne dohitevajo sami sebe. To povzroča številna nasprotja, zlasti tam, kjer je kadrovska zasedba šibka.
Na vse to so opozorili minuli teden na seji občinske konference ZK, ko so se dogovarjali za uresničevanje stališč in sklepov 9. seje predsedstva CK ZKS in 3. seje CK ZKS.
UREDNIŠTVO V GOSTEH
V torek, 13. februaija, bodo novinarji Dolenjskega lista priredili uredništvo v gosteh v
DOLENJSKIH TOPLICAH
Občane vabimo, da se udeležijo pogovora o življenju kraja in krajevne skupnosti, ki se bo začel ob 17. uri v gostišču ,,Rog’ v Dolenjskih Toplicah.
Ob tem so ugotavljali, da v kolektivih ostaja premalo denarja za razširjeno reprodukcijo in da je v vseh okoljih mnogo preveč potratnosti Nestabilizacijsko obnašanje pa ni le značilnost gospodarstva,.
Cas zaključnih računov je zato kot nalašč primeren, da povsod pogledajo resnici v oči in da potem vsaj vsake tri mesece delavce sproti in razumljivo obveščajo o gospodar-
OBISK DELEGACIJE RK V ZSMS
12. februarja bo obiskala novomeško občino delegacija predsedstva RK ZSMS. Predstavniki republiškega mladinskega vodstva bodo pc razgovoru s političnim aktivom obiskali OO ZSMS na grmski osnovni šoli in kmetijski tehnični šoli, OO ZSMS Majde Šilc in mladinsko organizacijo v Rumanji vasi ter koordinacijski svet ZSMS v Novoteksu.
DOLENJSKA PERESA TUDI V GRADIŠČU
V Gradišču v Slovenskih goricah bo 10. in 11. februarja že sedmo srečanje .pesnikov in pisateljev začetnikov. Na tej tradicionalni republiški prireditvi, posvečeni 1004etnici rojstva Josipa Murna - Aleksandrova in 130-letnici smrti Franceta Prešerna, bo nastopilo 15 avtorjev, izbranih na območnih rečanjih, ki so bila lani v sedmih slovenskih mestih, od tega junija v Sevnici in oktobra v Kočevju. Med nastopajočimi v Gradišču bodo tudi Lidija Gačnik, dijakinja z Mirne, Irena Pinterič, komercialni tehnik iz Dobove in dijak iz Novega rn^u. ki je na območnem
PR VI DIH POMLADI - Šopek zvončkov, pomladanskega žafrana in jetmika ni iz zmrzovalne skrinje (kot so bili -morda kdaj v izjemnem času „zrastli" jurčki), temveč iz novomeškega Rogovega loga. Ob svečnici so znanilci pomladi že pokukali v svet, pa čeprav nismo, vsaj tako menijo vremenarji, prejeli še zadnje pošiljke snega. Bolj kot zvončkov smo lahko veseli prvega regrata in z njim zastonjskih vitaminov. Kako da ne: zaradi pozebe v Dalmaciji in Slovenskem Primorju je imel še nekaj dni nazaj radič astronomsko ceno. Na ljubljanski tržnici so ga ,brez posebnega zardevanja’ branjevke prodajale po 28 starih tisočakov kilogram. Toliko, da niso zaračunale celo pogleda nani (Foto: J. Pavlin)
'.rlrcvl', ood Sitro c/UTUe.
YU ISSN 0416 - 2242
Ne dan seštevkov!
Ob slovenskem kulturnem prazniku — Prešernovem dnevu
Oton Zupančič je ob neki priložnosti dejal: „Trubar je bil prvi, Prešeren je edini. Brez Prešerna bi bili Slovenci ostali v somraku, ljudstvo brez luči ”
Ta luč je svetila, ko so pokale vezi avstro-ogrskega jarma. S tisoč plameni je gorela Slovencem v veliki preizkušnji med n arodnoosvobodilnim bojem pred tremi desetletji in pol. Prešernove pesmi so partizani recitirali pred bitkami s sovražnikom.
Dan Prešernove smrti slavimo kot slovenski kulturni praznik od zadnjih mesecev druge sve-tovne vojne. Prve proslave so stekle v enotah NOV le nekaj dni zatem, ko je predsedstvo SNOS izdalo odlok o proglasitvi tega praznika.
Danes, natanko 130 let po Prešernovi smrti, praznujemo že petintridesetič. Ves teden se vrstijo proslave, koncerti, recitali, likovne razstave in druge prireditve, s katerimi želijo povsod poudarjeno izkazati spoštovanje velikemu Prešernu in dokazati, da je njegovo izročilo večno živo.
Tudi v dandanašnjih prizadevanjih, da bi bila kultura lastnina vseh, da bi se z njo oplajali in imeli drugačen odnos do dela in sredstev, s katerimi proizvajamo dobrine za boljše življenje. Zato naj ta praznik ne bo samo seštevek slovesnosti in prireditev, ampak tudi priložnost, da globoko premislimo pota teh prizadevanj.
Inventura stanja bi pokazala, da ne gre brez zatikanja. Kolesje odločanja še ni dovolj utečeno, obrušeno. Delegatski sistem kot tisti samoupravni mehanizem, ki naj bi odločilno vplival na kulturno politiko, še prevečkrat zaškrta.
Če hočemo biti dosledni v ugotovitvah, povejmo, da smo se do zdaj še vse premalo potrudili, da bi ta sistem tekel brez škrtanja. Premalo je narejenega, da bi o kulturi odločali (tudi) tisti, ki dajejo denar zanjo. Tu še vlada somrak, in če končamo v Zupančičevem stilu, tu nas še ni presvetlih luč, ki se ji pravi Prešeren.
I. ZORAN
Danes Razgledi
Posvečeni 8. februarju
Danes so Dolenjskemu listu spet priloženi Dolenjski razgledi. Prva letošnja številki štiriindvajset malih strani To številko pošiljamo med bralce prav na dan slovenskega kulturnega praznika. Zato bodi to naš prispevek k slovesnostim, ki se že ves teden vrstijo tudi na Dolenjskem, v Beli krajini in Posavju.
Vsebina je tokrat manj bele-tristična kot običajno, akoravno posvečamo Dolenjske razglede Prešernovemu spominu. Cisto brez literature pa ni in se vsaj delček današnje besedne tvornosti v tem delu Slovenije odsvita s strani Razgledov. Prevladujejo spisi s katerimi so publicisti posegli v pretekla desetletja in stoletja. V dediščina
Ob tem so naše želje in upi, da ne bomo ostali pri tej številki. Nemara je napočil čas, da začno tudi Razgledom sijati ,,milejše zvezde”, kakor bi dejal Prešeren. Naj že zdaj povabimo k sodelovanju vse, ki se tako ali drugače trudijo s peresom in po kakovosti dosegajo raven dosedanjih številk in letnikov Dolenjskih razgledov.
ZUNANJEPOLITIČNI PREGLED
.j
tedenski
mozaik
Prejšnji teden se je predsednik Tito spet podal m pot. Tokrat je odpotoval v štiri prijateljske dežele na Bližnjem vzhodu. Kuvajt, prva postaja njegove turneje, Irak, Sirija in Jordanija so obenem tudi aktivne članice v neuvrščenem gibanju.
Ker se pač predsednik Tito in njegovi gostitelji ne bodo pogovarjali le o obojestranskih odnosih, ki so tradicionalno dobri in se tudi
Tovariš Tito na Bližnjem vzhodu
širijo na vseh področjih delovanja, ampak tudi o problemih, ki tarejo svet, bližnjevzhodna turneja predsednika Tita in njegovih sodelavcev vzbuja izredno zanimanje tudi na tujem.
Politični trenutek v svetu je spričo številnih kriznih žarišč namreč takšen, da je vredno prisluhniti sleherni besedi, ki govori v prid miru. In takšne besede najpogosteje izgovarjajo neuvrščene države, ki so doslej dale že vrsto pobud. Jugoslavija s predsednikom Titom pa je še posebej aktivna.
Bližnji vzhod, kjer so pogajanja zašla v slepo ulico, kriza v Iranu, na robu in jugu Afrike, izredno kritičen položaj v jugovzhodni Aziji bodo poseben predmet pogovorov. Še zlasti bližnje-vzhodni zaplet bo v ospredju pogovorov (doslej se je predsednik Tito že pogovarjal z voditelji Kuvajta in Iraka). Naša stališča so znana: zavzemamo se za vseobsegajočo rešitev, vključujoč pravico palestinskega ljudstva do samoodločbe in ustanovitve države.
Tudi o samem položaju v gibanju neuvrščenih je bilo in bo dosti govora. Ti dialogi so pomembni še posebej pred šestim srečanjem na vrhu, ki bo v drugi polovici letošnjega leta. V zadnjem času je namreč med posameznimi državami prišlo do nekaterih sporov, ki so se sprevrgli v prave oborožene spopade (Etiopija - Somalija, Kampučija - Vietnam). Zaskrbljujoče je namreč to, da pač nekatere države ne spoštujejo načel neuvrščenosti, to je, da bi medsebojne spore reševali po mirni poti.
Naslednja tema pogovorov bo nova mednarodna gospodarska ureditev, kajti leta edinole vodi k novemu, pravičnejšemu svetu.
AJATOLA HOMEINI V IRANU
Po petnajstih letih izgnanstva pa se je pred dnevi vrnil v Iran verski opozicijski voditelj Homeini. V Teheranu ga je navdušeno sprejelo kar več sto tisoč (nekateri pravijo, da celo nekaj milijonov) navdušenih privržencev. Medtem je A jatola že imenoval premiera svoje ,,za časne vlade" - 73'letnega Bazarga-na. Naftni inženir in eden izmed vodilnih osebnosti v iranski naftni industriji naj bi pripravil vse potrebno za ustanovitev , Jsiamske republike". Ob tem je Bahtiar, predsednik vlade, dejal, da „bo v Iranu samo ena vlada", nikakor pa ne misli odstopiti Svet trenutno gleda na armado, kaj bo storila
v odločujočih trenutkih. Kot vemo, je njen večji del naklonjen šahu in Bahtiarje-
vi vladi. Negotovost iranske krize je tako zmeraj večja.
VASO GASAR
SPREJEM, KAKRŠNEGA NE POMNIJO — Po obisku v Kuvajtu je predsednik Tito s sodelavci
10.000 naših strokovnjakov iu delavcev, ki gradijo različne objekte v višini dveh milijard dolaijev. Na sliki: Tito in El Bakr na bagdadskem letališču po prihodu našega predsednika na večdnevni uradni in prijateljski obisk. (Telefoto: Tanjug)
Krma pomembnejša kot hlevi
 Na dragi, od drugod pripeljani koruzi ni mogoče donosno pitanje prašičev
S kmeti se dogovarjajo, da bodo na njihovih kmetijah zgradili z združenimi sredstvi male farme za pitanje prašičev. V vsakem hlevu
NOTRANJEPOLITIČNI PREGLED
V februaiju boste obravnavali in sprejemali zaključne račune temeljnih in drugih organizacij združenega dela za leto 1978.
To ne sme biti formalno potrjevanje že opravljene delitve dohodka, temveč mora biti povezano s temeljito oceno gospodarjenja in uresničevanja planskih nalog v preteklem letu, pa tudi možnosti gospodarjenja v letošnjem letu.
Zato zahtevajte od poslovodnih organov in strokovnih služb, da vam zagotovijo zares razumljive in objektivne ocene in podatke. To vam bo omogočilo, da boste lahko smotrno odločali o delitvi ustvarjenega dohodka na vse oblike porabe,' obenem pa zaostrili tudi odgovornost za morebitno neizpolnjevanje planskih nalog, oziroma za neugodne gospodarske rezultate.
Poziv sindikatov
O tem bodo predhodno razpravljale tudi organizacije zveze sindikatov in s svojimi stališči pripomogle k odgovornemu sprejemanju zaključnih računov na zborih delavcev in delegatskih svetih.
Delavci, uveljavite torej sprejemanje zaključnih računov kot odgovorno in pomembno samoupravljavsko dejanje, ki mora krepiti tako vaš družbenoekonomski položaj, kot tudi gospodarsko učinkovitost celotnega združenega dela.
Republiški svet zveze sindikatov Slovenije
PROGRAM PROSLAV
Pod predsedstvom Branka Mikuliča je bila 30. januarja seja predsedstva CK ZKJ, ki so se je udeležili najvišji funkcionarji federacije. Predsedstvo je sprejelo program proslave 60-letnice ustanovitve KPJ oziroma ZKJ, SKOJ in združitve revolucionarnih sindikatov Jugoslavije.
Sklenili so, da bo v Beogradu 19. aprila 1979 skupna slavnostna seja Centralnega komiteja ZKJ, sveta Zveze sindikatov Jugoslavije, predsedstva konference Zveze socialistične mladine in predsedstva konference za vprašanja družbenega položaja žensk.
i pitanje prašičev. V vsakem hlevu naj bi spitali poprečno 800 prašičev na leto. Tako bi zagotovili dovolj pitancev domači klavnici, ta pa dovolj svinine za oskrbo prebivalstva v občini.
buje prašiče - vemo, da potrebuje meso - potem mora živinorejcem poskrbeti krmila; če so krmila draga, mora biti dražje tudi meso.
Preprosto, a vzlic temu stvarno sklepanje, če ne bi spregledali nekaterih stvari. Koruza je draga pri nas, ne pa pri tistih kmetih v drugih republikah, ki je imajo veliko. V kmetijski oddaji na televiziji iz Novega Sada smo slišali, da kmetje dobijo za koruzo, ki ni sušena v sušilnicah, 2,70 din, suho pa nekatere meSalnice krmil odkupujejo po 3 din kilogram. Naše živinorejce in mešalnice krmil pa suha koruza, pripeljana iz Vojvodine, velja okrog 5 din. Uvožena je sicer veliko cenejša, a je ni dovolj.
Ali naši rejci prašičev torej lahko pitajo z enakimi stroški kot pridelovalci koruze z last-
Tak račun je kar v redu, načrt pa boleha za oskrbo s krmili. Pravijo, da bo denar za gradnjo hlevov moč zbrati. A krmila? Mešalnico ali kot se lepše sliši, tovarno krmil lahko zgradijo, koruzo in druge sestavine krmil pa bo seveda treba dobivati od drugod. Saj se ve, da pri njih niso nikoli pridelali toliko koruze, kot je potrebno za 25.000 ali 30.000 pitanih prašičev.
Ali bo tak načrt moč uresničiti? Koruzo ali krmila je težko
dobiti. Ali bo laže v prihodnjih letih? Pravijo: če družba potre-
*s:ss:::»s::::s::::::si:::::::s::::ssx:t::s:a:s:s:s:s::::s!5:es!!rss::sss!5ss:5sssssss!:sss::
Slavnostna seja centralnega komiteja ZKJ ob 40-letnici konstituiranja CK KPJ pod vodstvom tovariša Tita bo 1. maja 1979 v Bohinjski Bistrici.
Sklenili so, da bo leta 1980 v Vukovaru slavnostna seja centralnega komiteja ZKJ ob 60-letnici 2. kongresa KPJ, na katerem je bil sprejet prvi program KPJ.
Prav tako so v načrtu spominske prireditve ob 50-letnici zahrbtnega umora Djure Djakoviča in Nikole Hecimoviča.
AKTUALNE BESEDE
,,Samo dejstvo, da je socializem postal tako široko razširjena praksa v velikem delu sveta, pa pomeni, da marksizem - kot teorija in kot ideologija - ne more biti in ni več usmerjen samo na razredni spopad med delavskim razredom in buržoazijo, med socializmom in kapitalizmom, marveč mora danes v vse večji meri reševati velika vprašanja zakonitosti in protislovnosti v razvoju samega socializma kot prakse in sistema, in to na vseh področjih družbenih odnosov v njem. Različne poti graditve socializma, različne stopnje njegovega razvoja, obramba določene socialistične prakse in različne mednarodne razmere, v katerih se ta praksa uresničuje v posameznih državah, radične miselne in kulturne osnove, pa tudi mnogi drugi dejavniki, ki določajo tako obseg kot značaj težav in problemov, s katerimi se spopada socialistična praksa v eni ali drugi državi - vse to, pa tudi različni subjektivni pristopi teoretičnim in idejnim problemom socialističnega gibanja h komunizmu, je vzrok, da se mora marksistična teorija vse bolj obračati k protislovjem in problemom same socialistične prakse."
To so besede, ki jih je ob odpiranju politične šole .Josip Broz Tito“ v Kumrovcu izrekel Edvard Kardelj in ki smo jim te dni, ob 35-letnici tragičnega konca šeste partijske šole, znova prisluhnili. Ob slovesnosti v Cerknem jih je v svojem govoru ponovila članica predsedstva SRS Vida Tomšič.
MILAN MEDEN
TELEGRAMI
RIM - „NE morem sprejeti, da tuje vlade odločajo, iz katerih strank bo sestavljena italijanska vlada," je povedal generalni sekretar KP Italije Enrico Berlinguer v Cagliariju in dal jasno vedeti, da za vrnitev komunistov v vladno večino terja politična jamstva.
. TEHERAN - Ajatola Homeinije triinsedemdesetletnega Mehdija Bazargana imenoval za predsednika ,,začasne" vlade, ki naj v Iranu ustanovi islamsko republiko. Na tiskovni konferenci v Teheranu je povedal, da bo nova vlada izpeljala splošne volitve v narodno skupščino in pripravila osnutek nove iranske ustave.
LONDON - Naftne družbe, ki izkoriščajo nafto v britanskem sektorju Severnega morja, so od vlade dobile navodilo, naj ne dobavljajo nafte Izraelu. Odkar je Izrael ostal brez iranske nafte, si namreč prizadeva zagotoviti to dragoceno surovino drugje.
ŽENEVA - Bivši izraelski premier Jichak Rabin je v Ženevi dejal, da je prepričan o tem, da bo mirovni sporazum med Egiptom in Izraelom podpisan do konca aprila. Prej naj bi se po njegovem prepričanju seSli Begin, Sadat in ameriški predsednik Carter.
ARUSHA - Tanzanijski predsednik Julius Nyerere je opozoril Idija Amina, da bo tanzanijska vojska posredovala, če bo predsednik Amin nadaljeval s svojo „vojno-hujskaško politiko in grožnjami ozemeljski celovitosti Tanzanije." Nyerere je dejal, da predsednik Amin neprestano grozi z novimi napadi na Tanzanijo in ponovil, da Tanzanija nima ozemeljskih pretenzij do Ugande niti ne namerava predsednika Amina strmoglaviti z oblasti in vzpostaviti nov režim v tej državi. Poudaril pa je, da Tanzanija ne bo imela druge izbire, kot da dvigne svoje čete in agresorje kaznuje.
nim pridelkom? Jasno, da to ni mogoče. Prazna stojišča v nekaterih hlevih potrjujejo, da so koruza in krmila pomembnejša od hlevov.
Zahteve: če družba potrebuje meso, mora plačati tako ceno za živino, da bode živinorejci lahko uspešno gospodarili, niso tako preproste, kot zvenijo. Ne le zaradi življenjske ravni delavcev, temveč tudi zaradi drugih vplivov na oblikovanje cen.
V nekaterih krajih Slovenije, kjer so že vajeni rediti veliko prašičev, to pri načrtovanju upoštevajo. Širjenje pitanja povezujejo s pridelovanjem koruze in druge krme. Sestavni del načrta nove farme prašičev v
Pomurju jc pridelovanje toliko
koruze, da je bo v glavnem za vse prašiče dovolj. Tudi pri kmetih, ki naj bi v prihodnosti spitali na leto okro^j 100.000 prašičev za družbeno klavnico, načrtujejo tako velike hleve, da bodo večino krme pridelali na svojih kmetijah. Le tako bodo lahko brez 'zgub konkurenčni tistim živinorejcem, ki jiridela-jo veliko koruze.
JOŽE PETEK
VAL STAVK V VELIKI BRITANIJI, kot poročajo, sicer po-jenjuje, vendar je na ulicah šte-; vilnih mest še vedno na kupe smeti in nekatere ceste v Londonu so, na primer, že skladišča za odpadke. Oblasti jih poskušajo, kolikor je v njihovi moči, dezin-ficirati, čeprav je razmeromli hladno vreme nevarnost pred okužbami precej zmar^jšalo. Si-; cer pa se na sedežu vlade pogajajo z vodstvom sindikata, da bi se dogovorili o skupni ekonomski in socialni politiki, še posebej o mezdah.
neki Švicar se je toliko časa šalil, dokler ga niso postavili pred sodišče. To se je pripetilo na stockholmskem le- I tališču, ko je Švicar policistom namignil, da ima med prtljago j bombo. Seveda ga je ta neslana šala stala veliko izgubljenega ča-sa, ker je moral številnim doka- 1 zati, da ni mislil resno. Takih šal pa Švedi ne poznajo in so fanta 1 ,,malo privili".
SPOR MED ČILOM IN 1 ARGENTINO se nadaljuje v i vseh mogočih oblikah. Tokrat I sta si skočila v lase — zaradi turistov. Tako vsaka država zase ' vabi izletnike ,,v najjužnejši ho- j! tel najjužnejšega kraja na svetu", j Čilanci so sprva navijali za Punta . Arenas, Argentinci pa za Ushuaia, dokler niso Cilci ponu--dili nov krai — Puerto Williams. NEWYORŠKI POLICA Ji so se odločili, da bodo stopili na prste taksistom, ki prevažajo potnike z letališča ,fJohn F. Kennedy“ do Manhattna. Preoblekli so se v „navadne državljane" in se delali, „kot da ne znajo do pet šteti". No, ugotovili so, da so imeli prav, da mnogi taksisti v velikih primerih ogoljufajo prve obiskovalce ZDA. Dva izmed taksistov sta tako za komaj tri kilometre vožnje zaračunala kar 60 dolarjev. Ko sta se potnika predstavila, sta taksista povesila glavi. V stflu: ssj ne bom nikoli več...
ŽENEVA - Predstavniki vlad sredozemskih drtav so sc zbrali na
tukajšnjem sedežu OZN, da bi do sobote pretehtali vprašanja v zvezi z uresničevanjem ,.načrta akcije za Sredozemlje"’ Gre za eno najambi-cioznejših akcij programa OZN za varstvo človekovega okolja. Na dnevnem redu je program dela za dve leti, nato financiranje tega programa, nazadnje pa se morebitni prenos sedeža za to akcijo iz Ženeve v Atene, Barcelono, Bejrut, Madrid ali Monaco, to je mesta, ki so kandidirala za to vlogo.
»STREŠNIK",
industrija gradbenega materiala p.o. Dobruška vas p. Škocjan
Komisija za delovna razmerja objavlja
prosta dela in naloge VODJA PROIZVODNJE Pogoji:
— visoka šolska izobrazba strojne smeri in 2 leti delovnih izkušenj ali
— višja šolska izobrazba strojne smeri in 3 leta delovnih
izkušenj.
Delovno razmerje za omenjena dela in naloge bo sklenjeno za nedoločen čas, s polnim delovnim časom.
Kandidati naj pošljejo ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi. O izidu objave bomo vse kandidate obvestili v roku 30 dni po izteku objavnega roka.
ISKRA Elektromehanika,
Kranj, o.sol.o.
Tovarna elektronskih naprav,
Ljubljana, o.sol.o.
Ljubljana, Stegne 11
vabi k sodelovanju več:
ELEKTROTEHNIKOV - šibki tok
za dela na področju priprave proizvodnje odnosno umerjanja visoko zahtevnih profesionalnih elektronskih naprav.
Delo je izredno zanimivo, nudimo široko možnost strokovnega izpopolnjevanja tako doma kot tudi v inozemstvu. Delavcem nudimo solidne osebne dohodke, in v perspektivi tudi možnost reševanja stanovanjskih problemov.
KLJUČNO VPRAftfcNJE
PRoNiniVNOsrf
ODKUP LESA - ZIMSKO OPRAVILO - Pred dnevi je gozdarski tehnik Leon Kos iz GG Novo •fiesto meril hlodovino v hostah nad Prečno. Ta čas se na več koncih ukvaijajo z odkupom lesa °d zasebnikov, nanj pa industrija komaj čaka. (Foto: Ria Bačer)
CEPAJO KOT MUHE
Večina bodočih šoferjev, ki se pripravljajo na izpit, je prepričanih, da se snovi iz prve pomoči ■ahko sami naučijo. Marsikdo pa pred komisijo ugotovi, da je živel v zmoti. Včasih tudi polovica novomeških vozniških kandidatov pade samo zato, ker ne obvlada prve pomoči pri praktičnih vprašanjih. Sele potem se prizadeti začno zanimati za organizirane tečaje.
Rdeči križ v Novem mestu pa tudi drugod organizira večkrat deseturne tečaje za bodoče šoferje. Januaija letos so bili trije tečaji, nekaj pa jih bo še v februarju.
BAZEN ZA PRAZNIK? - Po zadnji pogodbi naj bi bil ribniški plavalni bazen popolnoma dograjen 20. marca. Tako bi ga lahko odprli za občinski praznik 26. marec. Dela izvajata ,.Zidarstvo in fasadarstvo Janez Peček” iz Ljubljane in Monter” Split v sodelovanju z avstrijskimi monterji. (Foto: Primc)
NIC VEC PROSTORSKE STISKE - Pri osnovni šoli v Šentjerneju so pričeli z gradbenimi deli za prizidek nove šole, adaptacijo obstoječe in gradnjo telovadnice. Investitor je OIS - odbor za gradnjo šol, izvajalec del pa gradbeno podjetje Pionir, (foto: Janez Pavlin)
POPLAVE, RADOST ZA OTROKE - Veliko šolatjev je med zimskimi počitnicami ostalo razočaranih, saj snega ni bilo. Mladež si je veselje poiskala drugje. Na Velikem Slatniku je ob poplavah nastalo pravo male jezerce. Ker čolnov za vožnjo po njem ni bilo, so si šolaiji omislili kar ,,trugo“. (Foto: J. Pavlin).
Ne čez zmožnosti gospodarstva
Prvi krog javne razprave o novi organiziranosti gospodarske zbornice je zaključen s precej pripombami — Večina zahtev je upoštevanih, končno besedo pa imajo delavci
*	«	v	v
Sej m/s ca
XOVO MESTO: Ponedeljkov prašičji sejem je bil nenavadno živahen. Cene so znatno poskočile, tolikšno je bilo povpraševanje. Naprodaj je -bilo 445 prašičev, od tega 384 do tri mesece starih pujskov. Prodali sojih 349; pujski so bili po 750 do 1000 din, starejši prašiči pa po 1.010 do 1.500 din. Na sejem so kmetje prignali tudi 37 glav govedi, prodali pa 29. Voli so bili po 24,50 do 26,50 din, krave po 18,50 do 23, junci in telice po 22 do 24 din kilogram žive teže.
BREŽICE: Na sobotni sejem so rejci pripeljali 512 pujskov in 14 nad tri mesece starih prašičev. Prodali so jih skupno 451; pujski so bili po 40, starejši prašiči pa po 27 din kilogram žive teže.
Te dni je bila zaključena javna razprava o novi zbornični organiziranosti na Dolenjskem in v Sloveniji, ki seje odvijala v poslovodnih in samoupravnih organih v združenem delu ter v v od s t vih družbenopolitičnih organizacij.
Medtem ko se s predlogom za novo regionalno organiziranost Gospodarske zbornice SRS na Dolenjskem vsi strinjajo, pa so imeli več pripomb tehničnega in organizacijskega značaja. Zelo enotno je bilo mnenje, da je organizacijo medobčinske gospodarske zbornice na našem območju potrebno zastaviti tako, da ne bo preveč obremenjevala gospodarstva. Prav tako so se v mnogih kolektivih spraševali, če bo možno dokaj obsežni delovni program uresničiti in ali ni zapisanih preveč in pretežkih nalog. Zahtevajo, naj se delovni načrt racionalizira. Ena glavnih pripomb v prvem krogu javne razprave je tudi, naj predsednik medobčinske zbornice opravlja funkcijo kot amater, in ne kot profesionalec, in da naj bodo med delegati zastopani tudi predstavniki kmetov.
Na nedavni seji iniciativnega odbora nove medobčinske
Kmetijski nasveti
Na pamet se več ne gnoji
Krava pri gobcu molze, pravijo živinorejci, sadjarji in vinogradniki pa bi lahko pridali, da drevo ali trta pri korenikah rodi. j~ato vedno znova poudaijamo pomen založnega gnojenja, brez :j aterega ni v naših, s fosfoijem in kalijem povečini revnih tleh :: zadostne oskrbe rastlin s hranili. Toda koliko gnojiti, da bo |[ najbolj gospodarno?
Natančnejše zanesljive podatke o naravni založenosti tal z :[ astlinskimi hranili da lahko le laboratorijska analiza, kakršne ■ tl ki- Za naše območie v ljubljanskem Kmetijskem zavodu J Jubljana, Miklošičeva 4). V ta namen je treba najprej zemlji (parceli) odvzeti vzorec, tak, ki bo v resnici predstavljal Povprečje. O jemanju vzorcev ni treba izgubljati dosti besed: v koT .^°k‘nah (0 do 25 cm in 25 do 50 cm) vzamemo enako odtk'n° zem*Je vsaJ na 15 mestih, dobro premešamo in ^ ^htamo od vsake globine po pol kilograma ter oba vzorca v veh vrečkah pošljemo kmetijskemu zavodu, seveda opremljena s Potrebnimi podatki.
Ko dobimo rezultate, si lahko z njimi pomagamo le, če P^amo nekaj osnovnih podatkov o potrebah rastlin in , oženosti tal. Laboratorijska analiza pove, koliko miligramov stopnega fosforja, kalija, magnezija ali kakega drugega ele-r eJ!ta vsebuje 100 gramov tal. Če imajo tla le do 15 mg stojja, so slabo založena, če od 15 do 30, so srednje, če imajo Dr lnat? ^ m8 fosforja, so dobro založena. Temu se potem 1 agaja založno gnojenje ob sajenju drevesa ali vinske trte. ti kaliju velja slaba založenost do 20 mg, kot dobra pa nad j2 nig kalija na 100 gramov tal, pri magneziju pa sta ti meji 6 in 5l .^g- Važno je ugotoviti tudi, kako je z borom, ki je t. i.
Pri kVn' e*ement i*1 ki se meri v miligramih na tisoč gramov tal. .boru je zgornja meja dabe založenosti 0,40 mg, spodnja eJa dobre založenosti pa 0,80 mg.
Laboratorijski izvid pokaže tudi, kakšna je kislost tal. Vinska pra- na primer, je najbolj hvaležna zmerni kislosti (ph 6 do 6,5). f etlJajhn° kislost oz. bazičnost odpravimo z gnojenjem s , 'ološko kislimi gnojili, preveliko kislost pa z apnenjem, ki je °*J učinkovit ukrep.
Inž. M. L.
gospodaiske zbornice so tehtali pripombe in jih večino tudi upoštevali pri izdelavi predloga, ki bo šel te dni v javno razpravo po tozdih — med delavce. Računajo, da bo drugi krog javne razprave v združenem delu končan do konca februarja, da bo sklic nove skupščine v marcu in da bo zbornica, organizirana po iDvem, začela poslovati v začetku aprila.
R.B.
Nasip bi ukrotil Savo
Kaj je (spet) pokazala nedavna poplava
Na pol opravljeno delo se maščuje, pa ne tistim, ki ga niso dokončali, ampak ljudem, ki si ne morejo
pomagati in katerih domovi se ob vsakem razlitju Save vtapljajo v vodi in blatu. Škodo bi lahko preprečil le nasip ob obeh rečnih bregovih. Prizadeti, pa tudi delegati občinske skupščine tudi tokrat sprašujejo, koliko vode bo še preteklo predno bo zgrajen ta objekt solidarnosti.
Z nasipom so za sedaj zavarovane samo Čateške Toplice, vendar so imele kljub temu poplavo. Zakaj je prišlo do tega, je pojasnil poveljnik občinskega štaba za civilno zaščito v Brežicah Anton Držanič:
..Visokovodni nasip mimo Ča-teških Toplic so zgradili okoli leta 1960, vendar ta objekt ni dokončan. Zraven sodi še izgradnja črpališča in zbirnih odvodnih kanalov za obalne vode. Ker tega še do danes niso zgradili, je voda zalila gradbišče in del naselja z bungalovi. Naš štab se je tedaj odločil za provizorično rešitev. Prekopali smo cesto, ki pelje proti Savi do broda in tako znižali vodostaj za 15 do 20 cm."
Tovariš Držanič je razen tega povedal, da so poplave v spodnjem delu Posavja pogostejše zadaje čase tudi zaradi večjih količin meteornih voda, ki pritekajo v savo spričo urejenih komunalnih naprav v večini mest in naselij. Če bi bili zgrajeni visokovodni nasipi, poplav ne bi bilo. Sodelovati bi seveda morala širša slovenska skupnost.
Nasipi so predvideni na levem bregu Save od Krškega do Sotle, na desnem pa od Krškega do Podgračc-nega. Del tega nasipo je že zgrajen in sicer od Čateža do Podgračenega. Nasip bi bil razen tega potreben tudi ob Krki do Krške vasi.“
JOŽICA TEPPEY
Naš par na evropskem prvenstvu v umetnostnem drsanju.
(Karikatura: Glas, Barija I uka)
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
i
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
t
*
*
0
*
t
*
*
*
\
i
i
s
*
*
*
*
*
*
*
*
*
i
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
4 * * * * * * * * * t * * * * * * *
5 \ S s *
EN
HRIBČEK
BOM
KUPIL-.
Ureja^ Tit Doberšek
V prejšnji številki Dolenjskega lista smo v poglavju TRSNI IZBOR začeli objavljati medvojni trsni izbor po knjižici ,.Trsni izbor in vinski tipi Dravske ba-novine“ iz leta 1935.
V vinogiadnem okolišu Bizeljsko in Posavje smo poleg sort in podlag tega okoliša objavili iz navedene knjige opis belega bizeljskega vina bizeljčana.
Danes objavljamo opis drugega, in to rdečega vina Bizeljskega in Posavja, katerega avtor je pokojni ravnatelj Vinarske in sadjarske šole v Mariboru in poznejši kletarski nadzornik Dravske banovine, domačin iz Kapel pri Brežicah Andrej Žmavc, ki rdeče vino Bizeljskega in Posavja imenuje
bizeljski cviček ali bizeljsko rdeče vino.
To vino je precej podobno dolenjskemu cvičku, vendar ima svoj poseben okus, da ga lahko razločiš od dolenjca. Je to bolj ali manj lahko, pitno, dobro, zdravo vino prijetnega, osvežujočega okusa. V njej je največ
Trsni izbor
žametne črnine (kavčinc) poleg modre frankinje in deloma tudi modre portugalke ter premnogih belih vrst. Vendar portugalko navadno oberejo in obdelajo zase.
Bizeljski cviček pridelujejo v istih občinah kot belo bizeljsko vino: v poslednjih letih proizvodnja narašča, ker ima dobro rdeče vino zopet več veljave.
V Pišecah so vroče lege s kamnitim (apnenčevim) svetom, ki dado nemara sploh najboljša črna in rdeča vina v Dravski banovini; tudi ,,srcmiška črnina" je od nekdaj slovita. Na Bizeljskem (npr. v Drenovcu) doseže odbrani traminec zavidljivo dobroto, ki prekaša marsikatero specialiteto od drugod. Toda čistih nasadov je na žalost prav malo. Temu se ni čuditi; kajti tu je bil začetek novega vinogradništva pri nas. Najstarejši nasad na ameriški podalgi je na Bizeljskem (Janževa gorica), kamor so sc iz Irugih krajev hodili učit novega vinogradništva, m sicer iz leta 1883. ko sir o bili še vsi v tem novinci. (Kltod velika zmešnjava s trsnimi sortami baš v savskosotclskcm kotu, kar pa sc bo lahko smotrno popravilo pri zopetni obnovi goric, ki nas še čaka.
Bela in rdeča vina iz sodnega sreza S ("Tli ca
V
so mnogo šibkejša od bizeljskih, torej prav lahka, tanka, često medla, bolj kisla potrošna vina.
Pridelujejo jih približno iz istih vrst kot na Bizeljskem.
Vsa opisana vina rastejo na ozemlju bivšega Spodnjega Štajerskega. Zato jih običajno nazi-vajo (posebno izven štajerskih mej) na kratko „štajerec“ (štajersko vino). Pod nazivom ,,šta-jerer" v ožjem pomenu besede pa razumemo pravzaprav samo ,,bclo kvalitetno štajersko vino" iz kakovostnih okolišev (Pohorje, Kozjak ali Kobansko in dele Slovenskih goric, ormoško-ljutomerske gorice, gornjeradgon-ske gorice in Haloze).
Krško-kostanjeviški okoliš N
v krškem srezu (okraju) na levem in desnem bregu Krke, izven zahodnega dela s središčem v Mokronogu.
Sorte trte: V tem okolišu naj se goji več črnih sort kot belili, in sicer 2/3 črnih in 1/3 belih.
Od modrih sort:	žametna
črnina, modra frankinja in modra portugalka; od belih: rdeča kraljevina, laški rizling in žlahtnina splošno, posebg beli burgundec, zeleni silvanec in rdeči traminec.
Podlage: kakor na Bizeljskem in rupestris monticola.
O vinih tega okoliša piše:
Cviček. Dolenjski cviček, dolenjsko ideče vino
je svetlordeče kislasto vino pr jetnega okusa; to vino je posebno priljubljeno v Ljubljani in sploh po bivšem Krajnskem ter po vsem okolju slovenskega Posavja; drugod je manj znano in ga manj cenijo, tujina pa ga vobče ne pozna. Osnova mu je žametasta črnina (kavčina), kiji dodajajo še drugih modrih in belih sort, npr. modro frankinjo, žlahtnino, kraljevino ali mo ravno, silvanec, traminec, laški rizling, plaveč in še nekatere stare domače sorte. Modrega grozdja mora biti vsaj polovica; grozdje zmastijo, tu pa tam tudi pecljajo ali robkajo, kot je edino pravilno, potem pa drozgo puste 2 -3, izjemoma do 6 dni kipeti v kadi; nato drozgo izprešajo. Način priprave m obdelave drozge, ustrezajoča uravnava in pravilna voditev vrenja drozge vplivajo seve odločilno na kakovost proizvoda.
Posebno dober cviček, to zdravo, odlično osvežujočo poletno pijačo, rodc med drugimi gorice Bočje, Zajčki, Avguštine ‘•dr. v svetokriški in kostanjevi-ški občini (Gadova peč, Pirovški vrh), sploh po vsem krškem srezu.
O belem dolenjskem vinu in vinu novo meško-mokronoškega in črnomaljsko-metliškega okoliši bomo pisali drugič.
!
*
i
s
i
s
TUJCI V NAŠIH GOZDOVIH
Lani si je kočevske gozdove ogledalo tudi več skupin tujih gozdarskih in lovskih strokovnjakov. Tako so prišli na obisk študentje gozdarske fakultete iz Genta v Belgiji, vodilni uslužbenci narodnega parka Berchtesga-den iz Nemčije, gozdarji oziroma Študentje iz Danske pa tudi Francozi (la bi radi v svojih gozdovih naselili risa) in Madžari. Vsi obiskovalci so bili navdušeni nad našimi naravno oblikovanimi gozdovi, saj ponekod v zahodni Evropi spreminjajo gozdove v nekakšne donosne ,,lesne njive“.
USPOSOBITI VSE KRAJEVNE URADE
Letos si bodo v krški občini prizadevali, da bi krajevne urade organizirali tako, da bodo
kos nalogam, ki jim jih narekuje siti sis
delegatski sistem in delo družbenopolitičnih organizacij. To pomeni, da bodo postali desna roka krajevnih skupnosti in da se tem ne bo treba ubadati z uvajanjem „strokovnih“ služb. Seveda tudi ni rečeno, da poslej ne bo kak krajevni urad več, če se ne bo pokazala potreba po njem. In če ga bodo morda le kje na novo ustanovili, potem mora občanom in delovnim ljudem res nuditi, kar od njega pričakujejo.
DELOVODSKA ŠOLA
MOŽNOSTI ZA GRADNJO
Mesec kulture v »Jutranjki”
Z današnjim, slovenskemu kulturnemu prazniku posvečenim literarnim recitalom, na katerem bodo predstavljeni pesniki, ki objavljajo svoja dela v trebanjski ..Samorastniški besedi" £ se začenja v sevniški Jutranjki mesec kulture. Prireditve, ki se bodo stekle 8. marca, bodo v vseh tozdih Jutranjke, razen v Sevnici še v brežiški Orlici in v Dolu pri Hrastniku.
Za recitalom, ki ga pripravljajo v sodelovanju s trebanjsko kulturno skupnost-
banjsko 1 jo, bodo, kakor so napisali v programu, še naslednje prireditve : koncert ženskega pevskega zbora iz Jutranjke, razstava ženske ustvarjalnosti v brežiškem domu JLA, srečanje ob dnevu žena, na katerem bodo spored i z vedli pionirji sevniške osemletke, in razstave, ki jih bodo pripravili učenci višjih razredov sevniške in boštanj-ske osnovne šole.
V	mesec kulture pa so
vključili tudi troje umetniških razstav. Zaposlenim iz
Jutranjke bodo svoja dela postavili na ogled kraški slikar Jože Spacal iz Ljubljane, tapiserka Marija Senekovič
-	Holjevina z Malega Lošinja in kipar — samorastnik Franc Tavčar iz Čabrač v Poljanski dolini, večkratni udeleženec trebanjskega Tabora likovnih samorastnikov.
r
Priznanje spodbuja delo
V novomeškem Domu JLA, ki je bil proglašen za najboljši dom v LAO, delo ne usiha - Nove oblike dejavnosti
Novomeški Dom JLA je bil proglašen za najboljši tovrstni dom v LAO v lanskem letu. To je veliko priznanje delovnemu kolektivu doma, ki si prizadeva, da bi ta kulturno-zabavna in rekreativna ustanova dosegla še večje uspehe.
Starešina Miloš Džudovič, načelnik doma, pravi, da so resno vzeli besede generalpolkovnika Franca Tavčarja-Roka, ki je pred dvema letoma ob otvoritvi menil, da dom ne bi smel postati spomenik. „Za nas je važno de-
lo.	Tako smo samo lani skupaj z družbenopolitičnim vodstvom novomeške občine pripravili dvajset predavanj in razgovorov
o	idejnopolitičnem delu starešin
Miloš Džudovič
in krajanov. Podatek, da se je v preteklem letu kar 37.000 ljudi udeležilo kulturno-zabavnih in športnih prireditev, tovariških večerov in pod., dovolj zgovorno priča o živahnem delu v domu."
639 filmskih predstav si je lani v domu ogledalo nad 70 tisoč ljudi, med pomembne oblike delovanja pa sodi pripravljanje likovnih razstav, ki so vselej dobro obiskane. „Z njimi smo umetnost približali ljudem, saj so ogledi zastonj," pravi Džudovič. ,,V okviru doma je zelo dejavno tudi športno društvo .Borec’, ki združuje nad 9.000 kegljačev, odbojkarjev, strelcev, tenisačev, nogometašev, šahistov in drugih ljubiteljev športa."
Novomeški Dom JLA je nenehno odprt vsem, ki želijo s svojim delovanjem prispevati k skupnim uspehom. Toda kolektiv doma še ni zadovoljen z doseženim. „K sodelovanju bi radi pritegnili kar največ družinskih članov starešin, sploh pa otrok," pravi Džudovič. Ob sekcijah, ki že delujejo, bi radi ustanovili še otroški pevski zbor in dramsko skupino. Volje nam ne manjka in z delom hočemo dokazati, da veliko priznanje ni padlo na neplodna tla."
S. NIKOLIČ
Le eni jami niso kos
Kostanjeviški jamarji so 4. februarja na redni volilni skupščini izvoli-
li	skupščinske organe in komisije, sicer pa je največ časa šlo za razpravo o usodi znane kostanjeviške jame. Delovnega srečanja so se udeležili tudi jamarji iz Novega mesta, Prekope in podpredsednik IS krške občine.
Iz poročila je bilo razvidno, da so jamarji marljivo delovali: opravili so več raziskav v gorjanskih jamah, v okolici Straže, bili so v Lipiškem breznu, očistili so Gorenčevo jamo, sicer spomenik borcem NOV, nabavili so nekaj nove opreme itd. Kljub pridnosti pa kostanjeviški jamarji niso kos problemu, ki ga predstavlja njihova jama, nedaleč od Kostanjevice. Napovedane otvoritve jame za turiste niso mogli uresničiti, ker niso imeli izdelanega projekta, brez tega pa ni nobeno podjetje hotelo prevzeti zahtevnih del za varnost obiskovalcev. Predstavnik krške občine Plut je predlagal postopno urejanje jame in postopno izdelavo projektov. Preden pa se sploh lotijo kakšnega dela, morajo obnoviti električno napeljavo, saj je zdaj v takem stanju, da pomeni za obiskovalce smrtno nevarnost.
Jamarji upajo, da bodo trdemu orehu - Kostanjeviški jami - kos, saj med drugim opažajo, da zaradi nemoči članstvo upada.
POLDE MIKLIČ
Računovodske naloge vse težje
Izobraževalni center Beti je pripravil dveletno delovodsko šolo, v katero se je prijavilo devetnajst kandidatov iz temeljnih organizacij združenega dela s sedežem v Metliki. Slušatelji imajo predavanja vsak drugi teden, konec pomladi pa bodo opravljali prave izpite.
Sveži in razumljivo pripravljeni podatki so temelj dobre osveščenosti samoupravljalcev in podlaga za odločitve, so poudarili ob prazniku
V Domu JLA so se 1. februarja zbrali računovodski in finančni delavci domala iz vse Dolenjske ter s kulturnim programom in slavnostnim govorom predsednika društva Franja Šventa prvič slavili svoj praznik
Z zazidalnima površinama ,Ob Trdinovi poti* (2,4 ha površin) in ,Na Vejarju* (7 ha površin) je Metlika dobila lepe možnosti za gradnjo individualnih stanovanjskih hiš. Načrtujejo, da bodo lahko zgradili 84 enodružinskih visokopritličnih hiš in 22 vrstnih enonadstropnih hiš. Parcele prvih naj bi merile po 500 kvadratnih metrov, dragih pa 220 kvadratnih metrov. Z gradnjo bodo najbrž začeli konec letošnjega leta.
Konec decembra 1977 je bil na svečanem zasedanju konference Zveze računovodskih in finančnih delavcev Jugoslavije ob praznovanju Titovih jubilejev sprejet sklep, da se 1. februar proglasi za praznik društva. Datum je vezan na zgodovinski dogodek v letu 1945, ko je v času najtežjih bojev za osvoboditev domovine predsedstvo Avnoja sprejelo odlok o uvedbi enotnega računovodskega sistema na celotnem ozemlju Jugoslavije. V času obnove in addministrativnega socializma so računovodski delavci kot čuvarji zakonitosti odigrali veliko vlogo. Tudi v kasnejšem povojnem obdobju so ti delavci veliko pripomogli pri iskanju in uveljavljanju pravičnejšega ekonomskega sistema in praktičnih poti za uresničevanje političnih načel družbenoekonomskega sistema.
.Naloge pa so danes še veliko težje, kot so bile pred leti, kajti zavedamo se, da so dobri, ažurni in vsakomur razumljivi finančni in knjigovodski podatki živec v vsakodnevnem življenju kolektiva in prispevajo pomemben delež k ustvarjanju dobrih
samoupravnih odnosov v delovni organizaciji," je med drugim dejal slavnostni govornik Franjo Švent.
Več kot sto navzočih članov društva, v katerem so tovarišice v absolutni večini, je poslušalo krajši spored Dolenjskega okteta, nato pa so na družabnem srečanju izmenjali še vrsto mnenj in izkušenj.
R.B.
TRGOVINA: VEČ NAČRTNOSTI
Na račun trgovine je bilo v minulih letih izrečenih precej kritik. V Metliki že lep čas ugotavljajo, da imajo premalo kakovostnega prodajnega in skladiščnega prostora, da premalo vlagajo, ne skrbijo za prodajalski kader itd. Zato naj bi v prihodnje na področju trgovine skrbno načrtovali, občinsko središče pa naj bi na ta način dobilo večjo blagovnico. Ker se načrti v letošnjem letu še ne bodo uresničili, bi morale družbenopolitične organizacije in samoupravni organi v trgovskih delovnih organizacijah pogosteje obravnavati pomanjkljivosti in poskrbeti, da bi jih bile precej manj, kot v minulem letu.
Enomesečna zaloga hrane!
Po odloku jo mora imeti vsako naše gospodinjstvo
REZERVIRANO ZA PLETENINO
Na zadnji seji izvršnega sveta občine Ribnica, kije bila minuli petek, so reševali tudi nekatere urbanistične zadeve. Tako so sprejeli popravek zazidalnega načrta Sodražice, kjer so zemljišče zadaj za Pletenino namenili za razširitev tega tozda (za proizvodno dvorano), medtem ko naj bi po dosedanjem načrtu tu gradili stanovanja. Sprejeli ao tudi zazidalni načrt za Zapotok, kjer so predvidene površine za gradnjo zasebnih hiš.
»Dolenjski list« v vsako družino
Po odloku predsedstva SFRJ iz 1974. leta, po sklepih z republiškega posveta o obrambnih pripravah iz 1976. leta in stališčih sveta za ljudsko obrambo pri predsedstvu SR Slovenge naj bi si sleherno naše gospodinjstvo zagotovilo enomesečno zalogo prehrane. Na podlagi izvršnega sveta republiške skupščine je združeno podjetje živilske industrije HP Kolinska iz Ljubjane pripravilo „paket za danes in jutri 84”, s kakršnim naj bi se oskrbela vsaka družina za primer hudih elementarnih nezgod ali vojne.
Kot opozarja svet za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito pri republiški konferenci Socialistične zveze, bi se vsaka
GLAS
mm«
družina morala na ta način zavarovati pred morebitnimi težavami v kritičnih situacijah iz več pomembnih razlogov. Naša republika namreč razen krompirja in mesa ne proizvaja dovolj hrane za kritje lastnih potreb. Se zlasti je odvisna od uvoza soli, maščob in pšenice. Ker bi v izrednih razmerah - posebno v vojnih - ncglede na zagotovljene rezerve v trgovski mreži in skladiščih prav gotovo prišlo do raznih zastojev pri preskrbi prebivalstva, je prav, da si vsako gospodinjstvo zagotovi enomesečno zalogo živil že v mirnem času oziroma normalnih razmerah.
,.Paket za danes in jutri 84” zagotavlja 4-članski družini po 3 obroke za 7 dni; od tod tudi številka 84. V njem je vse potrebno za zajtrk, kosilo in večerjo, z dopolnilnimi obroki suhega sadja, mleka in C vitamina, pri čemer je v dnevnem obroku skupno 2000 kalorij na osebo. Čas priprave posameznega jedila je okrog 10 minut, rok uporabnosti paketa pa je eno leto.
Takšen paket, katerega maloprodajna cena bo predvidoma tisoč dinarjev, naj bi od februarja dalje nabavila vsaka slovenska družina. Živila iz paketa bi seveda predstavljala le del enomesečne zaloge, drugi del rezervne hrane pa naj bi si vsako gospodinjstvo priskrbelo po lastni presoji
Široka družbena akcija za preskrbo družin s paketi seje začela tudi v kranjski občini Na skupnem sestanku članov koordinacijskega odbora za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito pri občinski konferenci SZDL Kranj s predstavniki organov in organizacij za izvedbo akcije ,,Paket 84” so se dogovorili o več podrobnostih, kako akcijo uspešno izpegati.
Za uresničitev predvidene akcije se bodo v krajevnih skupnostih morale zavzeti organizacije Socialistične zveze, v organizacijah združenega dela pa sindikalne organizacije. V akcijo je treba vključiti tudi glasila v združenem delu in krajevnih skupnostih. Za delovanje odborov za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito v krajevnih skupnostih pri izvedbi akcjje bo poskrbel oddelek za ljudsko obrambo, ki bo zagotovil tudi evidenco o nakupih in razde Sevanju paketov. Prodajo in razdeljevanje paketov pa bo opravilo trgovsko podjetje Živila iz Krapja.
Na sestanku so predlagali, naj predsedstvo občinske konference SZDL v Kranju in svet za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito pri kranjski občinski skupščini imenujeta štab, ki bo vodil vse delo v zvezi z akcijo. Obenem so poudarili, da bo še pred začetkom akcije s Kolinska treba doseči sporazum
o	enotni ceni paketa za našo republiko in načinu odplačevanja, pri čemer bo treba zagotoviti tudi odplačilo po obrokih.
S. SAJE
KOMISIJA ZA VOLITVE, IMENOVANJA IN KADROVSKE ZADEVE SKUPŠČINE OBČINE BREŽICE
RAZPISUJE PROSTA DELA IN NALOGE:
1. Individualnega poslovodnega organa TOZD osnovne šole Artiče
2. Individualnega poslovodnega organa TOZD osnovne šole „ bratov R ibarjev" Brežice
3. Individualnega poslovodnega organa TOZD celodnevne osnovne šole Bizeljsko
4. Individualnega poslovodnega organa TOZD osnovne šole „Tone Seliškar'', Cerklje ob Krki
5. Individualnega poslovodnega organa TOZD osnovne šole Dobova ,6. Individualnega poslovodnega organa TOZD osnovne šole Globoko 7. Individualnega poslovodnega organa TOZD osnovne šole Pišece
8. Individualnega poslovodnega organa TOZD osnovne šole Velika Dolina
9. Individualnega poslovodnega organa TOZD Vzgojnovarstveni zavod Brežice 10. Individualnega poslovodnega organa TOZD glasbena šola Brežice
Kandidati, ki želijo opravljati razpisana dela in haloge, morajo poleg zahtev, naštetih v 511. členu ZZD, izpolnjevati še naslednje pogoje:
— pod zaporedno št 1—8 pogoje iz 89. člena zakona o osnovni šoli,
— pod zaporedno številko 9 pogoje iz 13. člena zakona o vzgojnovarstveni dejavnosti za predšolske otroke,
— pod zaporedno številko 10 pogoje iz 27. člena zakona o glasbenih šolah.
Poleg naštetih zahtev morajo kandidati imeti ustrezne moralnopolitične kvalitete, biti morajo aktivni družbenopolitični delavci in s svojim dosedanjim delom zagotavljati uspešno uresničevanje vzgojno-izobraževalnih smotrov. Obvladati morajo tudi zakonitosti slovenskega jezika.
Kandidati bodo izbrani za dobo 4 let. Prošnje z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev in opisom dosedanjega dela naj prosilci pošljejo Komisiji za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve skupščine občine Brežice v 20 dneh po objavi razpisa.
O	izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po poteku razpisnega roka.
SALONIT ANHOVO TOZD RUDNIK GLOBOKO pri Brežicah
objavlja
LIC/ TA C! JO ZA PRODAJO
TOVORNEGA AVTA TAM 5000 prekucnik Leto izdelave 1970 Vozilo ni registrirano
Izklicna cena 95.000,— din s prom. davkom, 10 odst.—varščina
Začetek licitacije bo 23. 2. 1979 ob 10. uri na prostoru Rudnika Globoko. Ogled možen do dneva prodaje.
Dopisna delavska univerza „UNIVERZUM" LJUBLJANA, Parmova 39
vpisuje v preizkus znanja (brez seminarjev) za vpis na Višjo pravno šolo Maribor, Višjo šolo za socialno delo in Višjo upravno šolo. Vpisujemo vsak dan, razen sobote, od 7. do 13. ure ter vsak torek od 7. do 18. ure, do vključno 10. marca 1979.
Izobraževalni center pri DDU „Univerzum" telefon 312-133 312-745
J
„SOP" KRŠKO, TOZD KLEPAR, RAZPISNA KOMISIJA ZA IMENOVANJE INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA - DIREKTORJA TOZD KLEPAR
RAZPISUJE na podlagi 73. in 74. člena statuta TOZD KLEPAR prosta dela in naloge individualnega poslovodnega organa
DIREKTORJA TOZD KLEPAR.
Poleg splošnih pogojev, ki jih določa zakon, mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje:
1. da ima višjo ali srednjo šolsko izobrazbo Z da ima najmanj 5 let delovnih izkušenj pri opravljanju del oziroma nalog s posebnimi pooblastili in odgovornostmi,
3. da je moralnopolitično neoporečen,
4. da aktivno obvlada 1 svetovni jezik.
Prijave pošljite priporočeno v 20 dneh po objavi na naslov: SOP Krško, kadrovska služba
ZA RAZPISNO KOMISIJO TOZD KLEPAR,68270 Krško, CKŽ 141
Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po objavi oglasa.
Št 6. (1539) 8. februarja 1979
DOLENJSKI UST
pisma
in
odmevi
5>/* ^ Jk
\lntAAu/JkKr 1iot)VtyJaya/ lido/
Za neuspeh ni kriva le soba
Člani novinarskega krožka artiške osnovne šole smo se pogovarjali s tov. Levarjevo, ki je že šest let mentorica pionirske organizacije. Takole nam je govorila o svojem zahtevnem delu:
»Dejavnost PO otežuje to, da se veliko učencev vozi v šolo od daleč, zato ni lahko usklajevati delo pri. izvenšolslah dejavnostih. Tudi program Jugoslovanskih pionirskih iger je preveč splošen in ga je treba nehno prilagajati potrebam in možnostim naše šole. V zadnjem času je °paziti velik napredek pri delu razrednih skupnosti, učenci so veliko bolj samostojni kot prej.
Tvorno je treba učence vključevati v delo PO že od vsega začetka, kajti kasneje jim običajno zmanjka samozavesti, bojijo se neuspehov. Tudi priznanja navadno ne dosežejo pravega učinka, ker pridejo prepozno. Res delavnih učencev zadnjih razredov je v PO bolj malo, preveč imajo šolskih obveznosti, zato prihajajo na sestanke le tedaj, kadar je nujno. Iz naše PO so doslej še vsakega učenca sprejeli v mladinsko organizacijo, čeprav mnogi po učnem uspehu tega ne bi zaslužili, so se pa izkazali v izvenšolskih dejavnostih.
Ob raznih akcijah učence premalo seznanimo s smotri njihove pomoči, zato so uspehi pogosto borni. Pa tudi sicer bi bilo treba izboljšati delo PO. Tako bi morali delovni program sprejeti že na pionirski konferenci in ne šele naknadno. Predsedniki razrednih skupnosti bi se morali z učenci več pogovarjati o skupnih nalogah. Če sami ne utegnejo, bi moral kdo drug namesto njih priti na sestanke PO, tako da se potem ne bi več izgovarjali, da niso bili obveščeni. Osnovni pogoj za poglobljeno delo pa je delovna soba PO. Te mi nimamo, sproti iščemo prazne razrede, zato naša dejavnost ne poteka tako, kot bi morala. Seveda pa pravi vzroki za neuspehe običajno tičijo le v nezainteresiranosti učencev."
Kaj doživlja pobiralec naročnin TV
Televizijski naročniki se zadnje čase vsevprek pritožujejo čez program, čez »okrogle mize", ki služgo nekaterim gledalcem kot »spalni prašek", čez popačeno izgovarjavo ramoglas-nikov napovedovalcev in še in še. Vendar tokrat to plat problemov TV pustimo pri miru in prisluhnimo inkasantom.
Pojdimo malo po »križevi" poti pobiralcev televizijskih naročnin. Pogovoril sem se s tistim, ki ima za okoliš skoraj polovico mesta Kočevje. Tu ima nad 2000 naročnikov, se pravi, da obišče na dan povprečno nad 60 strank, seveda tudi ob nedeljah, ker dobi takrat največ ljudi doma. Že samo to je veliko delo.
Pobiralec naročnin je potožil, da kamor pride, ga z redkimi izjemami naderejo, kakšen je program in da so za ta ,,nič“ zopet podražitve itd., kakor da je za to on kriv. »Pridem k stranki," pravi, in že je vpitje: Kaj hodiš danes, ko nimam denarja! Odšel sem in obiskal tega naročnika še dvakrat, a ga ni bilo doma. Naslednji mesec sem ga dobil doma in pobral naročnino za dva meseca, pa mu zopet ni bilo prav, češ: Kje bom pa jemal denar! Kje si pa prejšnji mesec hodil? in tako naprg. Tako bi lahko napisal romane, kaj vse doživim pri nekaterih naročnikih."
Se huje je, ko pridejo zamudnikom, ki niso plačali nad tri mesece, tožbe ali celo nalogi za zapečatenje aparatov. Za konec pa je povedal še:
»Ko sem pobiral naročnino ves popoldan in pozno v mrak, sta me ustavila pri izhodu iz bloka dva mlada fanta in vprašala, če sem jaz inkasant TV. Odgovoril sem, da ne in da je inkasant še v bloku. Nato sem urno stopil v avto in se odpeljal. V torbi sem imel nad 20.000 din (2 stara milijona), kolikor sem kasiral tisti dan." Komentar tu ni potreben.
Nekatere naročnike bi bilo treba oprati v televizijskem Žehtniku. Tako bodo videli vsaj dober program, h kateremu so prispevali sami Seveda bi bil tak program tudi na kulturni ravni primerni za take naročnike.
ANDREJ ARKO KOČEVJE
»Doletela me je Jernejeva usoda”
Nehvaležnost dedičev do Ane Kulovec, ki je skoraj 3 desetletja delala na kmetiji
Na kratko bom opisala svojo življenjsko pot in na koncu zastavila vprašanje, ki me teži.
1930. leta sem se poročila z vdovcem, kmetom in gostilničarjem, očetom sedmih otrok. Bili smo složna družina, jaz sem gospodinjila in stregla v gostilni. Fantje so med NOB odšli v partizane, zato so julija 1942 Italijani požgali domačijo, preostale člane družine pa odpeljali v internacijo. Vrnili smo se aprila 1943, ničesar nismo imeli, zato je bila še kako dobrodošla pomoč moje rodne domačije. Živež, prašič in nekaj denarja za popravilo hiše in gospodarskih poslopij - to nas je rešilo hudega pomanjkanja.
Ko smo se izvlekli iz težav, je mož zbolel; streči sem mu morala ko otroku. Umrl je 1950 in tedaj sem postala lastnica 18 a njive, nekaj gozda in vinograda ter uporabnica ene sobe in kuhinje do smrti. Vse ostalo je v soglasju z drugimi dediči prevzela druga najstarejša hči, ki je neporočena živela na kmetiji. Dobro sva se razumeli, delili delo in skrb za vse gospodarstvo. Prava gospodinja ni imela dovolj denaija za vzdrževanje kmetije, zato sem ji pomagala tudi sama s pokojnino, ki sem jo po možu prejemala za padlega pastorka. Plačevala šem davke in skrbela za nabavo vsakdanjih potrebščin.
Do avgusta 1976, ko je gospodinja umrla, sem oskrbovala živino, obdelovale njive in opravljala še vrsto kmečkih del. Zavedam se, da nisem upravičena do družinskega dedovanja, toda dediči bi morali
upoštevati tudi moje skoraj 30-let-no delo in denarno pomoč. Pa ne, oporekajo mi kakršne koli pravice in grdo očitajo, da je bila moja pokojnina hišna last in da sem bila zato dolžna kmetijo denarno podpirati. Oddaljen vinograd, ki sem ga dedovala po možu, sem že pred leti prodala, zdaj pa me dediči sprašujejo, kje je ta denar. Nočejo doumeti, da sem ga vložila v kmetijo, sebi pa
OMARIC SE ZMERAJ NI!
Ko so polepševaliNovo mesto za stalno konferenco mest, so s pročelij hiš odstranili vrsto oglasnih omaric, v katerih so plakati in fotografije seznanjale občane s kinematografskim sporedom. Konferenca ježe zdavnaj mimo, odgovorni pa se še zmeraj niso odločili, kje in kakšne bodo nove omarice. Ne odzovejo se ne na telefonske, pismene niti osebne pripombe, organizaciji, ki skrbita za predvajanje filmov (ZKO in Dom JLA), pa imata zaradi slabega obveščanja manjše število obiskovalcev. Kdo bo kril izgubo? Morda tisti, ki so polep-ševali mesto? Zdi se, da ima vmes prste birokratski škrat, čeprav je zadeva zelo preprosta: določiti je treba le obliko omaric in mesta, kjer bodo visele, obrtniško delo pa bo nato hitro opravljeno.
F. S.
kupila le en plašč. Naj omenim še to, da sem si pri kmetovanju poškodovala tudi nogo.
Sprašujem torej, ali sem upravičena do deleža ali plačila, saj sem na posestvu delala skoraj 29 let Če mene ne bi bilo, bi morala pokojna gospodinja najeti delavce, da bi bila kos obdelovanju zemlje.
ANA KULOVEC Vavta vas 2
NI SE PELJAL S KOLESOM
' V zapisu o hudi zimi leta 1929 ste zapisali, da se je po zamrznjeni Krki peljal s kolesom tudi Windi-scher. To ne drži, ker sem tega človeka osebno poznala in je bil tako težak, da je komaj hodil, kaj šele, da bi se lahko vozil s kolesom. Prevažal se je samo s kočijo in še ta se je vsa upognila pod njegovo težo. Stari Novomeščani imamo dober spomin. Prav bi bilo, ko bi pisec pri njih take stvari preveril.
MILKA AVSEC
ZAHVALA ZA POZORNOST
Prijetno sem bil presenečen, ko so me ob novem letu obiskali člani krškega združenja šoferjev in avtomehanikov, mi izročili lepo darilo z nageljnom, znakom tovarištva, in mi zaželeli veliko zdravja in seče. Kot ustanovni član in prvi predsednik njihovega združenja se jim za pozornost javno zahvaljujem ter jim želim veliko uspehov pri delu in srečno vožnjo. ANTON BAŠKOVEC Krško
DOMAČA tovarna smuči
~ Jožetu Mausseiju s Pleša je °če Jože kar doma naredil smuči, sin pa je v veliki želji biti enak sovrstnikom dilci kar sam opremil z napisom Elan. Pleš, Kjer sta doma oba Jožeta, je naselje pri Uršnih selih. Na nadmorski višini 434 metrov sta obljudeni še dve hiši, v dolino je pto hoda. Snega pa je, v prvi zhni res obilo, tudi do dva hietra ga namerijo. Bo imel •Hladi Jože, ki vneto varčuje za Ptave »elanke”, vsaj po čem dričati.
ČE JIH PREVEČ GOVORI
Na zadnjem uredništvu v gosteh, ki je bilo v Krmelju, je zaradi vpadanja nekaterih v besede drugih Prišlo do neljube napake. Ko je •ekla beseda o knjigah, katere mora-jo po novem zakonu imeti v vsaki Ogovini, je novinar zapisal, da teh knjig v knneljski trgovini ni, čeprav je bilo povedano, da knjige sicer so, vendar ni o njih še prav nič zapisanega. Prav tako omenjeni Bilten ni °bčasno izhajal, ampak so bili le občasni predlogi, naj bi ga izdajali. Kjjub tema dvema drobnima napakama pozdravljam Uredništva v gosteh, saj je tak način novinarskega čela zanimiv.
BORIS DEBELAK Krmelj
Gasilsko društvo Dragomlja vas, v katerega je vključeno 98 odstotkov vaščanov, bodisi kot aktivnih, bodisi podpornih članov, je imelo v drugi polovici januarja občni zbor. Udeležila sta se ga tudi Djordje Radovič in Martin Vrviščar iz Metlike kot predstavnika občinske gasilske zveze.
Iz poročila o delu v minulem letu je razvidno, da je bilo društvo zelo prizadevno. Pogiavitna dela so člani opravili pri gradnji gasilskega doma, v katerega so ,,vložili" 554 prostovoljnih delovnih ur. Polovico tega
OPEŠANA SKRB ZA OKOLJE
Včlanjena je skoraj vsa vas
Gasilsko društvo Dragomlja vas je aktivno na več področjih — Gradnja gasilskega doma in razširitev poti
časa so prostovoljno delali pri razširitvi krajevne poti Dragomlja vas -Gradnik. Člani so se izkazali tudi pri operativnem delu: na sektorskem tekmovanju so zasedli tretje mesto, ob tednu požarne varnosti pa so bili prvi v suhorskem sektorju, tretji pa v občinskem merilu. Člani društva so bili aktivni tudi v delegatskem sistemu ter v različnih drugih organizacijah. Na ta način se aktivno vključujejo v napore za splošen napredek vasi in širše skupnosti.
Tudi v tekočem letu bo glavno moč zahtevala gradnja doma, v programu pa imajo še izobraževanje, operativno delo z desetino, preventivno delo.
ANTON ZUPANČIČ Dragomlja vas
Vendarle nov dom
V Vavti vasi bodo začeli graditi gasilski dom
Dolgoletna ideja o novem gasilskem domu v Vavti vasi je doživela precej lokacijskih in vsebinskih sprememb in lani dozorela v prepričanje, da je gasUski dom resnično potreben za splošno protipožarno varnost, pomemben za razvoj S>LU.
Upravni odbor gasilskega društva in svet KS sta sc lani povsem zedinila o novogradnji, zato je bil narejen tudi načrt del, katerega uresničevanje pa sc je prestavilo na letos. Lastniške stvari in lokacijska dokumentacija so skoraj že urejeni, načrte pa še izdelujejo. Predračunska vrednost novogradnje znaša 3,2 milijona dinarjev, z gradnjo pa bodo začeli še letos. Upravni odbor gasilskega društva pojasnjuje, da bodo denar prispevali krajani s samoprispevkom, na pomoč pa bodo priskočile tudi delovne organizacije iz Straške krajevne skupnosti in novomeška samoupravna interesna skupnost za varstvo pred požari.
ni
Snega - to zimo ga malo - se ne veselijo samo smučarji, ampak tudi ljubitelji čistega okolja, saj snežna odeja vsaj začasno prekrije kupe odpadkov, ki jih običajno na najbolj nepri-mer nih krajih odlagajo ljudje. Tako je mladi škocjanski voznik traktorja (reg. št. NM 379-82) 13. septembra lani v gozdu ob poti med Cegelnico in Grobljami odložil več prikolic odpadnega zidarskega materiala, pločevine, cevi in plastike Ta krama z delovišča novomeškega hotela Metropol zdaj ,,krasi" naravo najbrž zato, ker mladi voznik ali pa tisti, ki mu je naročil, kje se naj znebi odvečnih stvari, ne vesta, kaj pomeni varovanje okolja.
R.S.
Cegelnica
, Dve nevesti”
Soteska ,,Zarja” na odru
»Slovenska ljudska folklora in stari običaji, prepleteni z ljudskim humorjem, so recept za igre, kijih naša skupina postavlja na oder,” je po sobotni krstni uprizoritvi igre Cvetka Golarja ,JJve nevesti” povedal režiser dramske skupine »Zarja” iz Soteske, Janez Vovk.
Njihova igra s preprosto in razumljivo vsebino je prenesena v domače okolje. Vsakdanji žargon s priokusom soteškega narečja je tisto, kar žene kulture lačno občinstvo v zgornjem delu doline reke Krke v dvorane. Od tedaj, ko se je režiserskega dela lotil Janez Vovk, so postavili na oder že sedem iger: »Domna”, »Klobčič", »Pričaranega ženina", »Zgledno devico”, »Tri tičke in zdravnikove laži”, »Mater” in »Dve nevesti”.
»Imeli smo trideset vaj. Šele teden dni pred nastopom smo se zbrali vsi, saj veliko igralcev dela v izmenskem delu. Že pri prvih vajah smo poizkušali za posamezne besede in stavke poiskati ustrezne domače izraze. Čeprav se igra odvija na gorenjskih tleh, so se podobne stvari v prejšnjem stoletju dogajale tudi pri nas. Gorenjske govorice ne bi zmogli, pa tudi gledališki jezik bi nam povzročal težave, zato smo ubrali tako pot," je kot v opravičilo zvenelo režiserjevo pojasnjevanje.
Že v nedeljo sc bodo predstavili v Straži, potem pa bodo zaigrali še v Dolenjskih Toplicah, Žužemberku, povabili so jih v Zagradec in na Muljavo. Letos se bodo tudi prvič predstavili strokovni komisiji na srečanju gledaliških skupin novomeške občine.
J. PAVLIN
Promet šepa
Lokalne proge v N. mestu ne premorejo voznega reda
Nov prometni režim v Novem mestu je že pred časom zahteval, daje avtobusno podjetje »Gorjanci”, ki skrbi za lokalni mestni promet, spremenilo nekatera postajališča. O teh spremembah pa podjetje ni seznanilo potnikov, tako da mnogi ne vedo, niti kje stoji niti kdaj vozi avtobus. Zato avtobus proti Šmihelu ali od tam v mesto pogosto vozi prazen.
Na tej progi bi se dalo še marsikaj izboljšati. Avtobus bi lahko vozil do križišča na koncu Šmihela, saj je tam dovolj prostora za obračanje. Potnikov bi bilo več, manjša pa bi bila gneča na avtobusu, ki vozi na Laze. Prizadeti krajani se sprašujemo, ali so pri Gorjancih pomislili na to, da bi se pogovorili s predstavniki krajevne skupnosti in skušali promet urediti tako, da bi bil v zadovoljstvo vseh!
ŠMIHELČANI
Veseli domačih obrazov
Šentjanški Rdeči križ v skrbi za ostarele
KAMERA ODKRIVA - Še dobro, da pešci ne hodijo nazaj po novomeškem mostu, saj jim je tako onemogočen pogjed na »čudovito idiliko” pod mostom pri samopostrežni trgovini. V Žabjeku bi tamkajšnji prebivalci te odvržene plastične reči lahko porabili za gradbene ali okrasne elemente. (Foto: J. Pavlin)
Število članov osnovne organizacije Rdečega križa v Šentjanžu seje dvignilo že na 380 članov. Zaželenega napredka ni pri podmladku. Odkar ima organizacija svoj prapor, smo na zadnji poti pospremili že 35 članov.
Za novo leto smo obiskali in skromno obdarili nad 30 ostarelih. Razen starosti jih večinoma muči še bolezen. Vsi so bili veseli, da se jih je vendarle kdo spomnil. Štirje člani odbora smo obiskali krajane z območja krajevne skupnosti Šentjanž, ki preživljajo jesen svojega življenja v domovih počitka na Impoljci in Loki. Poudariti velja skrb naše družbe in delavcev v njih, saj je v teh domovih lepo in čisto.
Človek ne more pozabiti, kako veseli so obiska ravno varovanci v takem domu. Se taka toplina okolice ne more nadomestiti doma. Vsak se rad pogovarja o domu, želi si snidenja z domačimi obrazi, skromno darilo je le znak pozornosti. Ena od mater - na svet je spravila osmero otrok - nam je ob tem novoletnem obisku zaupala, kako si je želela, da bi se vsaj ta dan oglasil pri njej kdo od njenih domačih. Svojcem toplo priporočamo, naj svojim bližnjim v domu od časa do
LESKOVEC: TEKAČI VADIJO
Navzlic slabim vremenskim razmeram vadijo člani Atletske sekche Maraton iz Leskovca že od srede januarja. Za vadbo imajo bolj slabe možnosti (ni tušev', slaba oprema, finančne težave), zato so toliko bolj veseli zadnjih uspehov. Sedaj pretečejo nekateri tekači 10 km dolgo progo tudi pet minut hitreje kot v istem času lani. Dosežki obetajo, da bodo v prihodnjih tekmah Leskov-čani dosegli še več uspehov kot do sedaj.
L Š.
GROSUPLJE: USPEŠNI NOGOMETAŠI
Nogometni klub Grosuplje je v minuli sezoni dosegel svoj največji uspeh. Članska ekipa je namreč v ljubljanski rekreacijski ligi prepričljivo zmagala. V občini posvečajo nogometni igri veliko pozornosti, registriranih pa imajo več kot 200 igralcev. Nogomet je v Crosupljem zaživel tisti lup, ko se je ločil od TVD Partizan in začel delovati samostojno.
NA STOL ŽE ŠTIRINAJSTIC
Cez dober teden se bo začel že štirinajsti tridnevni pohod na Stol. Prvi pohod je bil 25. fcbruaija 1962, na njem pa je sodelovalo 51 udeležencev. Leta 1974 jih je bilo prvič več kot tisoč, lani pa jih je bilo že 4468. Tradicionalni pohod sc bo začel 16. februarja s pohodom šolske mladine, v soboto in nedeljo pa bodo odšli na pot drugi udeleženci Organizatorji pričakujejo, da se bo letos povzpelo.na Stol več kot 5000 pohodnikov.
časa poklonijo nekaj trenutkov, saj še niso mrtvi.	BETKA	KOS
Šentjanž
PREDAVANJA ZA KMEČKE ŽENE
Skupaj z aktivom kmečkih žena, ki so organizirane v temeljnih zadružnih organizacijah, je kmetijska pospeševalna služba pri novomeški KZ Krka pripravila niz predavanj o proizvodnji, prehranjevanju, kmečkem turizmu in zdravstvu. Obisk predavanj je bil povsod zadovoljiv, najbolj pa so se izkazale članice šmarješkega aktiva. Kmečke žene, katerih delo je še mnogokrat zapostavljeno, so s takim sodelovanjem dokazale, da hočejo na osnovi znanja in izkušenj dosegati čim boljše rezultate pri kmetovanju.
JANEZ BRATKOVIČ
Ljubitelja živali ni več
Na kočevskem pokopališču so v petek, 2. februarja, Dokopali Janka Kluna, velikega ljubitelja narave in živali. Pokojni je bil znan daleč naokoli po Dolenjski in Beli krajini kot odličen poznavalec polhov, lova nanje, hkrati pa tudi kot gojitelj te značilne živalice naših gozdov. Na svojem domu je imel jelenčka Bambija, srnico Piko in udomačenega belega polha z dvema običajnima sivima polhoma. Beli polh je izredno redka žival, zato ni nič čudnega, če so Klunove polhe uporabili tudi pri snemanju neke televizijske oddaje zagrebškega televizijskega studia. Ljudje imajo navado reči, da kdor ima rad živali, ni slab človek. Pokojni Janko Klun je dokaz, da rek drži.
Janko Klun s svojimi živalskimi prijatelji.
NOVI. PROGRAM OKEN IN BALKONSKIH VRAT
JELOBOR 78 s termoizolacijskim steklom
teErmstEn
Aluminijasti profil
Zanesljiva površinska zaščita z globinsko delujočimi lazurnimi premazi
Prikrito kvalitetno enoročno okovje
Specialno 4 mm debelo steklo
Specialni aluminijasti odkapni profil
Optimalno profiliran zunanji del okvira, ki omogoča vgraditev zunanje in notranje okenske police
a — vrednost 0,3 m3 /h ml
k - vrednost 2,5 cal/m 2h°C zvočna izolacija 30 dB
Tesnilni profil iz trajno elastičnega materiala
Permanentni silikonski kit za zasteklitev
Sušilno sredstvo
Akustični podložni trak omogoča, da je TERMOTON steklo elastično vloženo
Izbran les. (smreka/jelka) posušen na optimalno lesno vlago 12 % ± 2 %
PRODAJNA MESTA Z NOVIM PROGRAMOM:
ŠKOFJA LOKA tel. (064) 61-361 ___________________________________ZAGREB	-	Sesvete	tel.	(041)	253-259
W JELOVICA lesna industrija, ŠKOFJA LOKA, Kidričeva 58,
tel. (064) 61-361
emomn kotiček
Veleslalom cicibanov v Kranjski gori
V prejšnjem Emoninem kotičku je prišlo do neljube pomote. Tokrat nam ni zagodel tiskarski, ampak kar „trgovin-ski" škrat. Soorganizator veleslaloma cicibanov v Kranjski gori namreč ni Društvo prijateljev mladine ampak Mestna zveza za telesno kulturo iz Ljubljane in seveda Trgovska hiša Maximarket. Prepričani smo, da boste naše opravičilo sprejeli z razumevanjem.
Seznaniti vas moram še z nekaterimi podrobnostmi veleslaloma cicibanov. Pravico do nastopa imajo cicibani in cici-banke, rojeni leta 1970 in seveda tudi mlajši, ki niso kategorizirani in ki nimajo jugo-točke.
Veleslalomska proga je lahka in razločno označena. Nahaja pa se na smučišču Podles -Presek v Kranjski gori. Pričetek tekmovanja bo ob 10. uri in 30 minut dopoldne.
Zaradi velikega zanimanja vam priporočam, da svoje cicibančke pravočasno prijavite. Za tiste, ki nimajo lastnega prevoza, pa so zagotovili prevoz z avtobusom iz Ljubljane v Kranjsko goro in nazaj. Naj ponovim, da boste vse potrebne informacije dobili na športnem oddelku Trgovske hiše Maximarket v Ljubljani, Trg revolucije 1, ali po telefonu (061) 23—681, interno 84.
Ker pa sem že bil na športnem oddelku, sem se pozanimal, kakšne vrste smučarske opreme je še možno kupiti, saj je smuka na naših alpskih smučiščih še ugodna. Če imate namen zamenjati poškodovano ali
IZVRŠILNI ODBOR SKUPŠČINE OBČINSKE ZDRAVSTVENE SKUPNOSTI METLIKA
RAZPISUJE prosta dela in naloge
SEKRETARJA SKUPNOSTI
za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
Poleg z zakonom določenih pogojev mora kandidat imeti visoko ali višjo izobrazbo ekonomske smeri.
Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o strokovni izobrazbi na naslov: OBČINSKA ZDRAVSTVENA SKUPNOST METLIKA.
Rok prijav je 15 dni po objavi, kandidati bodo o izbiri obveščeni najkasneje v 30 dneh po opravljeni izbiri.
REGIONALNA ZDRAVSTVENA SKUPNOST NOVO MESTO Strokovna služba
OB JA VLJA prosta dela in naloge
REFERENTA ZA KONTROLO IN PORAVNAVO RAČUNOV
Pogoji: dokončana srednja šola ekonomske, upravno—administrativne ali splošne smeri in 2 leti delovnih izkušenj
\
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 15 dneh po objavi na naslov:
REGIONALNA ZDRAVSTVENA SKUPNOST - Strokovna služba. Novo mesto, Kidričev trg št. 3.
Kandidati bodo o izbiri seznanjeni v 30 dneh po opravljeni izbiri.
SKUPŠČINA OBČINE ČRNOMELJ
Komisija za volitve, imenovanja in kadrovska vprašanja
RAZPISUJE PROSTA DELA IN NALOGE
1. RAVNATELJA Poklicne kovinarske šole Črnomelj
2. RAVNATELJA Dijaškega doma Črnomelj
3. RAVNATELJA VVZ - Otroški vrtec Črnomelj
Pogoji:
Pod 1: učitelj z visoko ali višjo izobrazbo, strokovnim izpitom in najmanj 5-letno vzgojno-izobraževalno prakso.
Pod 2: učitelj z viljo izobrazbo, strokovnim izpitom in najmanj 5-letno vzgojno-izobraževalno prakso.
Pod 3: vzgojitelj s strokovnim izpitom za delo v vzgojno-var-stvenem zavodu in najmanj 5 leti delovnih izkušenj v vzgojnovarstvenem zavodu in najmanj 5 leti delovnih izkušenj v vzgojnovarstvenem delu ali: diplomirani psiholog, pedagog oz. socialni delavec z najmanj 3-!etno prakso v vzgojnovarstvenem delu.
Vsi kandidati ra razpisana prosta del.) in naloge morajo izpolnjevati tudi splošne pogoje in imeti moralno-politične kvalitete za vzgojne delo
Prijavo s potrebnimi dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 30 dneh po objavi razpisa Komisiji za volitve, imenovanja in kadrovska vprašanja Sob Črnomelj.
Izvršilni odbor delavskega sveta TOZD KOMELOLI »MELAMIN",
Kočevje,
ponovno objavlja potrebo po
OSMIH DELAVCIH za priučitev v obratu smolama
Poleg splošnih pogojev zahtevamo še uspešno zaključenih osem razredov osemletke. Delo bo potekalo v treh oz. štirih izmenah. Poskusno delo traja en mesec.
Vsi izbrani kandidati bodo sprejeti za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pismene prijave z dokazili o končani osemletki sprejema splošni sektor 15 dni po objavi.
SGP »PIONIR" TOZD TOGREL Leskovec pri Krškem,
razpisuje
prosta dela oziroma naloge FINANČNEGA REFERENTA.
Pogoji: srednja strokovna izobrazba ekonomske smeri in 5 let delovnih izkušenj, poskusno delo 3 mesece.
Pismene ponudbe s potrebnimi dokazili sprejema komisija 15 dni po objavi razpisa. Prijave pošljite na SGP Pionir TOZD TOGREL, Leskovec pri Krškem.
zastarelo opremo je še čas, da to storite.
Na zalogi imajo ~ smuči ELAN:
— CR 803 od 100 do 150 cm dolžine
- CR 805 od 170 do 180 cm dolžine
- CR 806 od 170 do 200 cm dolžine
— RC 03 od 180 do 195 cm višine
Prav tako so na razpolago kvalitetne vezi priznanih znamk kot so Marker, Tyrolia in Nevada Look.
Mladim ponavadi noge hitro rastejo, zato so jim smučarski čevlji kaj hitro premajhni. Na športnem oddelku Maximarketa pa imajo še na zalogi smučarske čevlje ALPINA od številke 39 do 45 ter otroške od številke 27 do 36.
[ maximarket
Na zalogi so tudi izdelki naše priznane tovarne športne konfekcije TOPER iz Celja, kot so smučarski kompleti, vetrovke, podložene in elastične hlače.
Če si boste vzeli čas, pa boste lahko kupili še marsikaj, kar vam bo prišlo prav pri vašem športnem udejstvovanju.
In, da ne pozabimI Na športnem oddelku Maximarketa je od 1. do 15. februarja 30— odstotno posezonsko znižanje cen športne opreme določenih proizvajalcev. Kaj vse sodi v to znižanje, pa boste najlaže ugotovili sami neposredno v trgovini. Lahko vam le rečem, da Elanove smuči, in vezi, ki sem jih naštel, ne sodijo med blago s popustom.
Želim vam veliko nakupovalnih užitkov!
Vaš JANEZ DOLENJSKI
..SLOVENIJALES—STILLES"
Tovarna stilnega pohištva in notranje opreme SEVNICA
DELA VSKI SVET DELOVNE SKUPNOSTI SKUPNIH SLUŽB OGLAŠA PROSTA DELA IN NALOGE
1. STROKOVNEGA SODELAVCA NA PODROČJU MARKETINGA
2. TAJNIKA SAMOUPRAVNIH ORGANOV
3. OPRAVILA NA DISKETI
4. VOZNIKA OSEBNEGA AVTOMOBILA
Od kandidatov zahtevamo, da izpolnjujejo splošne pogoje in imajo:
pod 1: visoko ali višjo izobrazbo ustrezne smeri, zaželena praksa;
pod 2: srednjo izobrazbo ekonomske ali upravno-admini-strativne smeri ali poklicno šolo ustrezne smeri; zaželena praksa;
pod 3: srednjo izobrazbo ekonomske ali upravno—administrativne smeri ali poklicno šolo ustrezne smeri; kandidat bo moral opraviti tečaj iz programiranja; pod 4: poklicno šolo ustrezne smeri, najmanj 3 leta vozniški izpit B kategorije.
Pod točko 3 je delo v izmenah.
Za vsa dela velja 3—mesečno poskusno delo. Od vseh kandidatov zahtevamo, da so moralno in politično neoporečni.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in kratkim življenjepisom sprejema kadrovska služba 15 dni po oglasu. Kandidati bodo o izidu izbire pismeno obveščeni najkasneje v 30 dneh po objavi oglasa.
„BETI" METLIKA Tovarniška 2
TOZD KODRANKA IN VOLNA
VABI K SODELOVANJU
5 tekstilnih inženirjev 15 tekstilnih tehnikov ali kemikov s 80 delavcev za opravljanje delovne naloge kodranje, sukanje in previjanje
Vse potrebne informacije dobite v splošnem in kadrovskem sektorju v Metliki.
Objava velja do 1.3.1979.
kultura
in
izobra-
ževanje
Petnajsterica v salonu
Kočevski slikarji in kiparji (amaterji) razstavljajo te dni svoja dela v Likovnem salonu
V Počastitv kulturnega praznika so v Likovnem salonu v Kočevju odprli minuli petek razstavo del petnajstih kočevskih kiparjev in slikarjev amaterjev, članov Likovne skupine pri KUD Svoboda Kočevje. Razstava bo odprta do 12. februaria, njen pokrovitelj pa je ITAS Kočevje.
Na otvoritvi je obiskovalcem predstavil likovnike, ki razstavljajo, predsednik Likovne skupine RauC' Meglič; pozdravil pa jih je tudi
TOPLIČANI Z MOUEROM
Člani igralske sekcije Kulturnega društva Maks Henigman iz Dol. Toplic so spet razveselili domače gledalce z novo igro: 27. in 28. januarja so v društveni dvorani zelo uspešno zaigrali Molierovo komedijo ■.George Dandin ali Jurij Tepček, kaznovani soprog”. Igro je režirala Majda Zvan. Polno zasedena dvorana oba dneva je dokaz, da si Topli-čani, katerim so se pridružili še številni gostje iz zdravilišča, zelo želijo takih prireditev. Z igro so medtem že gostovali v Semiču. To nedeljo bodo z istim delom gostovali v Žužemberku, ob praznovanju dneva žena pa Še v Mokronogu.
K. S.
predstavnik pokroviteUa generalni direktor ITAS France Sile. Na otvoritvi je nastopil nonet „Rog” iz Ze{jn.
Na razstavi prikazujejo svoja dela slikarji -amaterji: Nace Vidrih, Dušan Vidmar, Janez Černač, Boštjan Košir, Stane Hočevar, Jože Marinč, Marjan Kužnik, Stane Klun in Rado Meglič, kiparji-amaterji: Alč Babič, Matija Glad, Vinko Marinč in Milan Križman, medtem ko sta sc (pesnik) Franc Lovšin in Tone Fabjan predstavila s kipi in slikami.
Med razstaviti so nekateri že znani slikarji in kiparji-amaterji, pa tudi manj znani in doslej neznani. Marsikdo je pokazal iznajdljivost. Tako se je Franc Lovšin predstavil tudi s slikami na kovinskih pokrovčkih, Tone Fabjan z oblikovanimi koreninami dreves, Stanc Hočevarje naredil okvir za svojo sliko iz papirja, a je videti, kot daje lesen, itd.
J. PRIMC
JAKI RAZSTAVLJA V BEOGRADU
V galeriji beograjskega doma JLA bo drevi ob 18. uri izvršni sekretar predsedstva CK ZKS Emil Rojc odprl razstavo slikarskih del Jožeta Horvata - Jakija. S to prireditvijo bodo počastili slovenski kulturni praznik.
PLASTIKE IN MEDALJE VLADIMIRA ŠTOVIČKA
V počastitev slovenskega kulturnega praznika so včeraj v galeriji Posavskega muzeja v Brežicah odprii razstavo kiparskih del Vladimira Štovička. Mojster iz Leskovca pri Krškem je za to razstavo globlje posegel v svojo ustvarjalno zakladnico in postavil na ogled 90 medalj in plaket (z upodobitvami osebnosti, znanih iz slovenske kulture in zgodovine ter okolja, kjer živi in ustvarja) in 12 plastik. Tolikšne umetnikove bere v enem prostoru občinstvo še ni videlo. O razstavi in koncertu pred otvoritvijo bomo še poročali. (Na sliki: Vladimir Štoviček, AVTOPORTRET, bron)
g*
Je na vrsti dom kulture?
Družbeni dogovor o novomeški občini se
dodatni prispevni stopnji (0,50 odst.) za kulturne naložbe v še ni iztekel — Kaže, da bo letos moč začeti z adaptacijo doma kulture v Novem mestu
Poleti 1976 sprejeti družbeni dogovor o temeljih plana novomeške občine za obdobje 1976 - 1980 navaja med dragim, da bo potrebno „za realizacijo celotnega programa investicij na področju skupne porabe v občini zbrati še dodatna sredstva. V 34. členu tega dogovora je povedano, za katere kulturne naložbe naj bi po stopnji 0,50 odstotka brato osebnih dohodkov po zaključnih računih za leta 1975, 1976, 1977, 1978 in 1979 zbrali 33,785.000 din.
Jeseni dograjeni in odprti novi muzej NOB in ljudske revolucije v Novem mestu je bil po odločitvi ob-
KAR 15 RAZSTAVLJALCEV - Za razstavo Likovne skupine pri
DKUD Svoboda Kočevje se je najprej prijavilo 10 amaterjev, ob otvoritvi pa smo videli dela 15 avtorjev. (Foto: Primc)
činske skupščine in občinske kulturne skupnosti prvi na spisku naložb, oziroma je imel pri dodatno zbranih sredstvih po omenjeni stopnji prednost pred drugimi deli. Letos zbrani denal bo moč porabiti za druge naložbe, ki do zdaj niso prišle na vrsto in jih ima kulturna skupnost še na dolgu. Med temi je ne-
SEVNICANI SPET IGRAJO
Nocoj ob 19. uri bodo člani sevniškega Odra mladih v gasilskem domu uprizorili „Pisano žogo”. Podobno kot lani so tudi tokrat izbrali delo Igorja Torkarja. Nastopili bodo Peter Žuraj, Breda Vidmar, Miran Ratej in Dušan Senica. Režiral je Rudi Filej, za zvočne efekte bo t poskrbel Silvo Keršič, za luč pa Zvone Lupšina.
dvomno najpomembnejša predvidena temeljita preureditev novomeškega doma kulture; Del denarja bi porabili za sofinanciranje novega večnamenskega prostora, ki bi ga naj prizidali šentjernejski osnovni šoli, nekaj pa bi ga odšteli za pripravljal-
na dela za razrešitev prostorske stiske novomeške Studijske knjižnice Mirana Jarca. Stopnja 0,50 odstotka bo tudi vir, ki bo dal kulturni skupnosti soudeležbo pri postavitvi televizijskega pretvornika za suhokrajin-sko območje na Plešivici.
Dolg iz družbenega dogovora torej še ni poravnan, saj bo treba odmeriti udeležbo še za dve gospodarski leti. Na bližnjih zborih delavcev naj bi odločali o poravnavi obveznosti za leto 1978, čez leto pa ob sprejemu zaključnih računov za letošnje leto.
Z območja dolenjske skupnosti za zaposlovanje (do konca minulega leta je vključevala tudi krško občino) se je jeseni na višje in visoke šole vpisalo 708 študentov, od tega 298 ali 42,1 odst. za študij ob delu.
Na 1000 zaposlenih je v trebanjski občini 21 novih študentov, v
jHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIHllliiliiillllllIlllIllllIlllllllilliliiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiniiii
Ali Kresiji (res) že zvoni?
Novomeška študijska knjižnica vidi izhod iz prostorske stiske v gradnji novih prostorov — Izvršni odbor občinske kulturne skupnosti jo v tem podpira
Študijska knjižnica Mirana Jarca v Novem mestu je dobila svoje prve nenajemne prostore šele leta 1954, ko se je po osmih letih delovanja preselila iz pritličja osnovne šole ,.Katja Rupena" v njej dodeljeno Kresijo pri Ljubljanskih vratih. Knjižnica je kasneje dobila v uporabo še sosednjo stavbo, vendar je lahko hiši dokončno zasedla šele pred nekaj leti, po izselitvi zadnjih stanovalcev. Čeprav ima zdaj na voljo malome vse prostore s kletmi in podstrešji, dejavnosti ne more razviti v skladu z zahtevami in potrebami pa še preiti na zastarele pultne izposoje knjig k prostemu pristopu.
Nenamensko zgrajeni prostori onemogočajo knjižnici, da bi lahko vsaj mislila na sodobno poslovanje. Poleg tega strašno primanjkuje prostorov. V nemogočih razmerah ■delajo vsi oddelki, dušijo se bibliotečni predmeti in ljudje. Knjižni fond obsega trenutno 233.146 kosov, a nenehno narašča. Knjige ležijo v desetih skladiščih, shranjene so na podstrešju, na okenskih policah, v kartonskih škatlah, na klopeh, mizah, pod njimi se šibijo omare.
Gneča je nepopisna, razmere neznosne, zahteve bralcev in širše družbe pa čedalje večje. Knjižnica se je hotela iz takega stanja rešiti že pred leti. Izdelanih je bilo več načrtov in nakazanih več poti ,kako ublažiti probleme, pa je do zdaj vse ostalo na papirju, pri zamisli in željah. Ko je že kazalo, da se bo leta 1977 začela adaptacija, je dobil prednost novi muzej NOB in ljudske revolucije. To pa ni bil edini razlog, da se v knjižnici niso mogla začeti adaptacijska dela, čakati je bilo treba tudi na soglasje Regionalnega zavo-
da za spomeniško varstvo v Ljubljani.
Ena od zahtev tega zavoda je bila, da se knjižnični stavbi navzven v ničemer ne spremenita, da se pa lahko začno notranja dela. S tem je bila Študijski knjižnici vzeta možnost, da rešuje prostorsko stisko z nadzidavo. Dovoljena pa je bila gradnja prizidka na vrtu. S tem bi knjižnica pridobila kakih 1.400 m2 bruto površin, problema na ne bi odpravila. Res je, da bi se s tem skupna površina knjižnice povečala na 2.200 m2, vendar bi bila še vedno za kakih 400 m2 premajhna. Če upoštevamo. da tak načrt ne bi rešil niti tega, kar je najnujnejše danes, ga je bolje opustiti in razmisliti o poteh, ki bi Študijsko knjižnico Mirana Jarca pripeljala v prostore, načrtovano, denimo, za potrebe leta 2.000.
Knjižnica mora torej misliti na potrebe razvijajočega se območja in samega Novega mesta, ki naj bi ob koncu stoletja oziroma tega tisočletja štelo 75.000 prebivalcev ali skoraj petkrat več kot da-
nes. Usposobiti se mora tako za potrebe samoupravljalcev kot za učence in študente usmerjenega izobraževanja, saj se slednje zastavlja tako, da bi del učnovzgojnega procesa potekal tudi v ustanovah, med kakršne šteje študijska oziroma splošnoizobraževalna knjižnica. Nemogoče pa si je tako knjižnično vlogo zamisliti brez prostega pristopa pri izposoji, brez tekočega traku pri obdelavi knjig, prav tako ne brez čitalnic, predavalnic in drugih prostorov, da o najrazličnejših drugih zadevah niti ne govorimo.
Vsega tega, kakor tudi razvoja vseh sedanjih in bodočih oddelkov, ki naj bi jih knjižnica razvila (npr. knjigoveznico), od spomeniškovarstvene službe odobreni poseg (notranja adaptacija obeh hiš in gradnja prizidka) ne more zagotoviti. Delavci knjižnice so menili, da je edini izhod za to novomeško in dolenjsko pomembno kulturno ustanovo v zidavi novih prostorov. Takega mnenja je bil tudi izvršni odbor skupščine občinske kulturne skupnosti, ko je na seji 29. januarja poslušal izčrpno poročilo o stanju in prostorski problematiki Študijske knjižnice Mirana Jarca. Izvršni odbor je zavzel načelno stališče, sestavljeno iz treh točk: prvič, daje novogradnja potrebna, drugič, da je potrebno čimprej poiskati ustrezno lokacijo, in tretjič,
da je potrebno nemudoma iz- i delati lokacijsko dokumenta- S djo (z idejami in gradbenimi 1 projekti).
Delavci novomeške Študij- § ske knjižnice se ob tem zavze- i majo, da bi gradnja nove I knjižnične stavbe prišla v novi | srednjeročni [dan za obdobje | 1981 — 1985. s tem da bi 1 prvo lopato za novo knjižnico I zasadili že 1. januarja 1981. |
Vprašanje, ki ga bomo po- 1 slej večkrat slišali in ki bo § prav gotovo razvnemalo stro- | kovne, delegatske in družbe- | nopolitične sestanke ter novi- | narska peresa, je kratko: kdaj f in kje se bo začela gradnja | novih prostorov za novome- i ško Študijsko knjižnico in § kdo bo prispeval denar za to. 1 Stavba, ki se nakazuje v obri-1 sih ob poglabljanju v prostor-1 sko stisko, potrebe in zahteve | širše družbene skupnosti ter § njenih sedanjih in bodočih | pokolenj, presega 4.500 m2 | bruto površin. Natančneje po-1 datke bo dal ijačrt.
Ne moremo zanemariti, da i narekuje dovolj prostorno in 1 sodobno urejeno študijsko | knjižnico še en vidik. To je 1 tradicija. Knjižničarstvo v No- | vem mestu ima namreč že kar § poltisočletno tradicijo. K na-1 predku te dejavnosti sili tudi | že nič kolikokrat obelodanje- | na in spoznana za pravo ugo- | tovitev, da ima Novo mesto 1 na mnogih kulturnih področ- | jih tako častitljivo tradicijo, = da je lahko že samo po sebi | pravcati kulturnozgodovinski | muzej. Gradnja nove knjižnice | bi potrdila, da so takega pre- | pričanja vsi, ki imajo njeno | usodo v svojih rokah. Se bo | torej premaknilo?
Trebnje beži z repa
Število v tem šolskem letu vpisanih študentov z Dolenjskega še ne zagotavlja, da bo strokovnjakov dovolj
črnomaljski 16,2, novomeški 14,5, metliški 14,3 in krški najmanj - le 13. Razmerje je razveseljivo še zlasti v trebanjski občini, ki je bila po številu dijakov in študentov dolgo na republiškem repu.
Največ študentov - 87 ali 12,3 odst. vseh novincev - se šola na fakulteti za strojništvo. Več kot polovica vseh vpisanih jih študira ob delu. K temu sta bistveno pripomogla oddelka strojne fakultete v Novem mestu in Krškem.
Višjo pravno šolo obiskuje v tem šolskem letu 79 novincev z Dolenjskega. Med njimi je največ takih, ki študirajo ob delu (94 odst. vseh). Dislocirani oddelek te šole v Novem mestu, odprt v tem šolskem letu, je prav gotovo pomembna pridobitev.
Na VEKŠ, ki ima prav tako oddelek v Novem mestu, jih študira 78, od tega 63 ali 81 odstotkov ob delu. Na ekonomski fakulteti jih je 64, med katerimi pa jih le 9 študira ob delu.
Pedagoško akademijo obiskuje 61, filozofsko fakulteto 42 in druge visoke šole po 25 do 28 novincev. Na medicinski fakulteti je vsega 12 študentov, kar je glede na velike potrebe po zdravnikih zelo malo.
Podatki kažejo, da je rednih študentov premalo. Glede na potrebe po strokovnjakih se šola premido mladih Dolenjcev, pa tudi usmeritev v študij se ne sklada s kadrovskimi načrti združenega dela.
Konferenca novomeške ZKO, predvidena za konec tega tedna, bo kasneje. Sklicati jo bodo, ko bodo besedila nekaterih dokumentov usklajena s predlogi in stališči, porojenimi v javni razpravi, ko bo znano, na koliko denarja lahko računa letos ZKO, in ko bo do kraja obrušen predlog za novo vodstvo.
Pričakovanje
Od konference vsi veliko pričakujejo, še posebno amaterski kulturni delavci, delujoči v glasbenih, likovnih, dramskih, literarnih, folklornih, lutkovnih, recitatorskih in drugih skupinah oziroma v kulturnih društvih. Pomenila naj bi začetek novega obdobja v delovanju ZKO, pa naj imamo v mislih organizacijski (samoupravni) ali vsebinski vidik, in tudi obdobja, ko si posamezniki ne bodo mogli več prilaščati izključne pravice do „škarij in platna” v tem našem amaterizmu
Vse novo in boljše naj bi raslo v prvi vrsti iz delegatskih razmerij, ki prodirajo naposled - z vsem svojim smislom in duhom - tudi na polje amaterske kulture, pa tudi iz doslednega spoštovanja in uresničevanja obeh glavnih dokumentov, ki ju bo sprejela konferenca, to pa sta samoupravni sporazum o združitvi v ZKO in statut te organizacije.
Besedilo teh dokumentov so temeljito precedile ustrezne komisije pri občinskih organizacijah sindikata, ZK ih ZSMS, naposled pa še v koordinacijskem odboru za kulturo pri SZDL. Pri tem opravilu so zlasti odmerjale pozornost vprašanju, koliko vsebine je v te dokumente pretočene iz znanih političnih resolucij in širših družbenih stališč, partijske komisije še posebej, kako se v sporazumu in statutu ter ne nazadnje tudi v delovnem načrtu ,,nadaljuje" akcija ,,Človek, delo, kultura”.
Če pravimo, da gre za novo in boljše, naj bi se oboje takoj začelo odražati v življenju. Pa čeprav bi bilo treba tu in tam stopiti na pot začetka.
I. Z.
IVAN ZORAN|
  Illllllllllllll  ...................................................................................
..POLLETJE” GLEDALIŠKE ŠOLE - Prvi del male posavske gledališke šole je končan, jutri se bodo slušatelji spet zbrali v Krškem, da bi predelali preostalo snov in naštudirali kabaret pravijo, da smeh ni greh”. Do zdaj so si pridobili že veliko znanja, za kar so poskrbeli tudi znani predavatelji Vladimir Kocjančič, Peter Militarov, Sergej Verč, Darka Čeh in Saša Šubic. To je prva taka šola za strokovno usposabljanje igralcev, recitatorjev in režiseijev v Sloveniji. Zadovoljen ie tudi organizator - posavski področni odbor Združenja gledaliških skupin Slovenije. Skoda je le, da iz Sevnice, s Senovega in Blance ni udeležencev. (Foto: Vlado Podgoršek)
9lobiour
Št 6 (1539) 8. februarja 1979
0LENJSK1 UST
LEV
mKMPUIL
LJUBLJANA VOŠNJAKOVA 1 JUGOSLAVIJA
Hotel Lev iz Ljubljane prireja vsako leto tedne ali mesece kulinarike raznih narodov. S tem želi po eni strani popestriti turistično gostinsko ponudbo, po drugi strani pa približati Slovencem kulinarične značilnosti in posebnosti, da se lahko vsaj za nekaj časa odtrgamo od ..domačih specialitet*.
natakarje. Ker vedo, da je naša
V hotelu Lev so od tujih gostovale že italijanska, francoska, kitajska in grška kuhinja. Od jugoslovanskih pa srbska in bosansko hercegovska.
V načrtu pa imajo gostovanje od tujih kuhinj še špansko in turško, od domačih pa črnogorsko in makedonsko.*
Zaradi zanimanja obiskovalcev so ta gostovanja prerasla v tedne ali celo mesece kulinarik, saj hotel Lev skuša približati gostom ne samo najbolj tipične jedi, ampak tudi del folklore dežele, oziroma krajev iz katerih prihajajo kuhinje.
Vodstvo hotela Lev in organizatorji si prizadevajo, da privabijo k sodelovanju resnično kvalitetne kuhinje. Prav tako si prizadevajo privabiti k sodelovanju tudi boljše kuharje in
turistično gostinska ponudba skromna in enolična, skušajo pridobiti tudi glasbene ansamble, ker je v Sloveniji malo lokalov, kjer bi se gostje ob glasbi lahko tudi najedli. Lahko trdimo, da je tako organizirana ponudba hotela Lev vabljiva, ker vsaj za nekaj ur pričara ob jedi in glasbi pravo vzdušje dežele.
Kuhinje delijo na dva dela. Ene so pokušalne, na primer kitajska, na katere prihajajo gostje samo enkrat na poskušanje in druge, na katere pa gostje prihajajo večkrat. To je tudi razlog, da take kuhinje prirejajo pogosteje.
Posebno priljubljena je MADŽARSKA KUHINJA, ki vam jo tokrat predstavljamo. Pred enajstimi leti, ko je prvič prispela v hotel Lev, je trajala komaj štirinajst dni. Letošnja, že enajsta po vrsti, pa traja kar od 13. januarja do 18. marca.
Osnova madžarske kuhinje je paprika, kisla smetana, gobe, gosja jetra, kokošje, svinjsko in telečje meso ter sladkovodne ribe.
Naj vam predstavimo le nekaj jedi, ki vam bodo zagotovo vzbudile apetit in željo, da se tudi vi odločite za pot v hotel Lev v Ljubljani, kjer boste lahko sami okusili dobrote madžarske kuhinje. Če boste večerjo pričeli z juho in, če bo to bograč golaž, vam ga bodo postregli v kovinskem kotličku, ki je ogrevan s plamenom na vaši mizi, da se jed ne ohladi.
Bograč je pravzaprav tradicionalna madžarska juha, skuhana z govejim mesom in krompirjem ter raznimi dodatki, ki so napravili bograč tako znan in priljubljen. Znana je pa tudi fižolova juha „Jokai", pripravljena iz fižola, v katerem je kuhano okajeno meso in klobase z dodatkom smetane.
Če pa boste za glavno jed na primer naročili telečji zrezek Ovari, ki ga pripravljajo s teletino, sirom, šunko in gobami, pa smo prepričani, da boste tudi doma sami poizkusili pripraviti kaj podobnega, ko se boste prepričali v bogastvo okusov.
Ljubitelji sladkovodnih rib bodo prav gotovo prišli na svoj račun, če bodo naročili krapa z domačim džuvečem „Rac-ponty".
Za sladico pa je vredno naročiti orehove palačinke z rumom in prelite z vročo čokolado. Znane so pod imenom „Gun-del".
K jedem pa lahko izbirate madžarsko črno vino ,,Kadar-ka" ali belo ,,Ezerjo", ki obe izvirata iz Panonske nižine.
Gostom strežeta tudi dve madžarski natakarici v narodnih nošah, ,,dirigentsko kuhalnico" pa kot glavni kuhar suče glavni kuhar enega najbolj znanih budimpeštanskih lokalov Apo-stolok (Apostoli).
Zabaval vas bo petčlanski ciganski ansambel, ki ga sestavljajo cimbale, kontrabas, klarinet in dve violini.
Predstavili smo vam le nekaj posebnosti madžarske kuhinje. Vse to in še več pa boste lahko sami okusili v restavraciji holeta Lev v Ljubljani, ki so jo za čas trajanja madžarske kuhinje poimenovali ,,Piroska csarda".
Popestrena gostinsko turistična ponudba
Nova turistična poslovalnica -nova turistična ponudba
1. februarja sta se na stavbi tovarne zdravil Krka na cesti Komandanta Staneta 19 zasvetila dva nova napisa: Emona in Globtour ter najavila pričetek poslovanja nove turistične poslovalnice Globtour v Novem mestu. S prihodom v naše mesto bo turistična agencija Globtour popestrila turistično ponudbo in prispevala k pospeševanju razvoja turizma v novomeški občini.
Agencija Globtour je kot enovita delovna organizacija v sozdu Emona. Ustanovljena je bila leta 1968 predvsem za inozemski turizem. V zadnjih letih pa so razvili tudi domači turizem, kar omogoča domačemu gostu posluževati se turističnih uslug v domovini in tujini. S 1. marcem letos pa bo pričela delovati Rent a car služba v sodelovanju z Avto Emono.
Globtour ima številne poslovalnice ob jadranski obali od Portoroža do Ulcinja, v notranjosti pa v Ljubljani, Mariboru, Osijeku, Beogradu, na Bledu, od konca leta 1978 v Zagrebu in od 1. februarja 1979 v Novem mestu.
Prihod Globtoura v Novo mesto je narekoval velik gospodarski razvoj Novega mesta in s tem potrebe po turističnih in drugih uslugah, ki jih lahko turistična agencija Globtour nudi občanom:
Eden izmed vzrokov, da se je Globtour odločil pričeti s poslovanjem v Novem mestu, je tudi tesno sodelovanje s Krkinim tozdom Zunanja traovina in tozdom Zdravilišča Novem mestu.
Krka in Globtour sta sklenila sporazum o vlaganju dela in sredstev za sodelovanje na poslovnem in komercialnem področju. Cilj sporazuma je, da se prodaja zmogljivosti Krkinega tozda Zdravilišča, tozda Hotel grad Otočec in ostalih turističnih objektov v Novem
mestu prodajajo na širšem jugoslovanskem turističnem tržišču, predvsem pa, da se poveča tujski promet v Krkinih objektih. Gostinstvo ima velik interes za povečanje tujskega prometa zaradi pridobitve deviz, ki jih bo potrebovala ta dejavnost.
Po posebnem sporazumu pa bo tako pridobljene devize lahko uporabljala delovna organizacija „Krka". To je posebno važno, ker se izvoz blaga izenačuje po novem zakonu o deviznem poslovanju z izvozom storitev. Devize, ustvarjene s tujskim prometom, pa se lahko uporabljajo za uvoz reprodukcijskega materiala.
Globtour in „Krka" se bosta v bodoče še tesneje povezovala, saj bo Globtour vlagal tudi svoja sredstva za izgradnjo zdravilišča Šmarješke Toplice.
Poleg omenjenih obojestranskih interesov bo poslovalnica turistične agencije Globtour v Novem mestu nudila občanom naslednje usluge:
— program domačega turizma (letni in zimski oddih ter potovanja po domovini in tujini)
— strokovna potovanja in obiske sejmov
— prodajo programov Vugo-toursa za oddih in potovanja
— individualne rezervacije
— letalske karte za polete v domovini in tujini
— lastne aranžmaje in sindikalne izlete po domovini in tujini.
Že na pričetku poslovanja je novomeška poslovalnica Globtoura v sodelovanju z mariborsko pripravila dvodnevni izlet od 24. do 25. februarja na! Madžarsko na pustovanje ob Blatnem jezeru. Cena aranžmaja je 1.300,00 dinarjev. Prijave sprejemajo v Novem mestu na Cesti komandanta Staneta 19 in po telefonu (068) 25-125. Program vključuje poleg pustnega rajanja do zgodnjih jutranjih ur tudi kopanje v termalnem zdravilišču Heviz, prehrano in seveda prevoz.
Kljub temu da je turistična agencija Globtour pričela poslovati že 1. februarja, bo uradna otvoritev 15. februarja. Da bi seznanili preko sredstev javnega obveščanja s svojo dejavnostjo čim večje število občanov, bo istega dne ob 10. uri tiskovna konferenca za novinarje.
KRKA
©
emona globtour po ljubljana
turistična agencija-travel agency
61000 ljubljana, vvolfova 1 /III. Slovenija, jugoslavija
^ tilefon: (061124-841 do 846
r,. p. n
telegram: Globtour telex: VU Globtu31-146
Veterani nadigrali vse
Generacija sevniških rokometašev, kije pred leti uspešno nastopala v drugi zvezni rokometni ligi in je sedaj že zgodovina sevniškega rokometa, še naprej uspešno igra in dosega uspehe v enotni zasavski rokometni ligi treh občin, Sevnice, KrSkega in Brežic. Ekipa sevniških veteranov, kjer igrajo Sirk, Jurešič, Papež, Gane, Žumer, Štojs, Bizjak, Logar, Koprivnik in Krištofič, je lahko vzor mlajšim igralcem. V spomladanskem delu je proti vsem eki-
Eam v ligi dosegla zmage, in sicer z OKO 33:18, KRŠKIM 30:28, LESKOVCEM 57:17, BOŠTANJEM 33:23, KRMELJEM 33:24 in CERKLJEM 31:15. Skupna razlika zadetkov pa je 217:125 v njihovo korist.
Lahko pričakujemo, da bodo tudi v drugem spomladanskem delu tekmovanja uspešno igrali in postali prvaki te lige. Kljub temu uspehu pa ne bodo mogli napredovati v višji mng tekmovanja, ker jim to preprečuje nov sistem tekmovanja.
E.	RAUTER
8. VELESLALOM
Slovensko planinsko društvo Triglav iz Zuericha bo tudi letos pripravilo tradicionalno (osmo po vrsti) slovensko smučarsko prireditev v Unteribcrgu. Začela se bo 17. marca. končala pa naslednji dan. Na slovenski športni prireditvi nastopa vse več rojakov iz Švice ter sosednjih alpskih držav, na njej pa radi tekmujejo tudi smučarji iz domovine.
Do začetka tradicionalnega .Trnovskega maratona' sp ostali še trije dnevi Prireditelji so vsem športnim uredništvom sporočili, da seje k teku zdravja prijavil tudi 81-letni Emil Zemljak iz Zagreba, ki bo nastopil v malem maratonu. Ko se je Zemljak prijavljal, je zapisil, da sc izvrstno očuti, svojo formo pa je preiz-„usil tudi na silvestrskem nočnem teku v Varaždinu. Na Črni vrh nad Idrijo, kjer bo potekal maraton, je Zagrebčan prišel danes in se začel pripravljati za nedeljski tek.
Trnovski maraton: tekme generacij
Najmlajša prijavljenka je šestletna Bojana Oblak iz Idrije, ki bo nastopila v pionirskem maratonu na 10 km. Tako je razlika med najstarejšim in najmlajšo kar 75 let, kar zelo težko dosežejo Skandinavci, kjer imajo podobne prireditve že dolgoletno tradicijo in se jih udeležuje na tisoče občanov.
Prireditelji maratona so med drugim sporočili, da število prijav hitro raste. Trnovskega maratona se bodo udeležili tudi tekači iz Zagreba in drugih hrvaških mest, iz Predazza v Italiji, zamejski Slovenci, zlasti ljubitelji smučarskega teka s Koroškega, itd. Zaenkrat kaže, da bo na trnovskih smučinah nastopilo okoli 3000 tekmovalcev in tekmovalk, prireditelji pa zagotavljajo, da bo snega dovolj.
V rokometu po novem sistemu
V tekmovalni sezoni 1979/80 bodo rokometne ekipe nastopile v enotni ligi - Tekmo-
valni sistem za mladince se ne bo spremenil — Veliko dela za o
Rokometna zveza Slovenije je zaradi hitrejšega razvoja rokometa predlagala, naj bi v prihodnji tekmovalni sezoni (1979/80) vrste igrale po novem sistemu. Nastopile naj bi v enotni republiški ligi za moške in ženske ter v dveh (vzhodni in zahodni) drugih ligah.
V	najboljši republiški ligi bo igralo dvanajst ekip, vanjo pa sc bodo uvrstila najboljša moštva iz letošnjih dveh lig ter slovenske ekipe, ki bodo izpadle iz II. zvezne rokometne lige. Rokometna zveza Slovenije je prav tako sporočila, dav slovenski ligi ne bo igral, kdor bo hotel. N stopili bodo lahko le igralci, rojeni 1953 in mlajši. Razumljivo je, da bo starostna meja vsako sezono ,rastla‘. Ekipa, ki bo v enotni ligi zmagala, bo lahko nastopila v II. zvezni ligi, najslabši ekipi pa bosta izpadli.
Nastopili bosta v drugih ligah, ki bosta šteli 8 do 10 članov, sestavljeni pa bosta iz ekip, ki se ne bodo uvrstile v enotno ligo. V manj kakovostni ligi bodo lahko igrala tudi moštva, ki izpolnjujejo pogoje za republiško tekmovanje, upoštevajoč pri tem razvoj rokometa v Sloveniji. Najboljši igralci iz obeh drugih lig se bodo uvrstili v prvo ligo, zadnje-uvrščeni. ekipi pa bosta izpadli. V drugih ligah bo morala biti polovica igralcev oziroma igralk rojenih leta 1959 in mlajši, drugi, toda največ osem, pa morajo biti rojeni od 1959 do 1955.
Poleg tega bodo morale ekipe izpolnjevati še nekaj drugih pogojev.
Na področju, kjer igrajo, mora delovati območna rokometna zveza, v bližini morajo imeti telovadnico za treninge v zimskem času, trener bo
PLESNI KLUB: OBČNI ZBOR
_	9.	februaija bodo imeli J
• člani plesnega kluba iz N o-1 ~ vega mesta redni letni občni J zbor. Začel se bo ob 16. uri < v prostorih kluba (nekdanji« dom JLA), udeležba pa je f obvezna za vse člane lduba. < Upravni odbor vabi na zbor« tudi starše plesalcev in ple-' j salk, kajti pogovorili se bodo
i	o minulem delu in delovnem načrtu za letošnje leto. Po] končanem sestanku bodo imeli družabni večer s plesom.
moral imeti naziv trener rokometa in ustrezno diplomo, moštva bodo morala vaditi najmanj štirikrat na teden itd.
Zanimivo pa je, da sc tekmovalni sistem za mladince in mladinke ne bo spremenil. Mladinska republiška liga bo še naprej razdeljena na štiri Skupine. Območne zveze bodo morale tudi poslej pripraviti območne lige ali turnirje za člane in članice, prvaki pa sc bodo na kvalifikacijah pomerili za vstop v II. republiško ligo itd.
INLES-BUREVESTNIK 22:22(13:11)
V	prijateljski mednarodni rokometni tekmi, ki si jo je v ribniški športni dvorani ogledalo okoli 1200 ljubiteljev rokometa, so se domači igralci pomerili s sovjetskim Bure-vestnikom. Večji del tekme so vodi-
li,	v finišu pa so skromno prednost zapravili in le malo je manjkalo, da tekme niso celo izgubili Po lepi kombinaciji je Janez Ilc izenačil. Največ zadetkov za Inles sta dosegla
Najve J. Ilc
(10) in S. Kersnič (5).
M. G.
ODBOJKA: 17. FEBRUARJA DOLENJSKO PRVENSTVO Pod pokroviteljstvom Dolenjskega lista se do v soboto, 17. februarja, ob 8.30 v športni dvorani v Novem mestu začelo tradicionalno mo&o zimsko pokalno odbojkarsko prvenstvo Dolenjce. Povabljene so ekipe, id organizirano nastopajo v ligah, nastopijo pa lahko tudi druge, če se pravočasno, to je do vključno petka, 16. februarja, prijavijo v uredništvu Dolenjskega lista.
Metličane so pokopale osebne^
v 4. kolu slovenske košarkarske lige Novomeščani premagali Triglav, „Beti“ pa je izgubila po izenačeni tekmi z Domžalami - Nov poraz Kočevja
Minulo 2. oziroma 4. kolo slovenske košarkarske lige je dokazalo, da bo boj za prvaka še zelo hud. Ježenci, ki so teden poprej presenetili v Novem mestu, so poskrbeli za novo presenečenje: premagali so Branik, tako da imajo sedaj štiri ekipe po šest točk: Domžale, Branik, Novo mesto in Ježica. Metličani so po 4. kolu na zadnjem mestu, Kočevci, ki nastopajo v zahodni košarkarski ligi, pa so še naprej brez zmage
, TRIGLAV-NOVO MESTO 66:73(36:31)
’ Rezultat prvenstvenega srečanja med Kranjčani in Novomeščani dokazuje, da je bila tekma izredno izenačena, ni pa postregla s kako-vostno košarko. Dolenjci so dobro igrali v prvih minutah in v drugem \ delu polčasa vodili 21:17, nakar so
pobudo prevzeli domačini, do konca polčasa izenačili in celo povedli.
V	drugem polčasu je okoli 100 gledalcev videlo malo boljšo košarko. Proti koncu srečanja so člani pomlajene domače vrste popustili in izkušeni gostje so z mirno in učinkovito igro zasluženo zmagali.
Novo mesto: Cerkovnik 21, Munih 6, Kovačevič 16, Seničar 7, Beg
4,	Župcvec 15 in Plantan 4.
i
«a
OBETAVNE KOŠARKARICE - V Okviru .Šolskega športnega društva osnovne šole Katja Rupena iz Novega mesta zelo uspešno deluje košarkarska sekcija. Fantje so pod vodstvom trenerja Slavka Kovačeviča že nekaj sezon med najboljšimi osnovnošolskimi ekipami, nekaj lepih uspehov pa so dosegle tudi dekleta, ki jih zadnje dve leti vodi Janez Pezelj. Na sliki: košarkarice s trenerjem Po zmagi na turnirju v Dolenjskih Toplicah. (Foto: Stojan Pelko)
BETI - DOMŽALE 81:90(43:41)
Okoli 300 gledalcev je videlo zelo dobro košarko med favoriti tekmovanja in domačo ,,Beti“. V začetku prvega dela so začeli gostje zelo dobro.. Povedli so 16:5, ko pa so domači košarkarji uredili svoje vrste, so začeli razliko zmanjševati. Tik pred koncem polčasa so celo povedli, vendar so Domžalčani takoj v drugem delu še bolje zaigrali in niso dovolili presenečenja. Domače sta malo oškodovala tudi sodnika, saj sta jim dosodila kar 36 osebnih napak.
Beti: Gršič 2, Medek 36, Grbec 6, Badovinac, Einsidler, Švinger 19, Šahmič 8, Nemanič, Vergot 12 in Kremescc.
KOČEVJE - TOMOS 80:97(35:47)
V Z kolu slovenske košarkarske lige-zahod sc Kočevci niso izkazali. Zlasti v drugem polčasu seje videlo, da so jim pošle moči. Povrhu vsega so igrali z eno boljših ekip v ligi, tako da so doživeli hud poraz. Najboljši mož v slabi ekipi je bil Grgo-rič, ki je za svoje moštvo dosegel več kot polovico košev.
Kočevje: Mihelič 6, Smola 12, Popovič 4, Gašparac 2, Bončina 1, Baranašič 7, Grgorič 42 in Vovk 6.
ZA BETI PRVI TOČKI?
V 5. kolu slovenske koSirkarske lige bodo Metličani v gosteh pri Rudarju. Obe ekipi sta na dnu lestvice, in čeravno imajo v derbiju dna več možnosti domačini, lahko Metličani v Trbovljah presenetijo in se vrnejo domov s prvimi prvenstvenimi točkami. Novomeščani igrajo doma s sestavljeno vrsto Litije in Zagorja in zmaga ne bi smela biti vprašanje, Kočevci, člani zahodne lige, pa se bodo pomerili z Lesonitom. Bržkone v soboto zvečer ne bodo prišli do točk.
SENOVO: PIONIR PRESENETIL
V	1. kolu dolenjske zimske kegljaške lige je najbolje začel novomeški Pionir. Na kegljišču na Senovem so Pionirjevi kegljači odlično metali in poskrbeli za največje presenečenje, oslabljena Krka je bila druga, Trebanjci pa tretji.
Rezultati: 1. Pionir, 4993 podrtih kegljev; 2. Krka 4955; 3. Mercator (Trebnje) 4909; 4. Krško 4989; 5. Metlika 4847; 6. IMV (Nm) 4845; 7. Senovo 4812; 8. Brežice 4668. Posamezniki: 1. N. Goleš (Mercator) 883, 2. Bratož (IMV) 872, 3. Bogovič (Krško) 868 itd.
KOČEVJE: VOJAKI NAJBOLJŠI
V	dvorani krajevne skupnosti Kočevje se je minulo nedeljo končal 14-dnevni turnir v malem nogometu, ki je potekal pod pokroviteljstvom osnovne organizacije ZSMS Tekstilana. Nastopilo je 24 ekip z okoli 230 igralci, prvo mesto in prehodni pokal pa so zasluženo osvojili igralci garnizije iz Ribnice.
EInale: Tekstilana - Garnizon 3:7, za 3. mesto: KDK - 1. maj 8:9. Konč. a uvrstitev: 1. garnizija Ribnica, 2. Tekstilana, 3. 1. maj, 4. KDK, 5. Kolodvor itd. Najboljši strelec je bil S. Rajšel, ki je dosegel 27 zadetkov.
J. GOR SE
SENOVO: ZMAGAL VESEL
Končalo se je 1. odprto kegljaško prvenstvo Senovega, na katerem je sodelovalo 92 tekmovalcev. Turnir je pripravil KK Partizan, z njim pa je počastil krajevni praznik.
Vrstni red:	1.	B.	Vesel
(Krka) 867 podrtih kegljev, 2. Strupeh (Krško) 863, 3. Lavrič (Mercator) 861, 4. Rožman (Brežice) 860,	5. Rovan
(Krško) 854, 6. Hrastar (Krka) 854 itd.
N. G.
KRKA - VELENJE 14:15(9:8)
V	Novem mestu so se dalj časa pripravljale igralke rokometa iz Velenja in odigrale nekaj trening tekem z domačimi rokometašicami. V zadnjem srečanju so bile za zadetek boljše gostje, ki so se na Dolenjskem za novo tekmovalno sezono dobo pripravile. Pri Novomeščankah sta največ zadetkov dosegli Dmitričeva (7) in Grgičeva (5).
V	SOBOTO CIKLOKROS
Kolesarsko društvo Novoteks iz Novega mesta bo pripravilo v soboto, 10. februarja, ob 10. uri tradicionalni zimski ciklokros. Na četrti dirki po ulicah Novega mesta (Ra-govska ulica in Žibertov hrib) bodo letos ponovno nastopili nekateri najboljši slovenski kolesarji, za najboljša mesta pa se bodo potegovali tudi domači tekmovalci Tokrat bo novomeški dres oblekel tudi Božo Mi-jajlovič, ki je sicer še pri vojakih.
ŠPORTNI KOMENTAR
Po petnajstem prepozno
Nič koliko sej, tudi na Dolenjskem, je te minilo, na katerih so veliko razpravljali o ženski v telesni kulturi. Žal je domala po vsakem sestanku ostalo stanje nespremenjeno ali se celo slabša. Vzrokov za tako stanje je več, najpogosteje pa ga opravičujemo s tem, da želijo biti ženske najprej uspešne študentke, nato matere pa delavke in da zavoljo tega za šport nimajo časa.
Se bolj žalostni so podatki s področja vrhunskega športa. Vse manj je deklet in žena, ki so pripravljene vaditi redno dvakrat do trikrat na teden, zato ni prav nič čudno razmerje, ki kaže, da pride pri nas na 40 vrhunskih športnikov le ena vrhunska športnica. Še pred leti je bilo to razmerje 30:1.
Zakaj tak uvod? Zavoljo tega, ker ne bi smeli trditi, da je za tak odnos kriva zgolj tradicija, ki ni bila naklonjena ženskemu športu. Da je to res, dovolj zgovorno
priča leskovški primer. Tamkajšnji zagnanci, ki delajo v atletski sekciji leskovškega Partizana, imajo domala vse starostne kategorije, ki se ukvarjajo s tekom. Sedaj bi radi sestavili tudi žensko vrsto, ki naj bi nastopih v Ljubljani na 8 km dolgi progi Dekleta so nad športnim udejstvovanjem navdušena, njihove navdušenosti pa ne zna nihče izkoristiti Le-skpvčani so jo že, vendar kaj več kot strokovno vodstvo ne morejo ponuditi Svoje bi moralo reči TKS Krško. Najbrž v Leskovec ne bi smeli poshti dopisa, v katerem bi
v	lepo zavitih besedah zapisali, da zaenkrat za tako dejavnost (žensko povrhu vsega) ni denarja. Že zaradi najbolj navdušenih deklet z Rake in Pijavškega. Zakaj med njimi je veliko mkdih, ki se s športom šele spoznavajo. Ravno za dekleta pa je značilno, da so za šport po času, ko so že izpolnile 15. ali 16. leto, izgubljene.
V. P.
i:s:ssss:::ss::sass::ssa5Ssa:ssssss5sss:s:ssssssssassBSSss::ss:ssssssssssssssss5:sssssa::ssssssa:ssss5Sssss:sssssssss5sa!ss*ss58«saassssast«sssssss5as
(nadaljevanje iz prejšnje št.)
ŽUŽEK NAJBOLJŠI NA DOLGIH PROGAH
V	tekih od 3000 do 10.000 m atleti iz Dolenjske zadnja leta niso veliko uspehov. Izjema je Metod Žužek, bivši član Partizana Ko-~evje in kasneje Olimpije, ki je Postal član državne reprezentance.
Žužek je bil lani poškodovan, Je navzlic temu dosegel na «29P m čas 8:23,5 (5. mesto v ;, *)• na 5000 m je bil četrti i* 4; 24,8) in na 10.000 m ptav tako 30:11,5. Sicer pa je njegova fPccialnost tek čez zapreke, kierje ° * Prvak Jugoslavije in stalni držav-
01	reprezentant.
, Na visokih ovirah (110 m) je bil j5jni najhitrejši Janez Penca (14,7), J* skupaj s Celjanom Kopitarjem i,:. L-2. mesto v SRS. Cujnik je q* s 16,1 na 7.-9. mestu, Brežičan iffcttli (še mladinec) pa s časom ^•4 na 19.-23. mestu v SRS. Na SR« m z ovirami je bil Penca drugi v in t’ Križman z 59,0 na 15. mestu tp.^tič z 62,6 na 20. mestu. V •oh na 2000 in 3000 m z zaprcka-* Je bil najboljši Žužek, zelo dobro {L. sta se uveljavila tudi novomeška Edinca Marko Stepan (8. oz. 10.
, esto v SRS) IN Janez Semec (9. oz. ‘6- mesto).
Bogata žetev dolenjske atletike
V	SKOKIH PENCA IN ŠIMUNIC
Pregled najboljših skakalcev obsega razen imen novomeških atletov tudi nekatere novince iz Brežic in Kočevja. V skoku v višino je najvišje v SRS (9. mesto) Janez Penca s 196 cm.
V skoku v daljavo je na 6. mestu v SRS Milan Simunič iz Novega mesta, ki je edini od Dolenjcev
Sreskočil mejo 7 metrov (704 cm), a njim so: Cujnik s 684 cm na 12. mestu, Kranjčič s 647 cm na 11. mestu in Janez Penca s 671 cm na 20. mestu v SRS.
Posebno pohvalo zasluži prizadevni Milan Simunič, ki ni le najboljši skakalec Dolenjske v daljavo, ampak je v troskoku tudi najboljši v Sloveniji Z rezultatom 14,99 m je prvi na lestvici SRS. Zelo obetaven je mladinec Edi Kranjčič, kije z daljavo 14,71 m letos tretji v SRS, medtem ko je bil mladinec Lapajne s 13,26 m na 12. mestu v SRS. Med boljšimi mladinci v SRS je bil tudi Brežičan Henrik Omerzu z rezultatom 12,29 m.
V skoku s palico ima najboljši rezultat Penca s 370 cm in jena 11. mestu v SRS, na 17. mestu pa je s 350 cm Darko Cujnik.
V	METIH CUJNIK, OKLEŠČEN IN MALNAR
Tudi v metih imajo Dolenjci v okviru SRS pa tudi SFRJ vedno več veljave, zlasti v mladinskih kategorijah. V metu krogle je bil Cujnik na
15. mestu v SRS med člani (12,85 cm), med mladinci pa je bil poleg Valiča iz Nove Gorice najboljši. Boris Okleščen z 12,84 m zaseda
16. mesto v SRS, na lestvici pa je tudi njegov brat Dušan z 11,43 m. Od Brežičanov je najboljši Lopert z
10,63	m.
V metu diska ima Boris Okleščen sedmi najboljši rezultat v Sloveniji (44,04 m), na 13. mestu je Cujnik (39,88 m) in na 20. mestu mlajši iz družine Okleščen-Dušan - s 37,20 m. Dušan Zofič iz Brežic je z 29,64 m med najboljšo deseterico mladincev v SRS.
Darko Cujnik je v metu kopja izredno napredoval in ima z rekordnim metom 74,54 m drugi najboljši rezultat v Sloveniji, takoj za Ljubljančanom Cernetom (75 m). Na lestvici najboljših v SRS je tudi mladinec Dušan Zofič iz Brežic, ki je dosegel najboljši met - 50,16 m.
V metu kladiva je pomemben premik naprej zagotovil prof. Marjan Kolarič, ki pripravlja novomeške
metalce na čelu z državnim mladinskim reprezentantom Slavkom Malnarjem. Slednji je lani z metom
47,12	m dosegel četrti najboljši rezultat v Sloveniji in najboljši med mladinci.
ŽENSKE ZAOSTAJAJO
Zenska atletika na Dolenjskem še nima enake veljave kot moška, vendar je navzlic temu dosegla kar nekaj pomembnih rezultatov in uvrstitev. Razveseljivo je, da se med tekmovalkami pojavlajajo tudi posameznice iz Brežic in tudi pionirke iz Kočevja Ne bi smeli pozabiti tudi tekačic iz Črnomlja. Vsekakor pa velja ugotoviti, da bi bilo treba ženski atletiki v vseh štirih centrih Dolenjske posvetiti več pozornosti kot doslej.
Od tekačic na kratke proge sta se na lestvice SRS uvrstili le Karmen Kenda (12,9 na 100 m) in Lili Tekstor (27,2 na 200 m).
V	tekih na srednje proge je najboljša na Dolenjskem Danica Blatnik, ki je kot mlajša mladinka na 600 m dosegla osmi najboljši čas v SRS (1:41,0), na 800 m pa je s časom 2:24,3 na 15. mestu. Ker ima
AK Novo mesto še nekaj obetajočih mladink, bi kazalo nekatere usmeriti na dolge proge (1500 in 3000 m).
Na 100 m z ovirami je Blažičeva najboljša med Dolenjkami; s časom
15,5	je na 10. mestu v SRS, med mladinkami p je celo peta. Tudi Janja Kraj le s časom 17,1 med boljšimi v SRS, zlasti p se je izkazala na 80 m z ovirami, kjer je z
12,9	ptav SRS.
V	SKOKIH LEPE MOŽNOSTI ZA NAPREJ
Zenska atletika ima lepe možnosti za hiter napredek v skokih. Tako v višino kot v daljavo je lani skakala vrsta nadarjenih novomeških atletinj pa tudi posameznice iz Brežic (Ksenija Kiler). V višino je kar 5 mladih skakalk preskočilo 155 cm (Hribar, Pečaver, Slak, Šuštaršič, Kralj), kar pomeni, da prav tu lahko pričakujemo dobre rezultate.
Tudi v skoku v daljavo je vrsta mladih obetajočih skakalk, najboljša med njimi pa je bila Janja Kralj, ki v članski konkurenci (lani je bila še mlajša mladinka) zavzema 12. mesto v Sloveniji z rezultatom 531 cm.
In kakšne možnosti imajo Dolenjke v metih? NajboljSa med njimi je Marinka Slapničar, ki je lani postala
pionirska rekorderka SRS v metu krogle in j bila tudi v metu kopja najboljša pionirka v SRS. Njen rezultat s 3 kg težko kroglo (11,58) je zelo obetaven, le malo p je bni za njo zaostala Mojca Romšek, ki je bila med pionirkami četrta v SRS z
10,64	m.
V članski konkurenci so se mlade novomeške tekmovalke solidno uvrstile v metu krogle. Marinka Slapničar je bila z 10,87 m (krogla
-	4 kg) sedma v Sloveniji, Vesna Grgič z 9,70 m na 18. mestu in Marija Judež z 9,54 m na 21. mestu v SRS.
V metu diska so lani tekmovale le štiri novomeške atletinje, od njih p je bila aiboljša Marinka Slapničar s
25,12	ir na 23. mestu. V metu kopja je bila spet najboljša Slapni-čarjeva s 33,74 m (6. mesto v SRS), na 10. mestu med članicami pa je Vanja Hribar z 32,20 m.
Med mno
nogobojkami usph zabeležila Mii
je največji ------------------lira	Blažič,	ki	na
lestvicah SRS med članicami zaseda 4. mesto z 2.962 točkami
Od
pionirk mnogobojk velja pohvaliti Vido Slak in Bojan na prvenstvu SRS
/ido Slak in Bojano Glavič, ki sta SRS v Novi Gorici zbrali 1630 oz. 1477 točk in se uvrstili med boljše v Sloveniji.
FRANC MIKEC
SVETU OKOLI
[poleaMld Uri ,	pred	211	lleti	1
Le zase izgubljajo moči
SINDIKALNE ORGANIZACIJE v belokranjskih podjetjih in ustanovah se resno ukvarjajo s tem, da bi zboljšale življenjske pogoje ljudi in povečale storilnost dela. Na nizko storilnost dela vpliva zlasti to, daje veliko delavcev na pol kmetov. Svoje fizične moči izgubljajo pri delu na svojem posestvu, v podjetju pa ne dajejo tistega delovnega učinka, kot ga da delavec, ki je zaposlen samo v podjetju. Opaža se tudi, da bolezni pogosto nastopajo ob sezonskih kmečkih delih, košnji, oranju in trgatvi. Podjetja imajo v tem času največji odstotek obolelosti delavcev.
PO PRIPOVEDOVANJU domačinov živi na gozdnem ob-Vrbina zverina. To skupno ime so dali srnam in fazanom, škodo na poljih, ker jim uničujejo pridelke. Srne ves fižol, jedo mlade buče, uničujejo koruzo, pasejo po žitih. Ljudje so zelo nezadovoljni. Mnogi seme in gnojila v kmetijski zadrugi in se vključili v pogodbeno proizvodnjo, sedaj pa pravijo, da bodo poškodovani posevki onemogočili rentabilno proizvodnjo.
SREDI JANUARJA letos so v Moto montaži odprli bife za prodajo tople malice delavcem. Dotlej so delavci kupovali malico posamezno v novomeških trgovinah. Pobudo za ustanovitev takega bifeja je dala sindikalna podružnica in prispevala iz svojih prihrankov hkrati vsa potrebna sredstva za začetni obratni kapital.
TRETJI TELEVIZOR v Novem mestu je postavljen v mladinski sobi v stari gimnaziji. Tako bodo mladinci in pionirji le dobili že dolgo obljubljene društvene prostore za pionirsko knjižnico, sestanke, tečaje, predavanja, skupno gledanje televizije in ostalo družabnost.
(Iz DOLENJSKEGA LISTA 5. februarja 1959)
Kaj so pred 80 leti pisale Dolenjske Novice.
Dolenjski liker med Muhamedanci
Hibridi pojo
Obeta se revolucija v industriji plošč
V gramofonski industriji se je začela revolucija. Klasične plošče in gramofone z vrtljivimi diski ogrožajo digitalne plošče in laserski gramofoni, če nove naprave za reproduciranje zvočnih zapisov sploh še lahko tako imenujemo. Zaenkrat močna industrija plošč še ni povsem zagrizla v novo jabolko, vendar pa je jasno, da bo prej ko slej morala narediti korak naprej. Digitalne plošče namreč uresničujejo želje pravih diskofilov; /vok prenašajo popolnoma čist in naraven, brez najmanjšega popačenja pri nizkih in visokih tonih, kar je sicer stalna bolezen vseh današnjih naprav.
Razlika med nekdanjim snemanjem plošč in novim je v tem, da pri dosedanjem snemanju zvok posnemejo na magnetofonske trakove, ga obdelajo, mešajo in končno zapišejo na matrico, s katero potem tiskajo plošče. Pri zapisu na digitalnih ploščah je postopek sicer podoben, le da impulze iz mikrofonov najprej registrira računalnik. Vsak impulz razloži na tisoče drobnih delcev in ga kot tako razdelanega shrani. Pri reprodukciji na magnetofonski trak tako posreduje nadvse natančen posnetek izvornega impulza. Razlika med klasičnim in digitalnim posnetkom je osupljiva celo za največje poznavalce.
Ploščam, kijih natisnejo z natrice, ki so jo dobili s pomočjo računalnika, pravijo libridi, ker so pač le konvencionalni posnetki, narejeni z digitalno tehniko. Revolucija v proizvodnji plošč bo dovršena, ko bo celoten sistem reprodukcije digitalnih plošč prodrl v domove. V bližnji bodočnosti bodo torej gramofoni na laserske žarke v naše domove prinesli povsem natančen zvočni posnetek. Plošče bodo precej manjše, v velikosti razgled-
Nič več z iglo po brazdah plošče.
Ribiška barica se je vrnila z bogatim ulovom. (Foto: MiM) j
So morske njive ogrožene*
Svetovnih morij ne bo mogoče kar naprej samo izko! 1 ščati — Ribiči na novih poteh — Potapljači rešujejo rib
 -1
pa jih ribiči uplenijo okoli
V nekaj letih bodo morja d# vse, kar lahko dajejo.
Zel birokrati!
Svetovna morja so kot velika njiva, na kateri človeštvo le žanje, a ne orje in ne seje. Če bi na ribištvo gledali z očmi obdelovalca zemlje, bi morali priznati, da gre za barbarsko početje. Šele v zadnjem času je čutiti pomembnejše spremembe v razumevanju ribištva kot dejavnosti, ki ne sme biti zgolj pleni vska.
Ekologi so ugotovili, da dosedanji načini ulova, ko so v mreže poleg želenih rib zajeli in uničili množine drugih živali in rib, rušijo občutljivo ravnovesje, ki vlada v življenjskem krogu morij. Ribiške velesile že poskušajo loviti tako, da iz mrež, ko so še v morju, odstranijo vse tisto, kar za tržišče ni zanimivo. Pri tem jim pomagajo potapljači. S pomočjo sodobne elektronike določajo, katere vrete rib plavajo v določenih jatah. Posebne naprave razlikujejo tako imenovane plavalne vzorce v jatah in tako ribičem povedo, ali je v jati dovolj uporabnih vrst. Strokovnjaki na ribiških ladjah so tudi začeli redno meriti starost ulovljenih rib, da bi tako sproti ugotavljali, kolikšna je ogroženost posameznih vrst. Pri merjenju uporabljajo nova znanstvena odkritja; ihtiologi so odkrili, da se
da starost rib najzanesljiveje
meriti po prstanih v ušesnih koščicah. Poleg tega ribiči s pomočjo znanstvenikov odkrivajo tudi nove vrste užitnih rib, da bi tako do razumne meje omejili lov na ogrožene poznate vrete. Japonski ribiči so pričeli loviti globokomorske ribe, ki so užitne, četudi pošastnega zunanjega Videza. Kupci jih kupujejo le v ribjih paštetah. Podobno so začeli tudi ribiči v Sovjetski zvezi.
Vse to kaže, da morsko ribištvo stopa stopničko više. To je zelopomembnc^Strokovnjaki so izračunali, da zmorejp svetovna morja letno dati le okoli 110 milijonov ton rib, že zdaj
Parkinsonov zakon s polnoletnost - Še vi
Letos bo poteklo že 21, odkar je Cyril Northcote i kinson poslal ugledni reviji Economist publicistični esej njem je pisec razlagal svojat žanja, podkrepljena s statis nimi podatki, na osnovi kat* je izoblikoval pravilo, imen* no malce neskromno kar I kinsonov zakon. Osnovna n1 tega družbenega zakona je. se administracija in birokr« nezadržno širita ter da se več delovne energije upor« za odvečne administrativne sle.
Zakon je deloval kot sar< v jagodnem sladoledu, sla« zazibane sanje o veliki uči« vitosti moderne organizacije la je močno zagrenil. Zanirt je, da je odkritje^tega zakoj kateremu sicer vsi ne priznav1 veljavnosti sprožilo nekaj a$ vendar so večinoma neusp* Kot primer navedimo posW ZDA. V San Franciscu so
odprtju vciifcog« vi».*.bU >a^
zaposlili 12 delavcev, kate* naloga je bila neprejdnjendi barvo ščititi moSf-p&Š kor#* jo. Z leti je delovna skupina[£ rasla na 77 ljudi, kljub temtr so v delo vključili najsod/ nejše naprave. Ko so posku ekipo skrčiti, je uspelo šte znižati le za 21 lju^i,‘a še ve delo opravlja 56 zabodenih, je precej več od prvotnih 1-lavcev.	j	.
„Ni načina, kako delov’ zakona zaustaviti,"; je pred sečem dejal avtor zakona > narjem Herald Tribune ifl dal, da zaskrbljen 'opaža, | zakon prehaja tudi na delovno silo.
TEŽAVEN POSNETEK — Kaj naj očka naredi, če je navdušen ljubitelj fotografije, pa mora istočasno paziti na naraščaj in fotografirati? Sina za vrat, drugače ne gre! V takem položaju je Jure Podržaj iz Kočevja ujel svojega znanca Franceta Brusa. Medtem ko očka gleda v iskalo svoje kamere, si je sin za vratom ogledal, kakšen aparat je v rokah Podržaja. Morda je celo zašepetal očku v uho: „Oči, stric je postavO drugačno zaslonko kot ti.“ Kaj vemo. Vsekakor je posnetek Jureta Podržaja prijeten, četudi je malce preveč obrazov uprtih v njegov objektiv. Odlikujeta ga preprostost in razgibanost motiva. Takih posnetkov sicer ni težko narediti, vendar mora imeti človek poglavitno lastnost za dobrega fotografa — znati mora videti.
Kmalu pa se je Veliko Kačo. Ta je magal svojega vzhodni breg in se Irokeze. Ko ga je izdal za Puščico in, da je Tuskarora izd»j Mingi prežijo na Ma^ na visoko odkupnini
NEKAJ SMRDI - Britanci so globoko užaljeni, ker gnoj iz konjskih hlevov kraljeve pal.ače Windsor odvažajo z mercedeso-vim kamionom, ne pa s tovor-njačkom angleške izdelave, kot bi se domoljubnim vladarjem spodobilo. Kraljevska družina je svoje ravnanje pojasnila s tem, da v Veliki Britaniji pač ne izdelujejo primernih vozil. In kaj potem, če je vozilo nemško, saj tudi gnoja ne „pridelajo“ angleški konji, ampak arabski štirinožni aristokrati.
NAD PIJANCE Z IGLAMI -
Na zdravniškem kongresu v Linzu je hongkonški zdravnik predlagal, naj bi poskušali tudi v Evropi zdraviti hude alkoholike s staro kitajsko metodo zabadanja igel. Ponekod v naših krajih so metodo poenostavili in se pijancev lotili s palicami in metlami; takšno orožje imajo namreč pri roki pripadnice nežnega spola že pred zasedanjem strokovnjakov v Avstriji. Novim razmeram bo treba prilagoditi tudi izrazoslovje, saj poslej pijanci ne bodo več samo „v rožicah", ampak tudi ,,v tmju“.
ROGATI ADVOKATI - V
mavretanskem mestu Nema so izginili sodni spisi s sodišča; kar jih je ostalo, pa so bili hudo obgrizeni. Raziskovalci so ugotovili, da so se tako vneto zagrizli v spise advokati z rogovi - koze. Ušle so z bližnjega pašnika in se nemoteno posladkale s tožbami, zapisniki razprav in sodbami: No, so ti papirji vsaj nekomu v zadovoljstvo!
OGNJENA JEZA — Tokijska policija je prijela požigalca, ki je lani podtaknil 12 požarov. Požigalec je dejal, da je požare podtikal iz jeze, ker je tako slabo zaslužil v svoji službi. Vroča jeza, ni kaj! Vendar se ni obrnila v pravo smer. Podjetje, kjer je proman služil sramotne denarce, je ostalo nepoškodovano.
PRESKRBLJEN - Upokojencu R. Scianciju iz Modene v Italiji poslej tudi nesramno nizka pokojnina ne bo več potrebna za preživljanje. Iz protesta nad nizko pokojnino je namreč 78-letni Italijan streljal na poštni uslužbenki. Za svoje dejanje je dobil nekajleten brezplačni penzion v mestnih zaporih.
(V p r o š l e m) poletji bil je neki jako imo-vit domačin, kateri pa že čez 40 let v Aleksandriji živi, s svojo soprogo v naših dolenjskih Toplicah. Ko je pri neki priliki fin kutni liker pokušal, izjavil se je, da bi bil to pač izdelek, Kateri bi v Orijentu, osobito med Muhamedanci, brez dvoma hitro prodrl, si prav sloveče ime zadobil. Ali bi bilo to kaj napačno, ako bi, kakor Dalmacija po maraškinu, Dolenjska po kut-nem likerju sloveča postala? Gotovo ne. In zato je opravičeno, da se Dolenjci pridelovanja kutin v večji meri lotimo. Osobito na Belokranjskem po kaj preksolnčnih vinogradnih legah okolu Semiča itd., naj bi se jih ob robovih vinogradov in tudi sicer, kjer trti ni na škodo, v obilni meri sadilo.
(Hudobno poš,,kodovanje) Hlapec Jernej Okolnar in dninar Janez Berčon, oba iz Vidma pri Krki, pijančevala sta v neki gostilni na Krki. Ko sta že več kakor zadosti pila, jima gostilničar ni hotel dati več pijače,^ato pa sta
se hotela nad gostilničarjem znosti. Prikradla sta se v klet in vino iz soda spustila, da se je 140 litrov izlilo; potem sta se podala v bližnji mlin in tam tri mernike prosa po mlinu raztresla. Sedaj jih ima sodnija v Litiji.v zaporu, kjer pustne dni uživata. •
(A m e r i k a n c i) že več nimajo vzroka veseliti se za zmago na Španci. Na Filipinih ima vstaški vodja Aquinaldo zbranih 30 tisoč mož, da jih pošlje v boj proti Amerikancem. Na Kubi so se pa tudi dvignili vstaši proti Amerikancem. Zbira jih stari vodja Gomez. Amerikance torej čaka še mnogo sitnostij.
(Oglas.) Vdovec, podjetnik, trgovec, itd., iz kraja v bližini Zagreba želi se seznaniti in oženiti z vdovo ali dekletom, veščim hišnega opravila itd. - Prijazne ponudbe ter natančen opis osebe in imetja vpošljejo naj se upravništvu Dolenjskih Novic.
(Iz DOLENJSKIH NOVIC 1: februarja 1899)
Rešitev prejšnje križanke
I
II-
5.
la
il
la
ja
>e
P'a
>
ia
o
6-
£-
10
a,
?
v
D
"ti
tl
ii-
Ja-
				.	ar	»	«		r::	.i		W	
		rVf		SL	€	M	o	w	4	»„	Ž	h	b
				-	r	1	K	V	A		1	T	A
					A	L	A	=a	R	A	V	€	N
					N	0	R	A	"T!	Ž.	€	N	A
				>p	0	č	\	T	AJ	1	c	6	.
	srn.		2	6	L	6	N	l	L	0		us	L.
-N	O	t>	1	KJ		R		č	iZ.		fe	T	f
■-	K	o	M	....		«	■=•	A	P	A	R	A	T
»Si.	1	k	S	e	N	A	M	Ai	0	Z	i	c	A
	K	i	K	L	A	r>	1	r.	L	u	K	e	7.
	S	r	e	A	r	i	T	«	H	R	A	N	A
TTTTTTTTOTTTT
prgišče misli
Dandanes je marsikje v naših delovnih skupnostih ozračje v pogledu medsebojnih odnosov zaradi motečih posameznikov tako zastrupljeno, da mora biti človek zelo trden sam v sebi in imeti silno radost do dela samega, da takšne pritiske lahko vzdrži.	L	MILČINSKI
Ni dobrega brez zlega, ne zadovoljstva brez skrbi.
LA FONTAINE
k	=
• v-
mariborska pevka (ondina)
nem
filozof
(theodor)
odprava ustavi tev
murska
sobota
naziv
*: :
toaletni
pripomotel
slov.
idv!?ra
fr. teror organiz
ustvarjal ka
zavraten
napad
redkejše ni inip.
področje,
kjervlada
kan
oltarna
ploSča
Chaplinova
kradljivec
jezik bantu
‘um
strokovnjak
pomorstvo
gl.mesto armenske ssr
natega za vino
titanova
ruda
Samo še ujetnik laboratorijev
Edina bolezen, katero je človeštvo uspelo iztrebiti — Uničila cele civilizacije — Zadnji človek, ki je zbolel za kozami, je bil Afričan — Nesreča fotografa
Zarasle brazgotinice na nadlahtni roke so odslej znamenja, ki pripadajo preteklosti. Nove generacije rastejo brez teh znamenj na telesu, Ker jih ni več potrebno zaščitno cepiti pred kozami, kakor so morali generacije pred njimi. 17. aprila lani so namreč koze, tisočletna nadloga človeškega rodu, izginile. Tega dne je Donald A. Henderson, ki je deset let vodil akcijo Svetovne zdravstvene organizacije za iztrebitev te bolezni, dobil iz Nairo-bija telegram. V njem je pisalo: »Preiskava končana. Noben primer odkrit. Ali Maow Maalin je zadnji oboleli za kozami na svetu.”
3	I
I	I
I	1
trt-	m
jo-	|
C°	|
»o
Tako se je končala velika akcija, v kateri je sodelovalo 700 svetovalcev iz 55 dežel in okoli 200:000 zdravnikov in prostovoljnih pomočnikov. Koze so prva bolezen, ki jo je človeku uspelo izkoreniniti.
Ko je bolniški kuhar Ali Maalin v začetku lanskega leta dobil hudo vročino in so se na njegovi koži pojavili značilni izpuščaji, je stopil v veljavo zadnji preplah v Zgodovini te Jbolezni. V somalijski bolnišnici so obolelega Alija takoj osamili in cepili 161 ljudi, ki so prišli z njim v stik. Preiskali so velika območja ogadneske puščave,Kenije, Etiopije in Džibutija, da bi zasledili morebitni vir okužbe. Natančne in stroge analize so prestali tudi oboleli za noricami. Končni rezultat je bil, da na vsem območju ni razen nesrečnega Alija nikogar več s kozami. Preden bo uradno potrjeno, da so koze izginile s spiska bolezni, ki peste človeški rod, bo minilo še nekaj čaša. Oktobra letos bodo, če se seveda
ne pojavi kakšen primerek obolenja, kar pa strokovnjaki izključujejo, uradno zapisali, da koz ni več.
NAJOSTUDNEJŠI POSLANIK SMRTI
Neki kronist je zapisal, da so črne koze najostudnejši poslanik smrti. Strokovnjaki pritrjujejo, saj velja bolezen tudi v njihovih krogih za eno najbolj ostudnih. Povzročitelj bolezni je virus, ki se prenaša s človeka na človeka v drobnih kapljicah iz nosu in ust. Okuženega človeka najprej napade huda vročina, mučijo ga glavobol inbolečinev križu, nato pa se najprej po obrazu in udih spuste osepnice, v katerih nastaja gnoj. Po dveh tednih se narede hraste, in ko se odluščijo, ostanejo na ko-ž i nepopravljive brazgotine. Smrtnost je 30-odstotna, dogaja pa se, da ljudje zaradi bolezni tudi oslepe.
Koze so tisočetja strašile po vsem svetu. Njihova domovina je
lilipilinillllllllllllllllllllllllllllll	   milim........
sicer v Afriki in Aziji, a popotniki so bolezen razširili v druge predele. V Evropo so koze prišle z vračajočimi se križarji. S kolero in kugo so marljivo polnile grobišča okoli evropskih cerkva. Španski konkvistadorji so bolezen zanesli v Novi svet. Zgodovinarji domnevajo, da so koze pomorile okoli 3,5 milijona Indijancev ter tako pripomogle k uničenju inkovske in azteške civilizacije na tleh Srednje inJužne Amerike. Podobno so koze zdesetkale severnoameriške Indijance in omogočile, da so beli naseljenci laže osvojili prostranstva severnoameriškega kontinenta.
Dolgo je bilo človeštvo brez moči pred to nalezljivo boleznijo. Šele leta 1796 je angleški podeželski zdravnik Edvvard Jenner opazil nekaj zanimivega. Mlekarice, ki so sicer obolevale za nenevarnimi oblikami koz, ki so se jih nalezle od krav, niso nikoli zbolele za črnimi kozami. Bistri zdravnik je kmalu ugotovil, da deluje izcedek iz gnojnega mehurčka živalskih koz kot zaščitno sredstvo^ Rodila se je zamisel zaščitnega cepljenja proti kozam. V nekaj letih se je tovrstno cepivo razširilo po vsem svetu.
Do prvih povojnih let so v Evropi in Severni Ameriki povsem izkoreninili nadležno bolezen, medtem ko je v deželah Afrike in Azije še kar naprej pobirala hud krvni davek. Hkrati pa so te dežele pred-
stavljale nevarnost za okužbo potnikov. Znan je primer, ko so v Jugoslavijo pred leti zanesli romarji to bolezen z Bližnjega Vzhoda. Svetovna zdravstvena organizacija je vedela, da bo mogoče človeštvo zavarovati pred kozami le, če bodo uničena vsa žarišča. Velika akcija se je začela 1959. leta, vendar je propadla.
Akcija je ponovno zaživela v maju 1966. V načrtu so imeli, da bi bolezen izkoreninili v desetih letih. Po pravici povedano, je takrat malokdo verjel, da je kaj takega mogoče. In vendar je akcija uspela. Koz ni več.
POŠAST ŠE 2IVI
Bolezen je sicer iztrebljena, vendar pa je virus, ki jo povzroča, še na svetu. 12. laboratorijev na svetu hrani strahotni virus za medicinske raziskave. Kako nevarno je lahko tudi tako povsem znanstveno ravnanje,pričuje dogodek, ki se je pripetil lanskega avgusta. V angleškem univerzitetnem laboratoriju v Birminghamu se je z virusom okužil medicinski fotograf. Neprevidnost je plačal z življenjem.
J	___
Zadnja žrtev koz na svetu: Ali Maow Maalin
^ .........
d 1,1 Pripeljal s seboj j da je v vodi pre-| 111 nato splaval na U e*ni pomešal med P nagovoril, se je i Zanesljivo zvedel, [ Zvedel je tudi, da *^apa, ker računajo
liil
44.
Preden so nadaljevali pot, se je Mabel presedla v Jasperov čoln, ker je slednji bojje poznal ta konec reke kakor Stezosledec. Tako so se bližali zadnjim brzicam. To je bilo hkrati zadnje mesto, kjer bi jih še lahko nadlegovali Mingi. Kmalu jih je zagrabil bučeči in razpenjeni tok, ki je bil v temi dvojno grozljiv. Toda Jasperov čoln je srečno minil vse nevarnosti.
Janko Kersnik
45.
Slabše pa se je godilo onim trem. Ko se je Jasper ozrl, je zagledal drugi čoln, ki je poskakoval na valovih z gredljem navzgor in brez posadke. Stezosledec in Velika Kača sta plavala proti bregu, Kap pa je nepomagano čofotal sredi reke. Jasperu se je posrečilo, da ga je potegnil v svoj člon, nakar se je stari pomorščak pridušil, da v tako lupino ne pojde nikdar več. -
Vrbanoj!" pristavi z glasnim smehom lahkoživi notar. „Kar se je zamudilo, se lahko sedaj ponovi. Zagorica in mi nismo tako narazen in stara ljubezen ne zaijavi! Da je le pri tebi zarjavela!11 pristavi z nekoliko zlobnim naglasom in postranskim pogledom na svojega tovariša.
,,Ha — jaz sem že prestar!1*
»Nesrečnež, toliko kakor jaz ali recimo eno, dve leti mlajši od Vrbanoja!“
V molku, ki je zopet nastal, je bilo čuti le tikanje ure v prednji sobi in dihanje Ančke, ki je bila zaspala pri peči.
„Toda kako je bilo vendar tedaj na Kremenu s teboj in z Julko in z Vibanojem? “ vpraša notar resno.
„Nič ni bilo!“
„Vem, da ni bilo! A nekaj je bilo vendarle! In pozneje sta se razšla: ti in Vrbanoj in Julka in vidva! Kako je vendar to, kako se je to zgodilo? ”
Oba sta bila sedaj v položaju, ko se človeku odpira srce in jezik, ko stopa na dan čisto in resnično čustvo, ki ga ne more več odeti noben ozir in noben pomislek.
In vendar je v Pavlu,kar se tiče onih nekdanjih dogodkov, prevladalo še nekaj kakor sramežljivost.
„Ej, neumnost, neumnost!1* je hitel. „Toda vedi, Tine, lična deklica je bila ona Orlova Julka! Nekoliko tako - navzgor, kar pa ne škodi, akoje omejeno, pri tem pa duhovita, da smo seje kar bali; saj si jo poznal sam!“
,,Oh, kolikokrat sem bil v zadregi! Toda - mladi smo bili
„In takrat na Kremenu! Ali se še spominjaš, kako si priti-ral tistega osla pred Šlamarjevo hišo, kako je Maruša klicala in tekla za teboj, da nikar ne trpinči njenega sivca, kako je oni ‘nebodigatreba* in vendar ‘povsodtreba*, oni izpiti stric Pepe kuril na ravni pod cerkvijo in pekel krompir, kako smo mi z onim kaplanom - gospod Blaž je bil menda in sedaj pase ovčice tam v idrijskih hribih - kako smo z njim vred lovili slepo miš? Ali se še spominjaš? “
,4 seveda! Pa tudi to mi je še v spominu, da smo zdajci, ko smo pojedli krompir in mrzlo pečenko ter pili tisti cviček, ki je bil zaradi imenitnosti zabit v starodavne šampanjske buteljke - da smo hipoma pogrešili tebe in Julko in Vrbanoja. Tudi strica Pepeta ni bilo nikjer, dasi se po navadi ni ganil od steklenic, dokler so bile polne. Pozneje ste prišli vsi, toda vsi ste bili nekam razvneti, samo stric Pepe ne, in pozneje, pozneje - oh, nikdar več nismo bili tako skupaj! Ti si skoro odšel, mendar v nekaterih dnevih, in Vrbanoja tudi ni bilo več videti. Vsak je imel svoj izgovor. Naša dekleta so ugibala to in ono, ali gotovega ni vedel nihče. I jaz sem hodil tedaj drugam; kaj mi je bilo do tega, koga in kako ljubijo drugi, sam s seboj sem imel dovolj in s svojo - no, kaj bi govoril! Danes je moja žena in srečen sem in vesel, dajo le vidim!** Rekši, natoči Tin če svoj kozarec in ga dvigne, a Pavel ga ujame s svojim.
„Bog jo živi!“ vzklikneta oba.
„Da, da, takrat na Kremenu!” povzame Pavel naglo. „Saj nisem pravil še nikomur - kaj bi tudi? Zaljubljen sem bil -. tako — no, tako, kakor je sploh človek v onih letih. Sedaj se mi zdi kaj takega nemogoče. Preneumno bi bilo tudi! Tačas pa je bilo lepo! Vi ste skakali okrog žerjavice in kaplan Blaž vam je pomagal z gabrovim ključem vleči krompir iz pepela. Stari gospod Orel je tlačil svojo pipo, oni kapitanuš pa je kazal gospem po bližnjih gričih planote in mesta, od koder bi se najbolje streljalo na sovražnika, ako bi prikorakal po šentrupertski dolini. Julka in jaz sva hodila okoli cerkvice, čitala na belih stenah imena -in napise, kar so jih pustili' tamkaj obiskovalci po staroslavni šegi — menda sva se ovekovečila tudi sama — in potem krenila v breg na vam nasprotni strani. Bukve in smreke so rasle tam in-iz mahu in listja so gledali rdeči zvonci korčkov. Julka jih je trgala, jaz pa nisem gledal ne cvetic ne na pot pod seboj ne goste, veličastne šume okrog naju; videl sem le ono vitko, ljubeznivo deklico in, najsi mi je nasmehoma velevala: .Pomagajte vendar, da prineseva več cvetlic tja gor’, — nisem mogel nabrati večjega šopka! Vzdramilo me je le, ko je rekla: „Sedaj bo dovolj, vrniti se morava!**
Stala sva tedaj — še danes bi našel mesto — na ostrem ovinku gozdnega pota, pod katerim se je odpiral globok jarek z globokim prepadom na desno in levo, stran vodeč v širo dolino; pred nama na nasprotni strani onkraj doline pa je vstajalo zopet visoko,gosto obraščeno gorovje. Julka se je hotela obrniti v breg nazaj po najkrajši poti k vam drugim. Ali tedaj sem jo prijel za roke in govoril - danes ne vem več kaj in morda tudi tedaj nisem vedel, kaj govorim - toliko pa vem, da je bilo takrat vse resno in resnično, strastno in kipeče prav iz dna srca. Ako bi mi velela, naj se vznak prevrnem v prepad za menoj, gotovo bi se bil - toda danes danes, haha - kako brezumno se mi vidi vse to' In ona’ Julka, je stala pred menoj, rdeča, povešenih oči, niti ganila se m, niti poskusila oprostiti si roke. Dasi tedaj nisem mislil o tem, ali tisti trenutek mi je šinilo navzlic duševni razburjenosti nekaj v glavo, o čemer sem premišljal šele pozneje prevzela me je misel: „Ti, deklica - ti ugiblješ! Ti tehtaš!**’
,,Gospod Pavel , je rekla mehko in hotela pristaviti še nekaj. A ni ji bilo več mogoče, zakaj - Andrej Vrbanoj je stal poleg naju.
„Haha!“ se je zasmejal hripavo, v lice pa je bil bled kakor nova stena.
Izpustil sem Julldne roke in, kakor se mi dozdeva, nisem prebledel, ampak, če je bilo mogoče, le še bolj zardel in v grlu čutil potrebo oglasiti se tudi z nekakim ,jfiaha!“
,,Gospod Pavel je danes silno ljubezniv, kakor ni bil nikoli!” je rekla Julka in videl sem, kako se takisto sili na posmeh. „Gori nas gotovo čakajo,“ pristavi in vtem že steče po strmi stezi navkreber.
Obrnil sem se za njo, ali Vrbanoj me je šiloma potegnil nazaj. Govoril ni ničesar, toda oklenil se meje kakor maček Tudi jaz nisem zinil besede. Ob strmem prepadu sva krčevito držala dnig drugega, oba mladostno močna, oba v divie vzbujeni, nebrzdani strasti! Toda njegova strast je bila silo-vitejš od moje. Zdelo se mi je, da me hoče pahniti v prepad In v tem tihem ruvanju, ko sem jaz le silil od robu - še danes me sprehaja mrzla polt - vtem se je zdajci prikazal meni kakor angel iz neba, stric Pepe in naju razdružil. Tistega pijanca ~ saj veš, bil je brat, ponesrečen brat gospe Orlove, bivši častnik - nikdar njsem rad videl, ali tedaT- -
- no, ljubi Tinče, sedaj veš tisti d dogodek!
POTA
Novomeški prometni obračun
Lani manjkrat k sodnikom za prekrške, zato pa več mandatnih kazni - Smrtna žetev manjša — Vodita Novo mesto in Trebnje — Alkohol kot vzrok na šestem mestu
Postaje in oddelki prometne milice na območju UJV Novo mesto so lani napotili k sodnikom za prekrške 4152 voznikov, kar je za 10 odstotkov manj kot lani. Povečalo pa seje število na mestu prekrška izrečenih kazni - kar za 66 odstotkov. Zanimiv je tudi podatek, da je bilo okoli 10.000 ljudi opozorjenih na lažje kršitve. Med kršilci prometnega reda je bilo največ domačinov.
Začasno so lani odvzeli 607 nje brez dovoljenja so miličniki
	dežurni	
I	tončaji	j
OB VRTALNI STROJ - 26. januarja je bil Hugo Cujnik iz Regerče vasi ob električni vrtalni stroj, kladivo in izolime trakove. Lastnik je stvari pustil v ficku, parkiranem na dvorišču grmske kmetijske šole. Zaklenjena vrata vlomilca niso zadržala. Škode je za 3.000 din.
OB 14 KOKOŠI - V noči na 29. januar je nekdo vlomil v kumik Marije Škufca v Veliki Bučni vasL S tatom je odšlo 14 kokodajsk.
V SKEDENJ IN VIKEND - 30. januarja so ugotovili, da je bilo vlomljeno v skedenj in vikend Novo-meščana Antona Novaka na Gor. Kamencah. Nepridiprav je vlomil skozi vhodna vrata. V obeh poslopjih je vse razmetal, s seboj pa odnesel ročni vrtalni stroj. Kaže, daje zanimanje za ročne vrtalne stroje med vlomilci in tatovi zadnje čase zelo naraslo.
KLATEŽA PRIJELI - Krški miličniki so 29. januarja zvečer pridržali 18-letnega Mehmedalija Sku-la iz okolice Maglaja. Fant se je po občini Krško klatil brez denarja za življenje, pa tudi zaposlen ni. Srečala se bosta s sodnikom za prekrške.
RAZBIJAL STEKLENINO -Krški možje postave so imeli 31. januarja opravek z 28-letnim Sabo Kršičem, ki je razgrajal in razbijal steklenino na kegljišču Hotela Sremič v Krškem.
PIAJAN V AVTO - 31. januarja popoldne so brežiški miličniki pridržali do iztreznitve 52-letnega Antona Petacija iz Brežic, ki je pod vplivom alkohola drvel z avtom.
OTROCI NAŠLI TOPOVSKE GRANATE
Zadnjega januarja so se ob potoku v Logu pri Sevnici igrali otroci in našli 5 topovskih granat iz zadnje vojne. Pirotehniki so poskrbeli za uničenje nevarnega spominka.
vozniških dovoljenj, kar je za 37 odstotkov več kot leto poprej. Največ vozniških dovoljenj je bilo odvzetih zaradi vožnje pod vplivom alkohola (314) ter nepravilnega prehitevanja (254), medtem ko je število voznikov, ki niso hoteli pihati v balonček ali dati kri ostalo na predlanski ravni.
Poleg vozniških so odvzeli lani tudi 249 prometnih dovoljenj in 121 registrskih tablic, bodisi zaradi prometnih nesreč, tehničnih okvar ali pa poteka veljavnosti registracije. Zaradi alkohola, utrujenosti ali pa vož-
na območju novomeške uprave javne varnosti preprečili vožnjo 1446 voznikom
Leta 1978 so prometni miličniki obravnavali 462 prometnih nesreč. Na območju občine Črnomelj 54, Metlika 46, Novo mesto 240, Trebnje 122, še 65 nesreč pa je bilo na odseku magistrale na brežiškem in krškem območju.
Omenjene nesreče so terjale 45 življenj, 186 ljudi je bilo hudOj 454 pa laže ranjenih. Mrtvih je bilo lani v primerjavi z letom poprej nekoliko manj (za 9), povečalo pa se je število
I
GROZLJIV POMNIK — Lani se je na območju novomeške uprave javne varnosti zgodilo 462 prometnih nesreč, ki so terjale 45 življenj. (Foto: J. Pavlin)
ODPADU USTI
t
Resnične zgodbe ljudi, ki so si vzeli življenje
Mirenska dolina je dolina gradov. Za vsakim ovinkom, za vsakim gozdičem in na vsaki malo večji vzpetini so razvaline gradu ali pa grad še stoji. Svet je močno valovit, griči in dolinice se prepletajo, čezenj pa si utira pot majhna, pa vendar z vodo bogata rečica Mirna, ki je dala dolini ime. Razgibana pokrajina daje posebno pašo za oko, bele ceste in lepe vasi sliko poživljajo.
Onstran Mokronoga, med Bučko, Sevnico in Škocjanom, pa je drugačen svet, pravo nasprotje Mirenski dolini. Tam je zemlja revna in skopa, z odmaknjenimi vasmi in zaselki, kjer se je skoraj ustavil razvoj, kjer so doma še vraže in podobne reči.
Štefan je bil doma iz ene teh vasi. V šolo je hodil, kadar je pač naneslo; če je bilo doma dosti dela, ni šel. Nič čudnega, če je do konca obveznega šolanja napravil le nekaj razredov. Bil je pravi sin svoje vasi, navajen vsega hudega, nezaupljiv do onih v dolini, večkrat lačen kot sit, skratka tak, kakršno je bilo okolje, v katerem ježivel.
Da bi si malo opomogel, ga je prijatelj iz sosednje vasi spravil ne-
koč do Krškega in počasi upeljal v nedovoljeno trgovino. Štefan ni bil kaj prida za to, dvakrat je bil s prijateljem, pa se ni obnesel. Za vsak slučaj je sicer imel pištolo, ki pa jo je podaril prijatelju. Na vso reč je že malo pozabil, ko je nekega dne dobil dopisnico iz Novega mesta, na kateri je pisalo, da ga vabijo na zaslišanje ob tej in tej uri, tega in tega dne. Štefan se je prestrašil. Ni vedel, da so njegove-
Strah
ga prijatelja dobili in daje vabljen za pričo. Spomnil se je pištole in prepričan je bil, da je nekaj v zvezi s tem. Bil je v bistvu pošten, sramota bi bila zanj in za vas, če bi ga zaprli. Pa kar zdelo se mu je, da ga bodo zaprli, saj so v vasi govorili, da zapro vsakogar, ki ga zaslišijo. Štefan je bil star komaj osemnajst let, pa že zaprt!
Nič, treba bo iti, sicer pridejo miličniki ponj, kar bo še večja sramota. Pa vendar, saj ne more biti tako hudo zaradi tiste pištole! Kaj bo z očetom in materjo, če ga
zapro? Oče ga ne bo maral več za sina, mati bo jokala. V vasi bodo kazali za njim: Ta je tisti, ki je bil zaprt!
Take misli so se mu podile po glavi, vedno bolj ga je bilo strah. Oče in mati sta ga postrani gledala, le kaj hočejo od njega v mestu. Sin, kaj si napravil? Oče in mati nista vedela ničesar o pištoli. Ce bosta zvedela, bo rekel oče, da je razbojnik. Prokleta pištola! Zaprli ga bodo. V zaporu je hudo, pravijo. Tam tepejo, ne dajo jesti, delati je treba. Delal bi že, tega je vajen, toda stradati in biti tepen? Najraje ne bi šel. Moral bo iti. Pa zakaj ravno on, saj ima sosedov tudi pištolo, še sedaj jo ima. On pa je nima več. Iti bo treba! Le kaj bo?
Tri ure je hodil od doma do železniške postaje. Kupil je karto do Novega mesta. Vlak je imel pol ure zamude. Ko bi že prišel ta vlak! Le kaj bo pri zaslišanju? Zdaj je še čas, da se vme domov. Karto ima že in moral bo v mesto. Kaj, ko ne bi šel? Ne, izhoda ni, izmikati se ne sme. Pa vendar? Oče in mati? Vsi pravijo, da je pošten, da ne krade, da ni napravil še nobene hudobije, sedaj pa v zapor! Da bi že prišel vlak, to čakanje je najhujše. Sicer pa lahko še v Trebnjem stopi dol. Kar do mesta se bo peljal, pa kar bo, bo. O, kako bo hudo! Le zakaj ravno on?
Takrat je prav počasi vlak pripeljal na postajo. Štefan je stal kak meter od proge. Ko se je vlak že ustavljal, so videli ljudje mladega fanta, ki se je vrgel pod vlak. Bil je na mestu mrtev.
Komisija je ugotovila takojšnjo smrt, v žepu suknjiča pa je našla vozno karto do Novega mesta in poziv na zasliševanje.
Dr. B O.
hudo in laže ranjenih voznikov in sopotnikov.
Na območju občine Novo mesto je lanski promet zahteval 17 življenj in 348 ranjenih, na drugem mestu je trebanjsko območje s 21 mrtvimi in 180 ranjenimi, sledi Črnomelj s 4 mrtvimi ter 69 ranjenimi in Metlika s 3 mrtvimi in 44 ranjenci. Razumljivo je seveda, da je bilo število smrtnih žrtev v novomeški in trebanjski občini pripisati dejstvu, da teče skozi njuni območji magistrala.
Med subjektivnimi vzroki prometnih ne«reč je bila na prvem mestu neprimerna hitrost, sledila ji je vožnja po sredini ali levi strani ceste, tretje je nepravilno prehitevanje, zatem je na vrsti neupoštevanje prednosti, nenadno prečkanje pešca itd. Vožnja pod vplivom alkohola je med vzroki nesreč na komaj šesten? mestu, predlani je bila na četrtem.
Med smrtnimi žrtvami je bilo največ (13) potnikov v avtomobilih, 10 pešcev, 8 voznikov osebnih avtomobilov, 5 traktoristov, 4 kolesarji, 2 voznika tovornjakov, 2 voznika vpree in en motorist.
Med pešci sta bili dve žrtvi več, razveseljivo pa je, da je bilo manj nesreč, v katerih so se ponesrečili otroci. Na rovaš večje prometne varnosti gre tudi podatek, da je lani po nesreči pobegnilo samo 12 voznikov, kar je za 20 manj kot leto poprej. Menijo, da se je število nesreč s pobegi zmanjšalo predvsem zato, ker je mogoče izslediti tako rekoč vsakeea prometnega begunca.
PO DOLENJSKI DEŽELI
• Nekomu iz Prečne pri Novem mestu je neznan tat v varovalni temi iz nezaklenjenega hleva ukradel nekaj kokoši in kar 4 (štiri) peteline. Preostale domače in predvsem sosedove putke žalujejo v žalni črnini
• V soboto zvečer sta obiskala 74-letnega T. J. v Hrastju dva moška prebivalca romskega naselja v Gazici. Možaku sta ponudila plašilno pištolo. Kupčija je krenila v obetavno smer, T. J. je prinesel na mizo 800 din, ko je eden od ,,trgovcev” pograbil z mize denar in strašilko. T. J. je videl samo še dva para pet Naslednjega dne so oba nepridiprava miličniki izsledili. Pištola se ju je še držala, od 800 din pa je polovica manjkala.
« V nedeljo zvečer so novomeški miličniki pridržali do iztreznitve 44-letnega Stanislava Ilerja z Male Cikave, kije, dobro razpoložen, strahoval domače pohištvo in posodje, podil od ognjišča ženo m otroke ter grozil celo sovaščanom, ki so ga hoteli pomiriti. Prespal je v Jerebovi 1. V apartmaju za klateže, pijance in neprijavljene prijateljice noči.
r*.*f
CESTNfc. KANE - Številnim cestnim ranam, ki jun je menaa kriv samo kanček odstotka parafina več v sicer odličnem jugoslovanskem asfaltu, so se pridružile še razpoke ob povodnjih. , ko so se vode umaknile", je bilo razdejanje na
kako '
leznik)
magistralni cesti pri Sevnici videti neka Želez
co takole. (Foto: A.
Krivda potrebuje dokaz
Sodišče združenega dela odpravilo ukrepa, kiju je zoper Pepco Lamut in Marijo Veselič iz Črnomlja izrekel
„Tobak,f
Novomeško sodišče združenega dela je odločilo, da tozd Tobak ljubljanske Tobačne tovarne ni imel prav, ko je Čmomaljčankanu Pepci Lamut in Mariji Veselič očital malomarno poslovanje. Škode je bilo za nekaj več kot 7.600 din, zakrivili naj bi jo prodajalki Lamutova in Veseličeva. Zaradi tega jima je bil v okviru podjetja izrečen opomin, vrniti pa bi morali tudi izpuhtele dinaije, vsaka polovico.
Zoper ta sklep sta se Lamutova in Veseličeva (obe imata že drugo službo) pritožili na novomeško sodišče združenega dela. Slednje jima je dalo prav. Po veljavnih samoupravnih aktih Tobačne tovarne Ljubljana je delavec kriv za kršitev delovne dolžnosti zaradi malomarnosti ali pa naklepa. Pri Tobaku poudarjajo, da sta Lamutova in Veseličeva povzročili škodo prav z nevestnim poslovanjem.
Sodišče pa je (odločba je že pravnomočna) ugotovilo, da vprašanje krivde obeh prodajalk sploh ni razčiščeno. Prav tako ni jasno, ali je sploh nastala kakšna škoda. Dokazov ni bilo ne za prvo ne za drugo.
V Tobakovem disciplinskem spisu je med drugim pisalo, da so saldi pravilno ugotovljeni, da je torej vsaka pomota izklučena ter da Lamutova in Veseličeva odgovarjata za primanjkljaj nekaj več kot 7.600 din. Pomote da torej ne more biti.
Nasprotno pa sta Lamutova in Veseličeva zatrjevali, da njunih ugovorov ni nihče preverjal, kaj šele upošteval. Na obravnavi pred sodiščem se je izkazalo, da gre dati prav prodajalkama, ki sta predočili svoje evidence in zapisnike. Celo predstavniki Tobaka so morali priznati, daje „inkriminirani” manko na temelju predočenih papirjev res za okoli 2.800 din manjši, in to kljub poprejšnjim revizorskim in drugim pregledom ter kontrolam. Pomota, ki je ne more biti, je torej bila.
In če je tako, se je med drugim spraševalo novomeško
sodišče združenega dela, se postavi konec koncev tudi vprašanje o obstoju ali neobstoju celotnega primanjkljaja. Poleg tega velja poudariti, da sodišče v danem primeru za Lamutovo in Veseličevo ni našlo prav nobenih dokazov malomarnega poslovanja. Ob tako nedokazani’ krivdi pa seveda ni moč izrekati disciplinskega ukrena niti ne odločati o povrnitvi škode.
Slednje pa so storili pristojni organi tozd Tobak ljubljanske Tobačne tovarna. Njihova ukrepa sta zdaj odpravljena.
STARI RAČUNI?
V ponedeljek so v novomeško bolnišnico pripeljal!
hudo ranjenega 60-letnega Jožeta Kirarja iz Viher pri Leskovcu. Kirar je bil omenjenega dne pri sestri na Bučki, kjer naj bi se zaradi starih računov sprl s sosedom. Kako je prišlo do pretepa, še ni pojasnjeno, ker so bili preiskovalci v času poročanja še na delu.
NEPREVIDEN
Minuli četrtek je Martin Adlešič iz Črnomlja vozil osebni avto od Kanižarice proti Črnomlju. V ovinku ga je dohitel in začel prihitevati na motornem kolesu 47—letrti Janez Horvat iz Tribuč. Ker je nasproti pripeljal kombi, je Horvat zavil v desno, pri tem zadel v Adlešičev avto in padel. Po več metrih drsenja je sredi ceste obležal hudo ranjen.
Je na taščo s šibrami streljal zet?
Hudo ranjeno Cecilijo 2i-bert odpeljali v bolnišnico
V ponedeljek zvečer so iz Reštanja z največjo mogočo naglico prepeljali v novomeško bolnišnico Čecilijo Žibert, hudo ranjeno s šibrami iz lovske puške. Utemeljeno sumijo, da je na Žibertovo streljal njen 25-letni zet Vladimir Omerza s Senovega. Ob zaključku redakcije še nismo imeli natančnejših podatkov o poteku tragedije, zvedelo pa se je, da je Omerza po strelu odšel na dom svojih staršev v Mali Kamen, odkoder se je izgubil v neznano smer. Če bi kdo kaj vedel o njem ali pa ga videl, naj to sporoči najbližji postaji milice ali pa novomeški upravi javne varnosti.
ZA 50 TISOČAKOV - V petek zvečer je Jože Ban z Verduna vozil osebni avto od Stopič v križišče z magistralno cesto. Ko je bil v križišču, je iz novomeške smeri pripeljal z osebnim avtom Franc Abunar iz Črmošnjic in zavijal v levo proti Stopičam. Avtomobila sta trčila, pri čemer sta bila ranjena Abunar in njegov sopotnik Jože Klobučar iz Črmošnjic. Klobučar je moral v bolnišnico. Gmotne škode ja za 50.000 din.
PREVEČ V LEVO - V soboto zvečer je Ljubljančan Katjo Fux vozil z osebnim avtom po CBE v Metliki, ko je nasproti pripeljal z osebnim avtom Jože Petrič iz Gor. Lokvice. Petriča je med srečanjem zaneslo v levo, tako da sta s Fuxom trčila. Petrič je bil laže ranjen, na pločevini pa je za 50.000 din škode.
KRIČANJE IN PRETEP - V petek zvečer so imeli sevniški miličniki opravka z 38-letnim Rajkom Mirtom iz Vranja, ki je razgrajal v
gostilni Lovec. Po navedbi mož postave in prič se ga je Mirt napil, kričal in se stepeL Streznitev ga je srečala na postaji milice, kar pa še ne pomeni, da ga ne bo želel videti tudi sodnik za prekrške.
V DREVO - Minuli četrtek dopoldne je 21-letni Franc Vovko s Potovega vrha vozil osebni avto Z-101 od Rateža proti Novemu mestu. Pred Malim Slatnikom je avto v ovinku zaneslo v desno, vozil je nekaj metrov po bankini in trčil v drevo. Vovko je bil hudo ranjen in so ga odpeljali v novomeško bolnišnico. Škode na zastavi, ki še ni bila registrirana, je za 40.000 din.
NOGA POD KOLESOM - Franc Čemas iz Podklanca pri Vinici je 1. februarja vozil avtobus od Metlike proti Črnomlju. Ko je pred postajališčem v Gradcu zaviral, da bi ustavil, je izza vogala pritekel 15-letni Mladen Puš iz Gradca. Fantiču je na pesku spodrsnilo, noga je zašla pod prednje kolo avtobusa, ki je že skoraj ustavil. Prvo pomoč so Pušu nudili v novomeški bolnišnici.
16
DOLENJSKI UST
Št. 6 (1539KB. februarja 1979
s
s
1 m m.
L
ETRTK0V INTERVJU
Vsi so na isti fronti
, .Mirnopeška SZDL in KS sta v letu 1979 družno na poti k urejanjem vaških težav, .pravi A. Rupena
Z nedavnimi volitvami v SZDL je dobil novi mandat predsednika krajevne skupnosti SZDL Aleksander Rupena, ravnatelj tamkajšnje osnovne šole. V ožjem vodstvu te organizacije je še 11 članov, ki so se občanom predstavili z obsežnim delovnim programom. „V vodstvu SZDL so zdaj predvsem mlajši ljudje, delavoljni, žal pa je med nami premalo žensk. Izjema je le Mirna peč sama, kjer je bila za predsednico izvoljena žen-ska,“ je povedal predsednik Rupena.
— Kako je vaša organizacija razpredena po terenu in kaj ste si v letošnjem programu zastavili kot poglavitni politični cilj?
Aleksander Rupena: „0 cestah na našem območju ne bi dosti govoril, ker smo zaradi njih že ob živce."
,,Imamo 5 organizacij SZDL, in sicer vGlobodolu, Mirni peči, na Jablanu, v Mirni peči za področje postaje in okoliških vasi ter v Šentjurju. Letos želimo doseči predvsem boljše sodelovanje občanov pri celotnem družbenopolitičnem delu. Zlasti pa bi radi dosegli, da bi povratne informacije od sveta krajevne skupnosti in občinske skupščine hitreje prišle med krajane. Da bi bili ljudje čimprej obveščeni, kaj delamo, kje se nam zatika, kako porabljamo denar itd.“
— Ali se mladina dobro vključuje v vaše akcije in na kakšen način sodelujete?
„Mladino lahko le pohvalim, saj često organizira delovne akcije in se redno sestaja, čeprav v več vaseh kar po zasebnih hišah. Zares dobre možnosti za delo imajo mladi v Globodolu, saj imajo na razpolago stavbo bivše osnovne šole, kjer organizirajo razne kulturne prireditve in tudi plese.“
- Katera dela iz vašega programa štejete za najbolj važna in jim boste v letošnjem letu posvečali največ skrbi?
„Predvsem imamo vse družbenopolitične organizacije s krajevno skupnostjo vred obveznosti do postavitve spomenika padlim v NOB in žrtvam, kar imamo že nekaj let v načrtu, pa ni prišlo do gradnje. Letos smo odločeni spomenik postaviti in v ta namen zbiramo obveznice od posojila za ceste. Doslej je zbranih že za 110.000 dinarjev obveznic, vendar računamo še na izdamo večje prispevke. Kar zadeva ostala krajevna dela, bomo skušali zainteresirati vse krajane, da bi sodelovali pri gradnji vodovoda s posebni prispevkom 8.000 dinarjev. Uredili bomo tudi kino kabino in začeli predvajati filme. Doslej smo bili v Mirni peči deležni le potujočega kina. Največja pridobitev za krajane pa bo ureditev zobne ambulante, v katero bo prihajal dvakrat na teden zobozdravnik iz mesta. Stanovanje v ta namen že imamo, čakati pa moramo na vodovod,sicer ambulanta ne more delati. „Upamo tudi na začetek asfaltiranja ceste Ivanja vas - postaja!“
V našem programu je tudi postavitev večje avtomatske telefonske centrale, ker je naše načelo: v vsaki vasi naj bi bil vsaj en telefon, da bi ljudje lahko poklicali zdravnika. Zdaj imamo vsega 15 telefonov, interesantov pa je samo v vasi Jablan blizu 20.“
- Pod okriljem SZDL naj bi zaživeli tudi potrošniški sveti. Ali ste v vaši organizaciji že izvolili tak samoupravni organ?
,,Sveti so bili izvoljeni in upamo, da bodo tudi delali, kajti na nedavnih zborih občanov so bile številne pripombe, češ da je v štirih trgovinah premajhna izbira in da bi morali dobiti vsaj eno prodajalno svežega mesa. Tega zdaj v vsem mirno-peškem koncu sploh ne moremo kupiti, razen v pake-tu.“	v
R. BAČER
5
5
Ž
Ž
I
*
S
*
s
i
I
1
s
*
*
*
*
*
*
Ž
I
*
4
5
I
O
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
i
KRUH V NOVI PRODAJALNI — Trgovino, za katero je bilo v Novem mestu izrečenih največ besed, smo končno le dobili. Od ponedeljka naprej prodajajo kruh in ostale dobrote iz moke v prenovljeni Dolenjkini trgovini pri vodnjaku na Glavnem trgu. (Foto: J. Pavlin)
Hill
VODNJAK NI REŠITEV
V Mimi peči in okoliških vaseh je precej novih hiš, katerih lastniki so zgradili tudi nove vodnjake. Zdaj, ko teče akcija za gradnjo vodovoda, so začeli nekateri teh zasebnikov izjavljati: „Meni ni mar za vodovod, ker imam svoj vodnjak". Gre namreč za prispevek 8.000 dinarjev in skupno akcijo za gradnjo vodovoda, ki naj bi zajel vse hiše, kjer je le mogoče. Kako naj bi sicer čez leta razčiščevali materialne odnose s posamezniki, če se bodo (o čemer ne gre dvomiti),hoteli priključiti na vodovodno omrežje?
VSI BODO MORALI POMAGATI
30. januarja so v DoL Toplicah ustanovili krajevno konfrenco SZDL. Na prvem sestanku se je zhralo 20 delegatov, ki jim je podal delovno poročilo iz preteklega leta predsednik Tone Bučar. Ob tej priložnosti so izvedli volitve v nove organe SZDL. Za predsednika je bil ponovno izvoljen Tone Bučar, sekretarka pa je Branka Pavlin. Na sestanku so obravnavali program javnih del v okviru krajevne skupnosti in poudarili, da je zapisano sicer uresničljivo, vendar z dobrim sodelovanjem in s pomočjo vseh krajanov.
I. LUKŠ1Č
Kar dva vrtca bosta v Ločni
Nekdanjo stavbo PTT na Cesti herojev bodo preuredili v varstveno ustanovo dojenčke, novi vrtec za predšolske otroke pa bo v sadovnjaku
Je že odločeno, da bosta v sklopu nove soseske, ki jo gradijo na Cesti herojev v Novem mestu, zrasli kar dve novi otroškovarstveni ustanovi. Vrtec za 200 otrok bo predvidoma odprt še preden se bo pisalo leto 1980.
za
V bivši PTT stavbi, ki jo bodo seveda ustrezno preuredili in dozidali, bo vrtec samo za dojenčke. Ustanova bo lahko sprejela.86 malčkov, v stavbi pa bo tudi centralna kuhinja. Ta vrtec bodo že letos gradili, v najslabšem primeru pa bo zbrana zanj vsaj vsa dokumentacija.
Veliko boljši obeti so za novi vrtec za predšolske otroke od dveh do sedmih let starosti, ki bo zgrajen v sadovnjaku nad tovarno Labod. Lokacija je
V LAŠČAH ŽELIJO TELEFON
Telefonija je v Suhi krajini zelo skromna, vse več vasi pa se poteguje za telefonsko napeljavo, da ne bi bilo potrebno pešačiti po uro ali več do prvega telefona, od koder je možno poklicati zdravnika. Tak primer je vas Lašče, pridružujejo pa se krajani Praproč in vasi Križe. Krajevna skupnost bo organizirala ta dela s sodelovanjem samoupravnih interesnih skupnosti in podjetjem PTT, kajpak pa ostane krajanom precej fizičnega dela in tudi prispevka. Če se bodo ljudje odločili za sodelovanje, potem bo tudi telefon že letos zabrnel.
odobrena, ustanovljen je že gradbeni odbor, ki prizadevno dela. Da ne bi izgubljali časa in tudi denarja za nove načrte, so prosili projektanta inž.Blažona in inž.Cibica, naj proučita, če bi lahko projekt od bršljinskega vrtca ali novega vrtca na Drski
prilagodili terenu v Ločni. Idejne zasnove sta projektanta že dala iz rok, zdaj ugotavljajo, kaj je primernejše, cenejše in najboljša rešitev.
Pri skupnosti otroškega varstva računajo, da bi ta vrtec lahko začeli graditi že letos maja in da bo ob koncu letošnjega leta vseljen. Huda stiska glede varstvenih zmogljivosti bo s tem precej omiljena.
Letos 591 prijav
Najvišji osebni dohodek v občini 340.000 dinarjev
Do roka - 31. januarja 1979 — je bilo na novomeški davčni upravi vloženih 591 prijav iz skupnega osebnega dohodka v preteklem letu. Glede na dokaj omiljene pogoje - letos je precej več neobdavčenega zaslužka kakor lani, je pozivu na prijavo zapadlo tudi precej manj občanov. Lani so imeli do roka 747 prijav.
Po prvih podatkih je znašal najvišji lanski osebni dohodek 340.000 dinarjev, kar pa ni bilo izplačeno le na delovnem mestu, marveč tudi z avtorskimi pravicami. Velja tudi ugotovitev, da je med prijavitelji zaslužka nad 14.000 dinarjev največ občanov z visoko izobrazbo, veliko manj z višjo in srednjo, in da lahko na prste obeh rok prešteješ med njimi delavce. Še tisti, ki se štejejo mednje, so visoko kvalificirani.
Na davčni upravi cenijo, da bo med 591 prijavljenci komaj 20 odstotkov zares plačalo davek, medtem ko ga ostalim zaradi številnih olajšav pri vzdrževanju družinskih članov ne bo potrebno odšteti.
Od krajanov je odvisno
Na žužemberškem področju potekajo zbori občanov, kjer volijo nova vodstva SZDL in razpravljajo o programu
del
Dobimo armado bolničarjev
Po šolah in delovnih organizacijah imajo 20-urne tečaje iz prve pomoči
V jubilejnem 30. letu usposabljanja v prvi pomoči v okviru RK je letos poseben poudarek dan izobraževanju. V novomeški občini sodelujejo vse šole pa tudi veliko delovnih organizacij.
Dvajseturni tečaji iz prve pomoči, s katerimi si tečajniki pridobijo naziv pomožnega bolničarja, so v teku po vsej občini. Na vseh osnovnih
BRŠLJIN STARTA SREDI FEBRUARJA
Poročali smo že, da novozgrajenega, bršljinskega vrtca ne morejo odpreti, ker ni vzgojiteljic oziroma stanovanj zanje, medtem pa so zadevo uredili. Novi vrtec bo začel delati že sredi fe-bruaija, medtem ko bo uradna otvoritev za letošnji 8. marec. To bo ne le ženam, pač pa številnim krajanom najlepše darilo za praznik. Bršljinski vrtec ima predvidena tudi dva oddeika varstva za romske otroke, vendar ob odprtju ustanove oddelka še ne bosta zaživela. Težave so, ker Romi nočejo dati v varstvo otrok. Prepričevanje po Žabjeku pa zahteva nemalo časa in truda. ..
šolah so v tečaju vključeni učenci sedmih razredov čez 600 jih je. Zanje bodo razpisana tudi tekmovanja, kjer bodo morali razen znanja iz prve pomoči pokazati tudi spretnost v orientaciji in streljanju z zračno puško. Tekmovanja organizira RK skupno s štabi za civilno zaščito. V osnovnih šolah bodo imeli prvenstva do srede marca; najboljši bodo sodelovali na občinskem tekmovanju v aprilu, v medobčinskem merilu pa bo tekmovanje v začetku maja. Najboljši iz posameznih regij bodo šli na republiško tekmovanje, ki bo v okviru Dneva mladosti.
Prav tako se v zimski izobraževalni sezoni na 20-urnih tečajih usposabljajo zaposleni v delovnih organizacijah in v krajevnih skupnostih, medtem ko 10-urne obnovitvene tečaje obiskujejo pomožni bolničarji in bolničarji z 80-urnimi tečaji. Ti obnavljajo že pridobljeno znanje in se seznanjajo z novostmi. Kot za šolarje bo tudi za odrasle tečajnike organizirano tekmovanje.
Ni pa razveseljiva novica, da je letos po kolektivih precej manj zanimanja za tečaje iz prve pomoči kot
prejšnja leta. Morebiti je vzrok v tem, ker se organizatorji sami ne potrudijo, češ saj imamo že dve ekipi bolničarjev, kaj nam bo še tretja! Tako mnenje je vsekakor zmotno, saj je namen celotnega izobraževanja v tem, da bi se čimveč zaposlenih seznanilo s prvo pomočjo.
V delovnih organizacijah in v družbenopolitičnih organizacijah je bil program krajevne skupnosti že v obravnavi, medtem ko zdaj dajejo pripombe še prebivalci posameznih vasi. V samem Žužemberku bo letos glavna akcija asfaltiranje ceste od postaje milice do vrtca, za kar pa ni zagotovljenih sredstev, zato bodo morali krajani to še posebej zbrati. Prav tako je šteti za posebno akcijo asfaltiranje ceste na desnem bregu Krke od mosta do Stranske vasi.
Ena najbolj obsežnih in pomembnih delovnih zamisli je gradnja vodovoda od Šmihela do Žužemberka, ki že poteka. Da pa bi čimprej dobili vodo, bi moralo solidarnostno prispevati po 2.000 din prav vsako gospodinjstvo, tudi tisto, ki že ima vodovod. Za gradnjo televizijskega pretvornika je že zagotovljenih 3,70 milijona dinarjev. Za gradnjo televizijskega pretvornika je že zagotovljenih 3,70 milijona dinarjev. Ta dela opravljajo skupno prebivalci celotne Topliške doline z delom Suhokranj-cev vred. Manjka pa še 40.000 din, da bi lahko vsa potrebna dela opravili.
Iz sredstev občinske komunalne skupnosti bo letos asfaltirana cesta
Žužemberk — Stavča vas, računajo le s sodelovanjem prizadetih na ajdovškem koncu, vendar je to možno izpeljati le s sodelovanjem prizadetih krajanov.
V načrtu za leto 1979 je še nekaj manjših del, vsekakor pa je celoten delovni program zahteven. Če bo vse steklo, kot je zamišljeno, potem bo letošnje leto eno najbolj plodnih v zadnjem času.
PRITOŽNO KNJIGO, PROSIM!
Razveseljivo novost so opazili potrošniki v več novomeških trgovinah v zadnjem času: pojavili so se napisi ..Pritožno knjigo dobite tam in tam“. Prej so stranke sicer vedele, da bi morala biti taka knjiga v vsakem lokalu, ampak niti vprašali niso zanjo, še redkejši so jo sploh zahtevali. Tako so pritožne knjige večine prodajaln prazne. Ne zato, ker bi bili občani tako strašansko zadovoljni, ampak zato, ker niti niso vedeli, kam in kje lahko pripombe vpišejo. V knjigo pritožb lahko stranke vpi-šejo pripombe v zvezi s postrežbo, odnosom prodajalcev do kupcev, glede izbire in kakovosti blaga in tudi glede zaračunavanja pri blagajni. O vsaki pripombi morajo (po novem zakonu) razpravljati zaposleni v prodajalni in poskrbeti za ustrezne sklepe.
Novomeška kronika
ZARADI POPLAVE NAOKROG — Minuli teden je tudi Temenica okrog Mime peči močno prestopila bregove in zalila tri ceste. Najbolj pogumni so sicer s traktorji vozili čez vodo, medtem ko so vozniki z osebnimi vozili morali daleč naokrog. Kajpak tudi pešci. Na srečo voda dokaj hitro izginja nazaj v strugo. Škoda je na posevkih, v hiše na srečo ni vdrla.Foto: R. Bačer)
ZEBRE SO IZBRISANE - Razen na Glavnem trgu so se čez zimo bele črte na prehodih za pešce po vsem mestu izbrisale. Hoja čez cesto tako ni več varna.
POMLAD V IZLOŽBI - V „Do-lenjkini” trgovini s konfekcijo in metrskim blagom na Glavnem trgu so pred dnevi okrasili izložbe z zvončki. Ker v Novem mestu nismo vajeni lepih izložb, razen okrog novega leta, je Dolenjkin aranžma pohvale vreden.
OSTANKI PRETEKLEGA LETA
- Tik športne dvorane na cesti proti Marofu še vedno ležijo novoletne jelke, ki so krasile prizorišče novoletnih zabav za najmlajše. V februarju smo. ..
TRIJE FANTJE IN ENO DEKLE
- V novomeški porodnišnici so v minulem tednu rodile:	Tatjana Pucelj z Drejčetove poti 4 - Boštjana; Sonja Muhič z Zagrebške 15 -Tadeja; Jožica Černe iz Ulice Mirana Jarca 31 - Petra in Branislava Cvetkovič z Drejčetove poti 23 - deklico; ta še nima imena.
REGRAT REŠUJE - Ob splošnem pomanjkanju solate je zelo dobrodošel regrat, ki so ga v precejšnjih količinah prinesle na trg ženske
iz okolice. Merica je veljala 10 dinarjev, prav toliko pa radič. Sicer pa so prodajali hruške po 28,70 do 30 din, jabolka po 15.30 do 20 din, grozdje po 18.90 din, pomaranče po 14.35 do 17 din, zelje po 14 dii^
GORSKI SVET V SLIKAH
Hortikulturno društvo Novo mesto vabi na predavanje akademskega kiparja Marjana Kerši-ča-Belača ,J)oživljal sem vaš gorski svet“. Predavanje, spremljano z barvnimi diapozitivi, bo 13. februarja ob 17. uri v Sindikalnem domu.
Ena gospa je te v rimi povedala aktualnost: ,.Sonca ni, svetijo pa nam luči. Plača kdo? Mi vsi!“ Javna cestna razsvetljava je namreč prejšnjo soboto ves dan na Kapitlju razsvetljevala okolico. ..
Št 6-(1539) 8. februarja 1979
DOLENJSKI UST
NIC SMUČANJA
Odjuga je smučarjem zagodla že prvi dan počitnic. Pobrala je veliko snega, pregnala tečajnike s Čateža v Pečice, vendar le za kratek čas. Tudi v Pečicah je zmanjkalo snega in navdušenje šolarjev za obvladovanje smučarskih veščin je hitro uplahnilo. Morda bodo imeli prihodnje leto več sreče, do takrat pa bo že na Čatežu z združenimi močmi Smučarskega društva v Brežicah in članov sekcije na Čatežu zgrajena smučarska vlečnica.
N-
PIŠECE BREZ AVTOMATSKE POVEZAVE
Občani Pišec in Bizeljskega se pritožujejo, ker tako dolgo ne dobijo telefonskih priključkov, čeravno leži na Bizeljskem 60 telefonskih številk mrtvih. Avtomatska telefonska centrala je montirana in tako stoji. Kaj je narobe, je minuli teden spraševal delegat na seji občinske skupščine, da PTT tako odlaga z delom?
ŠKODA JE OGROMNA — Čeravno gladina razlite Save tokrat ni segla tako visoko kot ob hudi poplavi 1964. leta, je ljudem na poplavljenih območjih povzročila ogromno škode na posevkih, na gospodarskih poslopjih, v hišah in na vrsti drugih objektov. Te dni ocenjujejo škodo komisije, ki jih je imenovala občinska skupščina.
Kažipot za letos naravnan
Pri investicijah čimprej nadoknaditi zaostanke iz srednjeročnega razvojnega programa
Za uresničevanje srednjeročnega plana v brežiški občini pomeni letošnja resolucija močnejši odriv, za kar zahteva tudi več naporov vseh razvojnih nosilcev. Občinska skupščina je sprejela resolucijo na seji 1. februarja.
Kar zadeva' investicijske naložbe in zaposlovanje v tekočem letu resolucija nekoliko prehiteva republiška izhodišča, kar utemeljujejo z zaostajanjem za srednjeročnimi načrti. Tako pot ocenjujejo kot najkrajšo bližnjico do gospodarske razvitosti.
Občinski komite ZK je posredoval pripombe na izvor investicijskih sredstev, ki naj bi fk črpali pretežno iz bančnih kreditov in združevanja. Lastnih sredstev pri predvidenih naložbah je namreč komaj deset odstotkov, 33 odst. je združenih sredstev, 57 odst. pa čistih kreditov, kar bo gotovo povzročalo težave pri vračilu. Najbrž bodo res, toda gospodarstvo
trenutno ne zmore večjega deleža, brez novih naložb pa se bo še nadalje vrtelo v začaranem krogu nerazvitosti. Kljub temu pa velja temeljito pretehtati, kaj bodo te naložbe dajale. Pričakovati je predvsem uresničenje tistih programov, ki jih investitorji delno pokrivajo z združevanjem sredstev. Na dlani je, da Temeljna posavska banka ne bo mogla kreditirati vseh investicij v regiji, zato bodo investitorji prisiljeni iskati vire še drugod. Odeja posavske banke je precej prekratka. Delegati so slišali, da razpolaga letos komaj s 150 milijoni dinarjev za vse tri občine, pa še od tega jih je 65 namenjeno za serijsko opremo.
Glede osebne porabe je skupščina sprejela amandma komiteja ZK in sindikata z zahtevo po uskladitvi s stališči devete seje predsedstva CK ZKS, iz katerih sledi, da naj povsod omogočijo delavcem z ustreznejšo delitvijo po zaključnih računih okrepiti akumulacijsko sposobnost gospodarstva. Upoštevana je bila tudi pripomba, da osebni dohodki v negospodarstvu ne smejo naraščati hitreje kot v gospodarskih dejavnostih. j. j.
Voda jih ni presenetila
■V
LAZVALINE - Takole rušenje - sije, ki
aka vse tiste črnograditelje,
,e bodo mogli naknadno legal h irati brez dovoljenja postavlje-i9i objektov. Posnete* je z tbmočja Velike doline, kjer je astnk že lani moral porušiti voj „čmi“ vikend. (Foto: V.
MEJA NAJ BO VINSKA CESTA!
Delegati brežiške občinske skupščine so se na zadnji seji pri obravnavi predloga zakona o spominskem parku Trebče — Kumrovec zavzeli za tisto varianto, po kateri bi meja spominskega parka potekala od Figar-jevega mosta do Dramlje, Vitne vasi, Podgorja, Pišec, Pavlove vasi in naprej do Silovca in Sromelj do Zgornje Pohance. Ta varianta namreč obsega širše območje brežiške občine, z njim pa vrsto kulturnozgodovinskih dogodkov od kmečkih uporov do skupnih bojev Slovencev in Hrvatov v narodnoosvobodilnem boju. Tako stališče zborov brežiške občinske skupščine so prenesli delegati tudi v zbore slovenske skupšči-
ne.
NOVO V BREŽICAH
SRAMOTA ZA MESTO IN OB-NO - Sredi lanskega leta so se čani nadejali, da ne bo več dolgo,
bodo na pokopališču v Brežicah radili mrliško vežico, vendar se 'ari niso nikamoi premaknile. >ravičeno se sprašujejo, zakaj taka ezbrižnost, saj prostor, ki je zdaj
 t:_    nnlmnoliči^ii nP THmUŽI
voljo na pokopališču, ne zasluzi ;a imena. Delegat Mirko^ Kambič
asfalta in čeravno so bile uresničene vse druge obljube, je prav to kamen spotike in nejevolje. Ko gre za višino samoprispevka, predlagajo nekateri čim nižji odstotek, nižji od dosedanjega, vendar v isti sapi niso pripravljeni niti za trohico popustiti od svojih želja.
a Ulično.	------- —---
na zadnji seji občinske skupščine ožil to zadevo in vprašal, če je za takega zares odgovorna samo ijevna skupnost. Interes za njeno
J...	. •	- i I.:*: X:.*; tulrn ip
KAJ S POSEBNO SOLO? - V sedanjih prostorih brežiška posebna šola ne more naprej. Kaj zdaj? Na
Icviia .iNupuvu« ... —--	v
[litev bi moral biti širši, tako je -	*	-u*:-iah,
Ulic ¥ Ul lliu.o. U... ...---.	-
a najbrž tudi v sosednjih obema r so že zdavnaj poskrbeli za do-jnejše vežice.
naprej. —., —.,. .._ seji občinske skupščine smo slišali, da je vprašanje, če je adaptacija te stare zgradbe res najcenejša rešitev.
Ciljne še radijske zveze ter nakup čolnov in črpalk
V brežiški občini je narasla Sava preplavila blizu tri tisoč hektarov površine. Poveljnik občinskega štaba za civilno zaščito Anton Drža-nič je povedal, da voda sicer ni nikogar presenetila, da pa e bila nepričakovano viso-ca, a še vedno nižja kot leta 1964.
Krajevne štabe za civilno zaščito v Krški vasi, Dobovi
in Skopicah so že v nedeljo obvestili o bližajoči se nevar-
VSAK VIDI SEBE - Neverjetno, kako ljudje hitro pozabijo, če so kaj dobili. Na to kažejo številni očitki v razpravi o referendumu. Četudi je samo kratek odsek ceste ostal brez
Druga varianta je dozidava pri Osnovni šoli bratov Ribarjev. Pojavil se je še tretji predlog, da bi bilo morda celo najcenejše, če bi prostore za učence posebne šole vključili v načrte za novo osnovno šolo v Dobovi. Kazalo bi zares dobro premisliti in poiskati najzadovoljivejšo rešitev. Odlagati ne bo več mogoče.
BREŽIŠKE VESTI
nosti. Občinski štab je bil ves čas v zvezi s postojanko v Radečah, od koder je sproti dobival podatke o naraščanju savske gladine. Vse akcije je usklajeval tudi z republiškim štabom. Z Dobovo, Mostcem in Krško vasjo je bil v telefonski povezavi, medtem ko bi za stike s Skopicami in Ločami nujno potreboval radijsko zvezo. Zlasti velja to za Loče, ki jih je voda odrezala in kamor brez čolnov ni bilo mogoče priti.
Na vprašanje, če so vasi na poplavnih območjih zadovoljivo opremljene za boj z, vodno nevarnostjo, je poveljnik štaba odgovoril, da pogrešajo predvsem plastične čolne. Leseni se namreč izsušijo, razen tega jih ljudje ne obnavljajo, ker jih v vsakdanjem življenju ne uporabljajo več. Nadalje bi kazalo krajevne skupnosti dodatno opremiti s črpalkami za črpanje vode iz kleti in z ribiškimi škornji.
V poplavljenih vaseh so tudi tokrat evakuirali precej živine in prašičev k sosedom ali pa v bližnje vasi. Za neposredno intervencijo se je občinski štab v sodelovanju z republiškim štabom odločil samo v Ločah, kamor je prihitela na pomoč tehnična reševalna ekipa milice iz Ljubljane.
J. T.
Pod novo streho se selijo
Posavska banka, Zavarovalna skupnost Triglav in pošta obetajo občanom boljše usluge
Krški Trg Matije Gubca v mestnem delu na levem savskem bregu ima sedaj tudi uradno novega „stanoyalca“. Pred tednom dni so namreč slovesno odprli poslovno zgradbo Temeljne posavske banke, območne zavarovalne skupnosti Triglav ter krške TOZD novomeškega PTT podjetja.
varovalno skupnost, pravilne in so prinesle v obeh dejavnostih bistvene premike na boljše. V ta okvir sodi tudi odločitev, da za
Poslopje ima okoli 3.690 m2 uporabne površine. Največji del je namenjen bančnim delavcem, slaba tretjina zavarovancem, 10 odstotkov površine pa bodo izkoriščali delavci PTT. Poslopje je nedvomno izredno lep arhitektonski objekt in skupaj s sosednjim Delavskim domom ter Hotelom Sremič zaokrožuje ta čas vsekakor najlepši mestni del z veličastnim kipom Matije Gubca v ospredju.
Seveda nove površine ne prinašajo samo boljše delovne pogoje vsem trem uporabnikom, marveč pomenijo tudi temelj za njihove še boljše usluge občanom in združenemu delu krške občine in celotnega Posavja. To so ob otvoritvi poudarjali vsi govorniki.
Nova hiša je dokaz, da so bile regionalne odločitve, kako ustanoviti skupno samostojno bančno organizacijo in območno za-
Spomin na Štirinajsto - praznik na Senovem
VHOD V NOVO BANKO. Posavska banka, pošta in Zavarovalna skupnost so se že vselile pod novo streho. (Foto: J. T.)
V soboto se bodo zvrstile zaključne slovesnosti
S pohodom, ki je v nedeljo, 4. februarja, krenil po poteh Štirinajste divizije izpred spominskega obeležja na Senovem, so se začele prireditve v počastitev senovskega krajevnega praznika, združene s počastitvijo 35. obletnice prihoda Štirinajste divizije na Senovo.
Krajani bodo v soboto, 10. februarja, ob 15.30 pričakali patrole in prisostvovali njihovemu raportu. Ob 16.10 bo slavnostna seja skupščine krajevne skupnosti in družbenopolitičnih organizacij, ob 17. uri pa svečana akademija. Program akademije je izredno bogat, kajti z njim bodo hkrati počastili tudi slovenski kulturni praznik & februar.
Na akademiji bo govoril Upokojeni general Miha Butara, komisar Tomšičeve brigade in udeleženec legendarnega pohoda Štirinajste divizije. Mihe Butara je predlanskim vzidal tudi temeljni kamen za Dom Štirinajste divizije.
V kulturnem programu bodo peli kar trije pevski zbori, mladinski pevski zbor osnovne šole XIV. divizije s Senovega, upokojenski pevski zbor s Senovega
ter pevski zbor DPD Svoboda iz Brestanice. Igrala bo domača godba na pihala. Na slovesnosti bodo podelili priznanja zaslužnim krajanom.
Krajevna skupnost na Senovem sodi med izredno delavne, med take, kjer nikoli ne zmanj-la pobud za napredek. K doseženim uspehom veliko prispevajo delovni kolektivi, ki po svojih močeh sodelujejo pri vseh akcijah krajevne skupnosti. Zaposleni z razumevanjem uresničujejo skupne interese in ne poznajo dvoličnega nastopanja. Za to, za kar se zavzemajo kot krajani, se zavzemajo tudi kot člani delovnih kolektivov.
potrebe obeh čimprej zagotovijo nove delovne prostore, k pomembnemu načrtu pa so kmalu pristopili še delavci PTT. Prav slednjim to hkrati zagotavlja bistveno izboljšanje uslug, kar je bilo ob izredno hitrem razvoju občine na gospodarskem in drugih področjih zelo potrebno.
Glavni načrt za novo gradnjo so izdelali že avgusta 1977 in krški tozd novomeškega pionirja je še isto leto pričel z deli. Le-ta so se sicer nekoliko zavlekla, kar pa na četrtkovem slavju seveda ni skalilo veselja vsem, ki se ta čas v novo stavbo vseljujejo ali pa so se s* vselili! Bančni prostori so likovno opremljeni z deli, ki jih je ustanovi posodila kostanjeviška šolska Gorjupova galerija.
Ž. ŠEBEK
Cesto so rešili, škoda še velika
Prizadevna cestna služba
Poročali smo že, daje Sava ob zadnji poplavi spodjedla nasip na krški obvoznici. Vodja tozda Vzdrževanje in rekonstrukcije Cestnega podjetja Novo mesto v Krškem Stanko Žigante je pojasnil, da so že 29. januarja zjutraj opazili nevarnost in na ogroženi del obcestne b režine takoj pričeli navaža-ti debel kamniti material. Poskrbeli so za zadostno število vozil, za nakladač in greder. Material so dovažali iz tri kilometre oddaljenega kamnoloma v Guntah. Do 11. ure zvečer so ga navozili dva tisoč kubikov in tako cesto obvarovali hujših poškodb. Za ta čas so preusmerili promet skozi mesto. Cesto so ponovno odprli v torek zjutraj, ko so se prepričali, da se cestišče ni posedlo. Vso noč so dežurali in imeli organizirano stalno opazovalno službo, da bi v primeru nevarnosti ponovno začeli dovažati material.
Računajo, da bi za sanacijo ogroženega dela potrebovali 4,5 milijona dinarjev, bodisi za zaščitni oporni zid, bodisi za oblogo nasipa, do koder seže visoka voda. Tre-nutno škodo cenijo na 400 tisoč dinarjev. Za toliko so navozili materiala, všteta pa sta tudi uničeni pločnik ter poškodovana varnostna ograja.
DOM ŠTIRINAJSTE DIVIZIJE. Gradgo ga na Senovem v neposredni bližini osnovne šole. (Foto: Jožica Teppey)
KRŠKE NOVICE
PRIPRAVE USPELE - Skupina plavalcev krškega „Celulozarja” se je s priprav v Velenju vrnila z uspešnim zaključnim nastopom na plavalnem mitingu. Večina udeležencev je namreč izboljšala svoje dosežke v
kratkih bazenih, še najbolj pa se je odlikovala mlada Tončka škafar, ki
z doseženimi rezultati, ob treningu do prvih republiških in državnih prvenstev, obeta prinesti v Krško večje število medalj.
praznovanje krajevnega praznika. Osrednji praznični dan pa bo sobota. Ob 16. uri pričakujejo pred spomenikom Štirinajsti diviziji sprejem različnih pohodnih patrol, slavnostna akademija pa bo ob 17. uri v mali dvorani osnovne šole. Slavnostni govornik bo Miha Butara. Isto popoldne so napovedali še skupno sveča-
no sejo skupščine krajevne skupnosti in senovskih družbenopolitič-
nih organizacij.
PRESENETLJIVA ŠTEVILKA -Podatek, da so v krški Valvasoijevi knjižnici v januarju izposodili kar
1.600 knjig, je presenetil celo samo J. Ce ‘
ustanovo. Če k temu dodamo, da v zadnjem času kupuje vse več novih knjig in so zanje sedanji prostori na desnem bregu reke Save že skoraj premajhni, je to še dokaz več, da bi bilo potrebno čim prej knjižnici zagotoviti prostore še v mestnem delu na sosednjem rečnem bregu!
SENOVO SLAVI - Minulo nedeljo se je z že tradicionalnim pohodom na partizanski Bohor nričclo
FEBRUARSKI PROGRAM - S petkovim gostovanjem zagrebške ..Komedije", ki je v krškem Delavskem domu uprizorila delo „Zlata fanta”, je ustanova pričela februarski program prireditev. Ta teden bo na odru velike dvorane še dvoje akademij v počastitev slovenskega kulturnega praznika, 16. II. bo javno snemanje RTV Ljubljana „Humor v besedi in glasbi, 23. II. pa bo v istetn prostoru še celovečerni koncert pihalnega orkestra tovarne celuloze in papirja „Djuro Salaj”, na katerem sc bo ponovno predstavil tudi njihov zabavni orkester.
Ne le čuvanje, tudi vlaganje I Prevoz namja cene surovinam
Letos začetek agromelioracij na območju KS Bučka — Anketa o zemljiščih
V „Dani" do roka pregledali lansko poslovanje — Razprava po delovnih skupinah
31. januarja so se sestali na prvi seji delegati nove sestave občinske zemljiške skupnosti. Poročilo o delu v minulem letu je podal predsednik izvršnega sveta odbora dipl. vet. Boris Stariha.
Poslanstvo zemljiške skupno- proizvodni usmeritvi kmetij.
sti je vsekakor širše kot zgolj čuvanje zemljiških površin, namenjenih kmetijstvu. Razvoj marsikje neustavljivo načenja tudi te površine. V tem letu želi zemljiška skupnost ugotoviti stanje 412 zaščitenih kmetij s posebno anketo. Sestavljalci pričakujejo razumevanje lane-tov, saj ne gre zgolj za neko popisovanje, temveč za zbiranje nujno potrebnih podatkov, ki so za delo občinske zemljiške skupnosti nepogrešljivi. Odgovori bodo prišli prav taki kmetijski pospeševalni skupnosti, ki je še v ustanavljanju, saj v anketi povprašujejo tudi po
Posamezni kmetje izražajo nemalokrat željo, da bi kmetije zaokrožili, zamenjavali razcepljene parcele.
V	tem letu naj bi se pričela prva dela pri izsuševanju zamočvirjenega sveta v dolini potoka Cdnišček na območju krajevne skupnosti Bučka. Zemljiška skupnost se zavzema, da bi letos Vodna skupnost Dolenjske najprej regulirala potok, zatem bi strokovnjaki ugotovili, kakšne drenaže bodo še potrebne. Imenovana je posebna skupnost s kmetom Janezom Peterlinom iz Štrita na čelu. „Ljudje se zelo zanimajo," pra-
vi	Peterlin. ,,Lani se nas je nad
15 udeležilo ekskurzije na me-liorirana zemljišča Kmetijskega gospodarstva Slovenska vas pri KPD Dob. Prepričali smo se na lastne oči, da tam namesto bička in druge kisle trave uspeva dobra krma, doraščala je tudi lepa koruza."
V	začetku nameravajo usposobiti okrog 70 hektarov doslej malo koristnih površin.
Zemljiška skupnost sevniške občine se zaradi pičlega dotoka denarja bori z gmotnimi težavami. Tudi na tej seji skupščine je bilo znova načeto vprašanje prelivanja denarja med zemljiškimi skupnostmi v Sloveniji, ki zberejo ponekod nemalo denarja zaradi velikih gradenj. Za takšno prelivanje so se zavzeli že na predsedstvu slovenske skupščine.	^	£
CIM PREJ NA VOLIŠČA
- Na nedeljskem referendumu na območju krajevnih skupnosti Boštanj in Sevnica bodo odprta vsa volišča, kot je bilo ob zadnjih volitvah in občinskem referendumu. Člani volilnih odborov pričakujejo glasovalce že v jutranjih urah/
- Plačevanja samoprispevka so oproščeni delovni ljudje, katerih osebni dohodek iz delovnega razmerja ali pokojnin ne dosega najnižjega osebnega dohodka v posameznem letu v republiki. Ravno tako so plačila oproščeni kmetje z nižjim katastrskim dohodkom od 3.000 dinarjev, če se preživljajo samo s kmetijstvom. Na referendumu šteje kajpak tudi njihov glas.
- Nobeno gospodinjstvo na območju obeh krajevnih skupnosti ne bi smelo ostati brez posebne brošure. Če je kdo vseeno ostal brez nje, si jo lahko ogleda pri sosedu ali na sedežih krajevnih skupnosti.
Dvorana in bazen potreba!
Ugodno razpoloženje pred nedeljskim referendumom v krajevnih skupnostih Boštanj in Sevnica — Nekaj mnenj
Zadnje razprave obeh krajevnih skupnosti o gradnji večnamenske dvorane v Sevnici in bazena v Boštanju niso bili edini shodi: v akcijo so vključene tudi sindikalne organizacije v okviru letnih sej, obsežna razprava pa je potekala v združenem delu že lani ob potrditvi višje stopnje za kulturno in telesnokultumo skupnost.
Anica Perme, dolgoletna sode
lavka sevniškega TVD Partizan, poudarja, da sta oba objekta potrebna že zaradi velikega števila mlajših delavcev, ki v obeh sovniških konfekcijskih tovarnah delajo v sključeni drži, v kateri trpi zlasti hrbtenica. „Ljudi s takimi okvarami je težko vključevati v redno vadbo, plavanje pa je zanje izredno koristno. Motnje v drži so očitne tudi pri otrocih, in naj se sliši še tako nenavadno, celo pri precejšnjem številu kmečkih otrok. Pravzaprav ni kam z rekreacijo tako imenovane srednje generacije, saj je sevniški Partizan zaseden vse popoldneve in večere. Sevnica in okolica sta znani po velikem številu upokojencev; le-ti so doslej nezado-
PLODNIH PET LET - S slavnostno sejo upravnega odbora so . soboto invalidi v Sevnici počastili petletnico delovanja svojega društva. Nemalo zaslug za tako uspešno delo društva imata Predsednik društva Franci Žveglič (na desni) in predsednik športne Akcije Jože Radej.
SEVNIŠKI PABERKI
10	P®UDA — Za v soboto ob
u5 sklicuje občinsko predsed-sevn »iTveze .socialistične mladine v da k* , sindikalni dvorani sestanek, ocn« s'ednjič tudi v mestu prišli do n °vn.e mladinske organizacije. V S ProfJu z večino vasi mladi v len *Cl navkljub svoji številčnosti že Zacii«^?*. Pren>orejo svoje organi-nn■»;, ubčinsko mladinsko vodstvo akciilf	^rfijfe. da bi s skupno
'hestu ^	mladinskega	lduba	v
**AJ ne SKUPNO? - Vaški si , na Komorevcu blizu Podvrha Pot vP i prizadeva urediti vaško nie ' \*eskozi uživa tudi razumevajmo°uk°yške krajevne skupnosti.
12	h i	z'm' 80 opravili ze nad
viertn°In^ akcij. Če bi ocenjevali 8otnv« opravljenih del, bi ta prav Ko bo tPreseSla 200.000 dinarjev. ljena ua cesta popolnoma usposob-°ktoo c , 0 Komorevčani imeli za '■	bliže do Sevnice. Priča-
vsj si'da bi kot v večini krajev 2110 zagrabili za delo. Žal so
na cesti vedno eni in isti, peščica pa je ob strani.
CENEJŠI SMETNJAKI - V akciji za lepše okolje so se pri boštanjski krajevni skupnosti lotili skupne nabave smetnjakov. Kot akontacijo za eno posodo pobirajo 700 dinarjev. Akcijo želijo končati še ta mesec, tako da bi smetarska služba sevniškega Komunalno stanovanjskega podjetja lahko pričela odvažati smeti 1. marca.
VAŠKI MOST OMOGOČIL OBVOZ - Z udarniškim delom zgrajeni most čez Mirno v Zapužah je ob nedavni poplavi magistralne ceste ob Savi omogočal obvoz osebnim avtomobilom. Vaščanom je obljubljeno posipavanje poškodovane vaške poti, pred morebitno ponovno spomladansko poplavo bi kazalo pohiteti z graditvijo mostu v Dolenjem Boštanju, za katerega je večina materiala pripravljena. Na sliki poškodbe asfalta na cesti pod Radno.
voijivu vMjuceni v redno reKreacijo. Potrebno je, da pride mo najprej do osnovnega bazena, čez čas pa tudi do pokritega."
Podobnega mišljenja je Pavle Oluič, tajnik občinske tclesnokul-tume skupnosti in novi predsednik sevniškega Partizana. „Sedaj so pri Partizanu nekako izključene bolj množične igre. Preurejena dvorana našega društva bi služila orodni telovadbi, igre z žogo pa bi dobile prostor v novi dvorani. Do izraza bodo lahko prišle kakovostne prioritetne panoge, predvidena rokometna šola šolarjev ipd. Del samoprispevka, namenjenega za bazen, ni potuha delovni organizaciji, saj predstavlja to } le posojilo, ki bo ob vračilu šlo za | odplačilo posojila pri republiški kulturni skupnosti za njeno posojilo pri gradnji večnamenske dvorane."
Anton Koren, predsednik skupščine kulturne skupnosti, opozarja na prednosti predvidene večnamenske dvorane za večje prireditve: bodisi za gostovanja ansamblov, svečane akademije in proslave, ne nazadnje tudi za zbore delovnih ljudi. I Gostovanje v jedilnici „Lisce“ ni rešitev, navsezadnje ta tudi ni urejena za te namene. V Sevnici sami in za vso občino potrebujemo tudi nove prostore za delo občinske knjižnice. Sedanja prostorska stiska v mnogo-čem onemogoča uspešnejši razvoj I knjižnice. Zadnji čas opažamo v knjižnici razveseljiv porast knjižnih izposoj. Prepričan sem, da se bodo v novi dvorani uspešno prepletale I športne in kulturne dejavnosti in da [ bodo v nji našli svoj prostor mladi, ki za razne organizirane oblike, npr. f za klub, nimajo prostora."
Predsednik sveta boštanjske kra-1 jevne skupnosti Alojz Povše je pre-l pričan, da bodo volilci ugodno pod- f prli predloženi program. ..Vrednost v minulem letu opravljenih del na območju krajevne skupnosti presega eno staro milijardo. Z delom predvidenega samoprispevka v znesku 1,5 milijona nameravamo podpreti akci-1 je vaških odborov pri gradnji cest, vodovodov in ponekod še elektrifikacije. Šlo bo za strogo ločena na menska sredstva. Ko bodo predvideni objekti zgrajeni, ne bo nikomur žal naporov."
A. ŽELEZNIK
SKUPNO ZA RADIO
Minuli petek je bil- v prostorih občinske konfrence SZDL v Sevnici podpis samoupravnega sporazuma o financiranju sevniške lokalne radijske postaje. Podpisali so ga predstavniki vodstev občinskih družbenopolitičnih organizacij in večina samoupravnih interesnih skupnosti. Na seji koordinacijskega odbora za obveščanje 24. januarja so dali načelno | soglasje k študiji RTV Ljubljana za prehod sevniškoM radia za UKV območje. Z novo opremo naj bi popravili slišnost postaje. Za to bo treba postaviti pretvornik na Lazah in še kje. Sedanji samoupravni sporazum naj bi za naslednje petletno obdobje razširili tudi na krajevne skupnosti. Za predvidene naložbe v sevniški Radio je bil imenovan poseben gradbeni odbor, ki ga bo vodil Sašo Jejčič.
Slovenski sindikati so za akcijo „Zaključni računi" določili končni rok 31. januar. V mirenski Dani so že pred tem dnevom opravili razprave po delovnih skupinah.
Lansko poslovanje v mnogo-čem lahko vliva zadovoljstvo: doseženih 205 milijonov celot-nega prihodka pomeni 16—odst. porast, dohodek je porastel za 37 odst., čisti dohodek pa celo za 41. Tokrat lahko govorijo o okrog 36 milijonih
SPET ZGLEDEN OBISK
Trebanjska Kmetijska zadruga je začela minuli teden s predavanji za kmečke žene. Minuli teden so opravili s tridnevnimi predavanji v Trebnjem, Šentrupertu in na Trebelnem.
V	tem tednu so na vrsti žene iz Knežje vasi, Dobrniča in Velike Loke, prihodnji teden pa bodo še v Velikem Gabru in na Selih-Šumber-ku. Obisk je bil brez izjem nadvse zgleden. V Trebnjem so se vsi komaj zgnetli v sejno sobo Kmetijske zadruge.
čistega dohodka. Res je, da so lani po nekaj letih popravili cene svojim izdelkom, vendar dosežkov gospodaijenja ni mogoče pripisovati zgolj temu zunanjemu vplivu. Ob pregledovanju podatkov lanskega poslovanja so vzeli v roke tekoči petietni načrt. Takšen temeljit pregled stanja je vsekakor najboljša osnova za nove načrte. Letos se bodo v tovarni lotili izpopolnjevanja dotrajane opreme. V razpravi je načrt novih naložb.
Letošnji proizvodni načrt računa s povečanjem količin pijač, kar se bo moralo poznati tudi pri dohodku. Kot pravi direktor Slavko Kržan, za „Da-no“ ni vprašanje, kako več proizvajati, temveč, kako to prodati ob vse številnejših podobnih -proizvodih na trgu. Za uspešnejšo prodajo so pomembne tudi drobne stvari, npr. ponudba po-
I
NAJMANJ KRIVI — Da bi opozorili na slabo stanje svoje ceste, so najmlajši prebivalci Knežje vasi sadili smrečice po cestnih jamah. Naslednji dan seje ceste korenito lotil greder. (Foto: Železnik)
Spomladi dela na cesti
V KS Trebelno letos posodobitev glavne prometne žile
Krajani krajevne skupnosti Trebelno 'so pokazali zavzetost za razvoj tudi na nedavni konferenci SZDL. Shoda v nedeljo, 28. januarja, se je udeležilo nad 70 ljudi. Med gosti sta bila predsednik občinskega izvršnega sveta inž. Avgust Gregorčič in predsednik občinske konference SZDL Tomaž Plazar.
Ali bo ta odmaknjena in revna krajevna skupnost končno dobila tolikanj zaželeno sodobnejšo cesto od Mokronoga do Poljan, ni več vprašanje. Donedavni predsednik krajevne konference SZDL Janez Pungerčar, kmet iz Čilpaha, meni, da je za to res že skrajni čas. »Kdorkoli še zaide v te kraje, se čudi, češ cesto imate pa tako! Ko bi bil to vedel, ne bi rinil sem gor. Na sestanku je bilo jasno rečeno, naj bi se dela pričela spomladi. Krajevna skupnost je že opravila dogovore za potrebni pesek iz peskokopa. Asfaltirali naj bi cesto skozi naselja Trebelno, Češnjice in Omuška vas. Preostali del makadamskega cestišča naj bi primemo poširili in prilagodili potrebam prometa. Na denar, zbran s samoprispevkom, bi kazalo dobiti še kakšna posojila," pravi Janez Pungerčar in ne skriva veselja, da se bo slednjič le premaknilo.
jsmm
^».^jSpirS 's ‘<•■■
Na konferenci kajpak niso mogli mimo vprašanja šolstva, o čemer so pred či.som pripravili že javno tribuno. „V minulem šolskem polletju na Jelševcu skoraj ni bilo pravega pouka. Učitelj Marjan Slak je sam učil v kombinaciji vse tri prve razrede. Podobno je bilo na Trebelnem. Že za začetek tega šolskega polletja je ravnatelj mokronoške osnovne šole Roman Šiško obljubil dva nova učitelja. Na Jelševcu naj bi ostala le prvi in drugi razred ter mala šola, učence tretjega razreda pa naj bi vozili na Trebelno," navaja Pungerčar ponujeno rešitev, s katero so se prisotni strinjali. Janez Pungerčar je v družbenopolitično življenje kraja vključen vsa leta. Predsednik krajevne konference SZDL je bil osem let. Kot delegat občinske skupnosti socialnega varstva dobro pozna socialne razmere svojega okolja.
A.Ž.
dobnih vrst pijač skupaj, v obliki „družin“ pijač, kot pravijo v „Dani“ (sadjevci skupaj, močne pijače v enem paketu). Pogoji gospodarjenja v tem letu bodo letos nedvomno še težji. Vrsta stroškov od energetike dalje je znatno večja. Lanska sadna letina je bila slaba. Odkupljeno sadje je bilo zato drago. Večino količin so morali nabaviti v južnih republikah. Vsekakor bi bilo treba tudi v Sloveniji bolj pospeševati sadjarstvo.
A.ŽELEZNIK
PODČASTNIKE ŠOLAJO
V	soboto ob 8. uri se bo v prostorih trebanjske osnovne šole pričel tečaj za gasilske podčastnike. Tečaji se bodo predvidoma vrstili deset tednov tako, da bi šolanje zaključili v sredini aprila. Šolanje gasilskih podčastnikov pripravlja občinska gasilska zveza. Zanimanje je veliko, prijavljenih je namreč kar 50 tečajnikov, med njimi dvoje tečajnic. Tečajniki bodo obiskovali predavanja sleherno soboto ves dan, ob nedeljah pa ob dopoldnevih.
B.	D.
Zapoznelo krpanje
Republiška cesta izpred Knežje vasi proti Dobrniču je bila do nedavnega v obupnem stanju. Ljudje pravijo, da so cestarja vse od jeseni videli le nekajkrat, greder pa v jesenu Na običajni delovni dan pelje po tej cesti po pet avtobusov, od tega trije Litostrojevi delavski avtobusi
V	ponedeljek, 29. januarja, je bil očem na voljo nenavaden pogled: na cesti okrog krajevne table Knežja vas so otroci v brezštevilne jame na cesti zasajali smrečice! Čeprav je slabo vzdrževana cesta prava sramota, pa ni mogoče odobravati ravnanja staršev, ki so dopustili takšen protest in izsiljevanje. Vzgojne posledice takšnega „naravnavanja“ stvari na cesti so nedvomno škodljive. Vseeno pa tudi ni mogoče mimo malomarnosti novomeškega Cestnega podjetja, ki je pustilo to cesto tako dolgo v takšnem stanju. Že dan po nenavadnem sajenju smrečic na cesti se je ceste ali bolje jam namreč odločno lotil greder, prej seveda ne!
Občinski dejavniki trebanjske občine si prizadevajo, da bi modernizacijo te ceste vendarle uvrstili v program republiške skupnosti za ceste, vodstvo slovenske borčevske organizacije pa začenja akcijo, da bi partizansko magistralo podaljšali do Moravč. V vmesnem času je treba to cesto, čeprav maka d amsko, vsaj kolikor toliko vzdrževati!
IZ KRAJA V KRAJ
BREZ POMOČI — Delavski avtobus novomeške IMV zapelje vsak dan tudi po sedemkrat po cesti Poljane - Španov most. Cesta kliče po temeljitem posipanju, vendar se1 vsi otepajo skrbi za to cesto. Novomeška IMV, ki je vsekakor zainteresirana za delavce, za cesto ne da nič.
ŠE BREZ ČRPALK - Zadnje dni je malo ,,spodbudneje“ tekla voda iz grosupelj sko-st iškega vodovoda. Zapisati kaj takega je izredno kočljivo, ker jo običajno brž spet zmanjka. Kakorkoli, minuli teden je voda tekla tudi v Suhi krajini. Iskanih črpalk za novo zajetje v začetku tega tedna še vedno ni bilo, čeprav si Jih prizadevajo dobiti na vse krip-Ije.
HITRO ČIŠČENJE - Trebanjci do nedavnega niso bili vajeni tako naglega kemičnega čiščenja tekstila, kot to opravijo v novi čistilnici Marije Jevnikar v Trebnjem. Eks-
presne usluge isti dan.
so namreč nared že
ZA VSAK PRIMER - Ob nedavnih poplavah je porasla tudi gladina Temenice in še katerega vodo-Ak?* Vu” stanje ni bilo kritično. Občinski štab civilne zaščite je bil pripravljen posredovati, kjerkoli bi
m h p?tiebno> vendar v splošno zadovoljstvo ni bilo take potrebe.
DOBRODOŠLE BORČEVSKE AMBULANTE - V minulem letuje delala ambulanta za borce v trebanjskem zdravstvenem domu že dvakrat na teden, enkrat na teden je delala v Trebnjem, na Mirni in Mokronogu tudi zobozdravstvena služba. V Trebnjem je bila na voljo trikrat na teden tudi patronažna služba. Občinska komisija za vprašanja borcev in invalidov predlaga, da bi delal letos dispanzer za borce trikrat tedensko.
Janez Pungerčar: „Obet, da bomo vendarle tudi na Trebeljan-skem, pravi zibelki partizanstva, slednjič le napredovali.14
TREBANJSKE NOVICE
Prevladujejo mladi in ženske
V organih krajevnih konferenc SZDL je veliko komunistov, mladine in žensk — Zatreti forumsko delo — Zagotoviti odločujoči vpliv delavcev in občanov
Črnomaljski komunisti posvečajo v zadnjem času precej pozornosti nalogam Zveze komunistov pri nadaljnji krepitvi Socialistične zveze delovnega ljudstva. Že lep čas ugotavljajo, da so bili nekateri člani v času pred zadnjima kongresoma ZK v okviru Socialistične zveze precej nedelavni, predvsem komunisti iz organizacij združenega dela, poudarjajo pa, da so postali v zadnjih mesecih precej bolj aktivni.
renc SZDL so ugotovili, da so v njih s svojimi delegati prisotne vse družbenopolitične organizacije, društva, družbene organizacije, vaške in ulične skupnosti ter tudi organizacije združenega dela. Predvsem je razveseljiv podatek, da je bilo v nova vodstva krajevnih konferenc izvoljenih več kot 230 delegatov, med njimi lepo število mladih in žensk. Povrhu vsega se v črnomaljski občini zavzemajo tudi za ustanavljanje vaških, uličnih in hišnih odborov SZDL, v katerih čaka obilo dela prav člane ZK.
Komunisti med drugim ugotavljajo, da so bila zavoljo dobro zastavljene akcije brez težav razrešena tudi kadrovska vprašanja ob volitvah v nove organe krajevnih konferenc in skupščine ter druge organe krajevnih skupnosti.
Kandidati se nalogam niso izmikali, razlog za to pa gre iskati v dejstvu, da so se za politično delo odločili mladi strokovnjaki, predvsem pa komunisti. Slednji so se z zadolžitvami dodobra seznanili in se zavedajo, da morajo SZDL zagotoviti tisto mesto in funkcijo, ki izhaja iz resolucije XI. kongresa ZKJ in VIII. kongresa ZKS.
Sedaj si komunisti predvsem prizadevajo, da bi v okviru krajevnih konfrenc SZDL zagotovili odločujoči vpliv delovnih ljudi in občanov pri razpravah o
Ko so se . pogovarjali o frontni sestavi krajevnih konfe-
TEČAJ ZA REŽISERJE
Občinski svet ZKO iz Črnomlja je pripravil minuli teden v hotelu Lahinja tečaj za režišeije dramskih in recitatorskih skupin. Udeležilo se ga je' 11 občanov iz črnomaljske ih 7 iz metliške občine. Režiserjem amaterjem je predaval tajnik ZKO Slovenije tovariš Belina. Nekaj slušateljev se bo udeležilo republiškega seminarja, ki bo v Kopru.
GRIBLJE:
PEVCI NAČRTUJEJO
Mešani pevski zbor iz Gribelj ima za letos kopico načrtov. Julija bodo, kakor lani, pripravili srečanje vseh obkolpskih pevskih zborov in ob tej priložnosti izdali tudi značke. Sedaj razmišljajo o izdelavi načrta za kulturni dom, ki naj bi stal nasproti gasilskega, graditi pa naj bi ga začeli leta 1981.
SEJA IZVRŠNEGA SVETA
Zadnji torek so imeli člani črnomaljskega izvršnega sveta občinske skupščine 23. sestanek. Na njem so se seznanili z informacijo o pristopu k družbenemu dogovoru o ustanovitvi občinske SIS za pospeševanje kmetijstva in gospodarstva, pogovorili so se o problematiki urbanizma v črnomaljski občini in o družbenem dogovoru o skupnih osnovah in merilih za podeljevanje priznavalnin udeležencev NOV in drugih vojn, se seznanili z vlogami in prošnjami itd.
PROTI VELIKIM BESEDAM -Smo v mednarodnem letu otroka in tudi v okviru črnomaljske občinske konference SZDL so ustanovili poseben odbor, ki ga čaka kar precej dela. Vendar so člani odbora že na
osnovnih vprašanjih. Poslej naj bi v kali zatrli forumsko delo, se odrekali mnenj posameznikov in takoj postavili pred odgovornost organe, ki ne upoštevajo mnenja krajevnih skupnosti. Ne bi se smel ponoviti primer nekaterih inšpekcijskih in upravnih organov pri urejanju lokacijskih in gradbenih dokumentov. Z neodgovornim delom so namreč povzročili prizadevnim občanom in krajevnim skupnostim veliko težav in povrhu vsega zaradi svojega načina dela zakuhali politični problem. Zaradi tega čaka komuniste v občinski skupščini in izvršnem svetu zavzetejše delo.
PARKIRNE TEŽAVE - Čeravno se črnomaljska občina ne more postaviti z velikim številom osebnih avtomobilov, se lastniki jeklenih konjičkov ničkolikokrat srečajo z vprašanjem, kje parkirati. Po mestu je sicer na voljo kar precej parkirnih prostorov, vendar je zarisanih bolj malo. Na sliki: del črnomaljskega parkirišča.
ČRNOMALJSKI DROBIR
POZABLJEN PLOT - Že pred novim letom je nekdo porušil lesen plot ob glavni-cesti.Čerav-no so občani na novo črnomaljsko lepotno napako odgovorne nekajkrat že opozorili, ograja še vedno leži in po svoje priča o delavnosti odgovorne organizacije.
prvem sestanku sklenili, da leto otroka ne bodo proslavili z velikimi demonstracijami in velikimi besedami s prazno vsebino, pač pa le z dejanji. Konec koncev bi moralo biti poslej vsako leto mednarodno leto otroka.
JAME IZGINJAJO - V tej rubriki smo lani pa tudi letos ničkolikokrat pograjali črnomaljsko komunalno službo. Delavci pri krajevni skupnosti sicer trdijo, da so se trudili po svojih močeh, da pa niso odgovorni za izredno slabo kakovost asfalta, ki je v minulih dneh domala skopnel. Svoje besede so podkrepili s pospešenim krpanjem jam, ki počasi izginjajo.
MESEC NORČIJ - Medtem ko so nekatere črnomaljske izložbe že v znamenju pusta, nam iz drugih še vedno želijo srečno novo leto. Vsekakor tudi izložbe kažejo na sposobnost trgovcev. Ponujene maske obetajo, da bo letos na dan norcev, ki bo 27. februarja, v občinskem središču kar zanimivo, še zlasti zato, ker je pcščica občanov, ki jim piavijo sončna uprava, s praznovanjem pusta začela že te dni.
MLADI VADIJO
Dramski krožki pri osnovnih organizacijah ZSMS Stari trg, Draga-tuš, Petrova vas in Sinji vrh so že nekaj mesecev zelo delavni. Igralci amateiji bodo namreč v letošnjem letu pripravili nekaj iger, pri delu pa jim pomaga tudi črnomaljska kulturna skupnost. Njihovo delo je podprla tudi občinska konferenca ZSMS. Zaenkrat so Dragatuščani dobili 1.500 din, mladi s Sinjega vrha pa 1.000 din pomoči.
ENODNEVNI SEMINAR
Črnomaljska Kulturna skupnost je pripravila 27. januarja v hotelu Lahinja enodnevni seminar za kulturne animatorje v temeljnih organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih. Udeleženci so poslušali predavanja o pripravah kulturnih prireditev po delovnih organizacijah in krajevnih skupnostih. Ob koncu kulturniškega srečanja so ugotovili, da bi bilo dobro, ko bi se poslej pogosteje dobivali na takih srečanjih.
URADNE URE OB SREDAH
Združenje samostojnih obrtnikov iz Črnomlja obvešča vse člane in nečlane, da imajo uradne ure ob sredah, medtem ko pripravljajo sestanke po potrebi, zagotovo pa najmanj enkrat na mesec. Vsi obrtniki, ki še niso člani Združenja, naj se oglasijo v pisarni, kjer bodo poučeni o vse ugodnejši možnosti za pridobitev kredita.
POGOVOR O KRITERIJIH
Minuli torek so se sestali člani komisije za podeljevanje plaket pri TKS Črnomelj. Razpravljali so o kriterijih za podelitev plaket TKS in Bloudkovih značk. Priznanja bodo podelili ob občinskem prazniku, in sicer na prireditvi, kjer bodo razglasili tudi najboljše športnike, športnice, mentoije in društva v minulem letu.
DENAR IN PROSTOR
Te dni so začeli člani predsedstva občinske konference ZSMS Črnomelj obiskovati osnovne organizacije ZSMS po krajevnih skupnostih in tozdih, v šole pa bodo prišli ob začetku pouka. Zaenkrat so se pogovarjali z mladimi iz OO Rudnik.
IMV in Viator.
Šola za poklicne voznike?
Člani Združenja šoferjev in avtomehanikov Črnomelj in Metlika imeli 15. občni zbor - Kopica načrtov
Konec minulega meseca so se v Črnomlju na 15. volilnem občnem zboru zbrali člani Združenja šoferjev in avtomehanikov Črnomelj in Metlika. Zbora sta se udeležila tudi predsednika SZDL iz obeh občin ter komandant črnomaljske garnizije, medtem ko se predstavniki ostalih družbenopolitičnih organizacij vabilu niso odzvali.
Občni zbor je imel dva dela. V prvem je tovariš Ilenič prebral poročilo, v drugem pa so opravili volitve. Udeleženci so ugotovili, da je združenje dobro delalo. Uresničeni so bili sklepi, ki so jih sprejeli na 5. delovni konfrenci. Dobro so pripravili vrsto proslav, povezali so se s sosednjimi organizacijami, pripravili vrsto predavanj, vključili nove člane itd. Pogovorili so se tudi o predlogu delovnega programa za naslednjo mandatno dobo dveh let. Se na-
Medvedje sanje
Dragi neodgovorni tovariš!
Kultura je rakava rana našega majhnega mesta med Gorjanci in Kolpo. Vsa čast tistim posameznikom, ki vztrajajo, da bi se pri nas na kulturnem področju kaj dogajalo, da ne bi pregloboko zabredli med pločevino in denar. Klobuk dol pred knjižnico, pred odborom za preureditev doma Partizana v kulturni dom, pred tamburaši, folkloro, godbo na pihala, pred mladinskim klubom, pred mladimi metliškimi literati, pred pevskim zborom „Beti“.
Toplo besedo v teh turobnih zimskih dneh je treba izreči Belokranjskemu muzeju in ne nazadnje kulturni skupnosti, izvršnemu odboru, katerega člani se trudijo, da bi pravilno razporedili skromna sredstva, zbrana iz prispevkov od bruto osebnih dohodkov. Veliko stvari se dogaja naznotraj, organizacijsko, manj je čutiti živosti, tiste kulture, ki ji ploskamo, dogajanja, ki vzbudi v nas že nekaj časa zaspana čustva, dogajanja, ki nas vzdrami, ki nam pove, da bije v nas srce, organ, ki trepeta, sovraži, je strahopeten, ljubi, občuduje, vriska, joče. Ob gledanju filma, mladi imajo to v svojih rokah, od časa do časa občutimo kaj podobnega.
Pripravljala gledaliških in gasbenih gostovanj so dobivali v preteklosti krepke zaušnice, češ da nesmiselno trošijo sredstva delavcev, četudi si videl sedeti v dvorani preproste ljudi, ki so strastno ploskali Vdovi Rošlinki, Seviljskemu brivcu ali Juriju Kozjaku.
Medvedje spanje pa spi Zveza kulturnih organizacij naše občine, tista zveza, ki bi morala zastopati interese tako godbe kot tudi tamburašev, folklore, foto kino-kluba Fokus, mladinskega kluba in tako naprej. Vse prepogosto se namreč dogaja, da nastopa v odnosu do kulturne skupnosti vsaka sekcija posebej, in po jakosti (morda pa ni samo to!) dobi tudi določena sredstva, od katerih so odvisni njena delavnost. njeni načrti, uspehi, ocena delovanja ob zaključku leta. Nekdo bo moral zbrati toliko poguma, da bo povedal Zvezi kulturnih organizacij naše občine, kako je zanič, kako dremucka, kako bi bilo treba odpreti okna, da se prezrači zatohlost in da zavejejo novi, sveži, ljubiteljski vetrovi.
TONI GAŠPERIC
J
POPRAVLJAJO CESTE - Minula zmrzal se ni izognila metliških cest in pločnikov, zato so imeli komunalci v minulem tednu kar precej dela.
Ne le olajšave, naložbe
Metliško Združenje samostojnih obrtnikov dobro sodeluje z banko — Slabo razvita1 kooperacija
Čeravno je metliško Združenje samostojnih obrtnkov med najmlajšimi na Dolenjskem, je v dobrih treh letih doseglo lepe uspehe. Ob koncu minulega leta je imelo že 128 članov, ki si prizadevajo za razvoj obrtništva in za vključenje Združenja v družbena dogajanja.
Člani so na nedavnem sestanku ugotovili, da so najlepše uspehe dosegli na področju kreditiranja. V minulem letu, ko so začeli tesneje sodelovati z Ljubljansko banko v Novem mestu, je dobilo kratkoročni kredit kar 41 prosilcev, in sicer skupaj 5 milijonov novih dinaijev. Prav tako so zadovoljni s sodelovanjem z občinsko skupščino, pri tem pa ima pomembno vlogo delegacija obrtnikov v zboru združenega dela. Člani so poudarili, da si veliko obetajo od novega razvojnega programa. Predvsem bolj sistematične obravnave malega gospodarstva, poudarili pa so, da bo morala družba, če bo hotela ustrezno razviti deficitarno storitveno obrt, poseči v njen razvoj ne le z raznimi olajšavami, temveč celo z vlaganji. Obenem so metliški obrtniki opozorili na napako, ki je bila storjena pred leti. Čeravno so opozarjali, daje potrebno za domačo obrt poskrbeti, se za opozorila ni zmenil nihče, danes pa je skoraj ni več.
V občini je ta čas okoli 290 samostojnih obratovalnic, od tega kar 190 avtoprevoznikov, kar natančno opozaija, da z malim gospodarstvom v občini ni vse najbolje. Razen tega, da je zelo slabo razvita storitvena dejavnost, v Metliki nekako pozabljajo na kooperacijo, ki sije v drugih občinah že izborila mesto, ki ji gre. Samo za primer lahko vzamemo tekstilno industrijo: zaposluje okoli 2000 delavcev, ne sodeluje pa s samostojnimi obrtniki. Sicer pa se s
tekstilnimi izdelki ukvaijajo le trije.
Člani združenja želijo že lep čas ustanoviti obrtno zadrugo. Z njeno pomočjo naj bi znatno razširili in uredili kooperantske odnose z organizacijami združenega dela. Zapišemo naj, da so metliški avtoprevozniki v letu 1977 plačali raznim posredniškim podjetjem okoli 3 milijone dinaijev provizije. Bržkone so odveč besede, kako prav bi ti milijoni prišli domači občini.
Vrtec tudi na Suhorju?
Delegati menijo, da je kultura zapostavljena
Konec minulega tedna so imeli skupno sejo člani starega in novega sveta krajevne skupnosti Suhor. Pregledali in ocenili so minulo delo in se pogovorili o načrtu del za letošnje leto.
Delegati so menili, da so največji uspeh dosegli z izgradnjo ceste Rav-nace - Hrast, s položitvijo prve faze kanalizacije v Gornjem Suhorju, s položeno asfaltno prevleko skozi Dolnji Suhor itd. Ko so se pogovarjali o novih nalogah, so dali prednost gradnji gasilskega doma v Dra-
gomlji vasi ter važlce hiže v Betami
vasi, pogovarjali pa so se tudi o usta-novitvi oddelka otroškega vrtca. Kaže namreč, da bi na Suhorju brez težav organizirali oddelek, kajti kar precej mater je, ki bi si rade pomagale s sodobno organiziranim varstvom. Delegati so menili, da je že čas, da v njihovi krajevni skupnosti nehajo misliti zgolj na komunalna dela in se začnejo pogovarjati tudi o delu na kulturnem področju.
Ob koncu so poudarili, da morajo v letošnjem letu dokončati vsa v prejšnjem letu začeta dela ter obenem spoštovati občinski srednjeročni načrt negospodarskih in komunalnih investicij za 1978. leto.
SPREHOD PO METLIKI
prej bodo poskušali pridobivati nove člane, veliko pozornosti bodo namenili pripravi proslav ob 13. juliju, skrbeli bodo za izobraževalna predavanja, pripravili anonimna testiranja voznikov, razvejali športno dejavnost itd. Razmišljali so tudi o oiganizaciji šole za poklicne voznike, zlasti zato, ker imajo za tako šolo zelo lepe možnosti.
V drugem delu so razpravljali o predlogu izvršnega odbora, da se odbor s sedanjih enajstih članov poveča na 13. Nato so izvolili novo vodstvo. Predsedniško funkrijo bo opravljal Jože Ba-hc. podpredsednik bo Zdravko Malnarič, tajnik Leopold Korelc in blagajnik Vasilij Dor-miš. Poleg omenjenih bo v izvršnem odboru združenja delalo še devet članov iz vseh večjih središč obeh belokranjskih občin.
V METLIŠKI MATIČNI KNJIŽNICI je bila prejšnji četrtek odprta razstava umetniške fotografije, ki so jo pripravili člani foto-kino kluba Fokus Sonja Bezenšek, Božo Flajš-man, Marjan Vivoda in Tone Bezenšek. Razstavo si bo moč ogledati ves mesec februar, in sicer vsak četrtek od 17. do 19. ure in vsako nedeljo od 9. do 12. ure. Gotovo ne bo malo tistih, ki si bodo ogledali razstavo v beli stavbi na pungartu.
LJUBLJANSKA TELEVIZIJSKA
EKIPA jc posnela pri nas del oddaje
Mladi za mlade. Metliški mladinci
niso zardevali, saj imajo kaj pokazati
jugoslovanskim televizijskim gledal-
ccrn r
Njihov mladinski klub je zelo
delaven: pridno vadijo in igrajo tamburaši, folklora, foto-kino klub Fokus ne spi, mladi pesniki in pisatelji pišejo, da se vse kreše, prirejajo literarne večere, pod njihovim vodstvom pa je tudi kino podjetje, kar je gotovo edinstven primer v naši domovini, kjer je lepo biti mlad.
V VODSTVU MESTNE GODBE metliške bo prišlo v kratkem natančneje: na. občnem zboru do sprememb. Slišati je, da bodo zasedli ,,vrh“ mladi, sposobni fantje, ki bodo gotovo prinesli v delo zalet, novosti, svežino. Kapo dol pred dosedanjim delom tega mestnega orkestra, vendar mu sveže sape kljub te-
mu ne bodo škodile. Pa drugič kaj več o tem.
GOSTIŠČE VESELICA NA HRIBČKU nad mestom je v zimskih dneh zaprto. Razlog je cesta, po kateri je nemogoče priti do vrat gostišča, če je na njej le nekaj centimetrov snega.
Pri Viatorju razmišljajo c asfaltu, a kaj, ko ni denarja! Nekje ga bo pač treba izvrtati, saj je škoda, aa stavba več mesecev sameva. Bese da teče tudi o centralnem ogrevanju gostišča. Kmečka peč požre namreč preveč drv, kar cel meter na dan!
s!
V SREDO JAVNA TRIBUNA S ■
Krajevna skupnost Metli- g, ka, njen potrošniški svet ing ( družbenopolitične organiza-J; cije bodo pripravile v sredo, J j 14. februaja, ob 18. uri vg' sejni sobi metliške občinske g skupščine javno tribuno oj preskrbi s potrošniškim ma-g terialom. Organizatorji vabi-g ’ jo na tribuno vse krajane g krajevne skupnosti Metlika «
metliški tednik
18
DOLENJSKI UST
Št. 6 (1539) 8. februarja 1979
Priznanje mentorju in učencu
Bojan Kovač je s talentom in pridnostjo ob pomoči prizadevnega mentorja postal prvi harmonikaš Jugoslavije in eden najboljših harmonikašev sveta
Najboljšega harmonikatja Jugoslavije, 19-letnega študenta Bojana Kovača iz Kočevja, in njegovega mentoija Adija Škoijanca je 29. januaija sprejel predsednik občinske skupščine Kočevje Savo Vovk. Ob tej priložnosti je, kot smo na kratko že poročali, harmonikarju podani uro s posvetilom, mentorju pa knjigo „Tito med nami".
O uspehih harmonikarja Bojana Kovača smo že večkrat poročali. Tokrat naj ponovimo, da se je s sedmim letom začel učiti igranja na harmoniko pri Adiju Škorjancu. Njegovi uspehi so plod nadarjenosti, prizadevnosti, odrekanj in seveda tudi prizadevnosti in znanja njegovega mentorja. Pot navzgor se je za Bojana Kovača začela z zelo uspešnimi nastopi na republiških revijah har-monikarjev-solistov in ansamblov na srečanjih harmonikarjev Jugoslavije v Pulju, kjer je leta 1976 dobil tretjo nagrado, leta 1977 pa prvo nagrado in naziv najbolj obetavnega mladega glasbenika v Jugoslaviji.
Najbolj uspešno zanj je bilo minulo •eto, ko je spomladi na izbirnem tekmovanju za svetovno trofejo v skupini članov s svojim popolnim igranjem, dovršenim obvladanjem tehnike in z veliko mero muzikalnega žara navdušil občinstvo in mednarodno žirijo. Jeseni pa je na svetovnem prvenstvu zasedel odlično 4. mesto. Za vse te uspehe je prejel že plaketo krajevne skupnosti Ko-devje-mesto. Bojan je pogosto na-
stopil v domovini in tujini, velikokrat pa je snemal tudi za RTV Ljubljana in Zagreb.
Iz KS Kostel
POD PRIČAKOVANJI - Z učnim uspehom ob polletju na osnovni šoli Vas—Fara niso preveč zadovoljni, saj je nekaj učencev ocenjenih z nezadostnim. Vendar upajo, da bodo ti učenci s pomočjo učiteljev dosegli boljši uspeh in da bodo ob zaključku šolskega leta vsi izdelali.
PREŠERNOV DAN - Na praznovanje kulturnega praznika 8. februarja se člani KUD ,,Kostel" vestno pripravljajo, da bi ga kar najbolj dostojno proslavili.
ZGODOVINSKO LETO - Letošnje leto bo za KS Kostel zgodovinsko, saj bomo dobili industrijski obrat Itas, bencinsko črpalko in poslovno stavbo. Vse to, nam, ki tu živimo, veliko pomeni, saj nam prinaša upanje in zagotovilo za uspešen premik iz naše nerazvitosti.
FRANC CIMPRIČ
URO HARMONIKARJU — Predsednik občinske skupščine Kočevje Savo Vovk (levo) podeljuje uro najuspešnejšemu in najboljšemu harmonikatju Bojanu Kovaču; njegov mentor Adi Škotjanec (desno) je prejel za nagrado knjigo. (Foto: J.Primc)
UKROČENA VODA — Zaradi uspešnega reguliranja vodnega stanja z zapornicami je Rinža skozi Kočevje hitro odtekala. Tako nad zapornicami s poplavami ni povzročila škode, pod njimi pa le nialenkostno. Na fotografiji: voda pod zapornicami v Kočevju je dosegla že dcoraj isto raven kot nad njimi, čeprav je ob običajnem stanju tu za nekaj metrov nižja. (Foto: Primc)
DROBNE IZ KOČEVJA
NAS PREDSEDNIK - Na zadnji seji skupščine Avto-moto zveze Slovenije, ki je bila 25. januarja v Ljubljani, so izvolili delegata AMD Kočevje dipL ing. Janeza Trošta za
občan
Oprašuje
medved odgovarja
— Kaj tako pobožno zavijaš °či proti nebu?
, ~ Ker je že vse tako rekoč v “ožjih rokah: elektrika, ceste, *biske šolske počitnice in dru-8°, medtem ko je včasih to veljalo le za kmetijsko letino.
Sredscdnika izvršnega sveta AMZ lovenije. Janko Trošt je bil dolgoletni predsednik AMD Kočevje in je s sodelavci društvo organizacijsko utrdil.
POPLAVE NI BILO - Odjuga in nalivi so povzročili marsikje poplave in škodo, na srečo pa je šla tokrat vodna ujma mimo Kočevja. Voda je sicer hitro naraščala, a je zaradi odprtih zapornic odtekala do požiralnikov, ki so bili očiščeni, da je voda brž ponikala. Uporabljene so bile izkušnje iz zadnje velike poplave, ko je voda zalila del mesta. Rinža je najbolj narasla v noči od 30. na 31. januar, ko je sicer vdrla v nekaj kleti zasebnih hiš, a večje škode ni bilo.
ZNAKI KULTURE - Prometne table ob vpadnicah v mesto, ki so bile obtolčene, kamenjane in razbite, so zamenjali z novimi. Po mestu pa nas zviti prometni znaki še vendo spominjajo na razna praznovanja v nočeh ob koncu lanskega leta. Ker še niso popravljeni, nam kažejo kulturno stopnjo nekaterih občanov.
KOČEVSKE NOVICE
Adi Skorjanec, star 49 let, je bil do leta 1958 član orkestra ljubljanske Opere, nato pa je prišel v Kočevje, kjer je bil najprej kapelnik godbe na pihala, ob ustanovitvi glasbene šole v Kočevju pa se je zaposlil pri tej ustanovi, kjer dela še danes. Hkrati poučuje v osnovni šoli Kočevje in glasbeni šoli Ribnica, vodi gimnazijski orkester ter sodeluje pri miogih proslavah in drugih prireditvah v okviru Zveze kulturnih organizacij Kočevje. Kot mentor ni dosegel izrednih uspehov le pri Bojanu Kovaču, ampak tudi pri drugih učencih. Omenimo naj le Edito Junc in Vinka Farkaša, ki sta tudi dosegla na republiških tekmovanjih druga, tretja in četrta mesta.
Sprejema pri predsedniku Vovku so se razen obeh glasbenikov udeležili še predstavniki političnih in kulturnih organizacij. Ob tej priložnosti s o se pogovorili o bodočem kultur-n em delu v občini in predvsem o nalogah, ki jih imajo politične organizacije na področju kulture.
J. PRIMC
Zakaj pozabljeni?
Skoraj gotovo niso upravičene pripombe, da je nekdo dobil odlikovanje oz, priznanje, a ga ne zasluži Vsekakor pa so upravičene pripombe, da so zaslužni delovni ljudje in občani v eni OZD, krajevni skupnosti ali organizaciji dobili priznanja ali odlikovanja; enako ali še bolj zaslužni v drugi OZD, KS ali organizaciji pa ne. Pogosto je vzrok za take krivice samo ta, da imajo ponekod izbranega človeka tudi za to področje dela, drugod pa ne, oz. še bolj natančno, da ponekod sekretarji oz. vodje splošnih oddelkov mislijo tudi na to, drugod pa spoh ne. Kjer ta služba spi, naj jo kolektivi ali člani zbu-de, sicer tudi v bodoče ne bo bolje.
V kočevski občini je takih „zaspanih" služb kar precej. To se vidi na primer, ko v nekaterih majhnih kolektivih dobi kar precej članov delovna ali druga odlikovanja in priznanja, v mnogih velikih pa odlikovanj sploh ni
Tudi nekatere krajevne skupnosti imajo to področje dobro urejeno - na primer kočevska, ki podeljuje celo svoja priznanja - druge pa slabo ali sploh ne. Tako je KS Osilnica (in še nekatere) dosegla v zadnjih letih zavidljive uspehe na gospodarskem in komunalnem področju, noben občan pa za to ni dobil niti delovnega odlikovanja, da o občinski „šeškovi nagradi“ niti ne govorimo. Edino nekoliko večje priznanje, ki ga je kak domačin iz teh krajev dobil, je ena srebrna značka OF, ki jo je pred osmimi ali več leti dobil zdaj že pokojni Jože Kovač.
JOŽE PRIMC
Novo ob Kolpi
KONČANE VOLITVE V SZDL - V naši KS smo zaključili volitve delegatov v krajevno konferenco. Izvoljen je bil tudi nov, osemnajst-članski izvršni odbor, ki bo odslej, po združitvi s SZDL Banja Loka, skupen. Za predsednika je bil izvoljen Anton Obranovič, za tajnico Marija Volf in za blagajničarko Fanika OžbolL
OBDARITEV OSEMDESETLETNIKOV - Rdeči križ Vas-Fara je ob novem letu obdaril vse osemdesetletnike na svojem območju. To je vsekakor pohvale vredna akcija, katere so bili najbolj veseli naši najstarejši krajani. Za obdaritev bolnih in onemoglih krajanov so poskrbeli člani DPM Vas-Fara.
MLADINA USTVARJA - Ob novem letu je mladina 00 ZSM Vas-Fara izdala drugo številko glasila Kostel. Izredna zasluga za redno izhajanje gre mladincem Mariji Rački in Francu Volfu. Zdaj pripravljajo tretjo številko, ki bo izšla v kratkem.
jože Stefančič
Nekaj kratkih
ZARADI FILMA PRAZNE GOSTILNE - TV Ljubljana je pred kratkim^ predvajala film ..Dvajseto stoletje” režiserja Bertoluccia. Prvi del filma je vseboval več erotičnih prizorov. Med predvajanjem drugega dela tega filma, ki je bilo naslednji teden, so bile v Ribnici zato vse gostilne prazne. Razočaranje ljubiteljev golih scen pa je bilo veliko, ker tokrat takih prizorov ni bilo.
PREVEČ LUKENJ — Mnoge ceste so bile zaradi snega in ledu tudi v ribniški občini težko prevozne. To se je dogajalo predvsem zato, ker jih niso dovolj hitro spluiili. Najteže pa je bilo voziti v ribniški občini na
LETOS OTVORITEV — V Sodražici bodo letos odprli novo stano-	ceste"v^Or^nTku^Vpošte*1 TiTso
vanjsko poslovno stavbo, v kateri bodo dobili prostore krajevna	, nastale take luknje, da avtomobili
skupnost, družbeno—politične organizacije (tudi mladina), upoko-	niso mo?1j.niti "»prej niti nazaj, če
jend ta lovci (vsi v stavbi desno) K tej'stavbi je prizidan nov	fek^fneiSrdn^to^kSe
gasilski dom (levo), ki bo tudi odprt letos. (Foto: Pnmc)	zasuli z gramozom. Zdaj se vsi spet
sprašujejo, kdo je kriv.
Ne molzi le reveža
Tudi ribniško kmetijstvo se otepa s težavami, predvsem zaradi nizkih cen mleka in mesa oziroma zaradi vedno večjih proizvodnih stroškov.
V občini so te dni ukrenili tisto, kar pač lahko sami: pripravili so sprazum o finansiranju SIS za pospeševanje kmetijstva. Po tem sporazumu naj bi vse OZD v občini plačevale določen prispevek v sklad za pospeševanje kmetijstva, iz tega sklada pa bi nato financirali pospeševanje kmetijstva in nudili razne ugodnosti kmetom, ki preusmerjajo kmetije.
Vendar so povsem upravičene pripombe, da ni dovolj, če skušajo svoje kmetijstvo r e ševati le sami, znotraj občine. V ta prizadevanja bi morali biti vključeni vsi, ki jedo (ribniško) meso in mleko. V ribniški občini namreč prodajo le okoli 10 odstotkov svojih kmetijskih presežkov, vse ostalo gre predvsem v Ljubljana
Na vse to Ribničanje opozarjajo Gospodarsko zbornico in druge. Tudi ti se zavedajo, da je treba nekaj ukreniti, in to ne le zaradi težav ribniškega, ampak slovenskega in jugoslovanskega kmetijstva Po enem izmed novih predlogov naj bi sprostili cene za dražje vrste govedine, teletine in mlečnih izdelkov, s e pravi, naj bi bile pod kontrolo le cene nekaterih vrst mesa in samo konzumno mleko.
Ko smo razpravljali z nekaterimi Ljubljančani o „so-financiranju pospeševanja kmetijstva", so se v načelu strinjali, naj kmetijstvu pomaga tisti, ki kopuje njegove proizvode. Hkrati pa so tudi povsem pravilno pokazali na nekatere slabe proizvode, naprimer sire, ki „so včasih še najbolj podobni milu". Vendar moramo takoj dodati, da v tem primeru sir izdelujejo Ljubljanske (ali druge) mlekarne, in ne kmetje. Prav je seveda, da se take in druge pripombe razčistijo, vendar naj bi to opravili hitro, ker se sicer lahko zgodi, da kmetje ne bodo redili več toliko živine, to pa bi pomenilo, da bo manj mesa in mleka.
J. PRIMC
Na rešetu našega sindikata
Še ves februar člani sindikata o delu, načrtih in predvsem o uveljavljanju samouprave
KOTEL POClL - Tri dni so bili stanovalci stolpičev 1 in 2 na Prijateljevem trgu v Ribnici brez ogrevanja, ker je počil kotel centralnega gretja. Na srečo se je to zgodilo prav v toplem vremenu, da okoli 40 družin ni zmrzovalo. Monterji (na sliki) so okvaro razmeroma hitro popravili. (Foto: Glavonjič)
V ribniški občini potekajo te dni sestanki članov sindikata, na katerih sprejemajo tudi delovne programe za letos. Razpravljajo, kako bi okrepili vlogo sindikata in njegovo odločanje v vseh primerih, za katere je sindikat pristojen, dogovaijajo se o načinu obravnavanja zaključnih računov in o izvedbi analize sprejetih samoupravnih aktov v tozdih.
V ŠIVALNICI HRIB v Loškem potoku, ki je obrat Bombažne predilnice in tkalnice Tržič, so ugotovili, da ima obrat pogoje, da postane tozd. Vse potrebno za ustanovitev tozda naj bi po nekaterih pred logih izpeljali do 1. julija, p'o drugih pa do konca leta. Obrat Šivalnica je donosen in je zato tozdu zagotovljena prihodnost. Res pa je strojni park zastarel.
V RIKO RIBNICA je tudi sindikat organiziran po (treh) tozdih. Razpravljali so razen o vsem tistem, kar smo omenili že v uvodu, še o nalogah sindikata pri kadrovanju v poslovodne organe. Pred kratkim so namreč razpisali vsa vodilna delovna mesta, tudi za tozde.
► LAŽE DO LOŠKEGA POTOKA
Od Loškega potoka proti Sodražici počasi posodabljajo cesto. Zdaj je asfaltirana že do odcepa za Mali Log. Nekateri predlagajo, naj bi kar nadaljevali s posodabljanjem iz smeri Loškega potoka, ker je tu lažji teren in bi torej lahko hitreje posodobili več ceste. Tako bi za konec ostal zadnji, najtežji del, ki tudi ne bi bil dolg. se pravi od Vagovke do Sodražice.
V OBRATU DOM V SODRAŽICI imajo na leto za okoli 9 milijonov dinarjev prometa in 6 zaposlenih. O vsem odločajo v centrali v Ljubljani. Obrat nima skoraj nobenih samoupravnih pravic. Po nekaterih vesteh naj bi obrat le enkrat v zadnjih sedmih letih obiskal direktor iz Ljubljane. V kolektivu zaradi tega prihaja do nekaterih zapletljajev.
Več za otroke
V občini Ribnica znaša skupna prispevna stopnja za vse SIS letos 30,42 odstotka Ugotovili pa so, da je prišlo pri preračunavanju do napake, saj bo zdravstvo že z za 1,38 % nižjo stopnjo zbralo toliko denaija, kot je bilo prvotno predvideno.
Zato naj bi za toliko (za 1,38 odst.) zvišali stopnjo za otroško varstvo, tako zbrani denar pa namenili za ureditev otroškega varstva v Ribnici, Sodražici, Loškem potoku, pri Sv. Gregorju in Dolenji vasi. Nekatere OZD so že dale soglasje za tako spremembo oz. preusmeritev prispevne stopnje, pričakujejo pa, da se bodo s tem strinjali tudi ostali.
Na vseh teh območjih namreč predvidevajo odpiranje novih obratov ali vsaj delovnih mest. Samo v Sodražici naj bi na primer zaposlili še okoli 100 žensk. Vse to pa pomeni, da je treba urediti tudi varstvo otrok.
V razpravah nekateri sicer menijo, da je vprašanje, če je pri Sv. Gregorju potrebno varstvo otrok, in da naj ne bi odpirali nečesa, kar ni potrebno. Drugi pa spet dokazujejo, kako so bile podobne pripombe tudi za vrtec v Ribnici, češ da ne bo zaseden, danes pa je otrok toliko, da je vrtec zaseden 130-odstotno, pa kljub temu še niso v varstvu vsi otroci.
J. P.
RIBNIŠKI ZOBOTREBCI
GREMO V KINO - V kinu doma J LA v Ribnici bodo ta teden naslednji filmi: danes, 8. februarja, »Delavski razred gre v raj”. 10. in 11. februarja »Človek na strehi” (matineja »Mala sirena”), 14. in 15. februarja »Amazonke”.
LUKNJE NA CESTAH - S cestami so v ribniški občini spet težave. Zelo hudo je poškodovana tudi glavna cesta, ki vodi proti Ljubljani oz. Kočevju. Luknje so tako velike, da so nevarne za avtomobile. Nekdo je v taki luknji presekal gumo pri avtu. Zanimivo je, da je tudi zdaj zelo malo lukenj na tistem delu ceste proti Ljubljani, ki ga vzdržuje ljubljansko Cestno podjetje, se bodo tudi zdaj
bo vodi Zlata Zobec)’in od 19. do 21. ure za rekreacijo moških (vadbo vodi Metod Andoljšek). Ob sobotah je od 8. do 11. ure dvorana rezervirana za rokometaše, nato pa do 12.30 za nogometaše.
NOVOMEŠKI ASFALT - Minuli teden smo ponovno opravili ogled ceste Kočevje—Škofljica in ugotovi-lr, da novomeško Cestno podjetje na svojem odseku luknje na cesti krpa z gramozom in s peskom, ljubljansko CP pa svoje luknje z asfaltom. Torej dve metodi krpanja na isti cesti. Zanimivo bi bilo vedeti, katera je bolj ekonomična.	1
Novomeščani izgovarjali, da je to zato, ker nimajo dovolj soli? Tako so se namreč izvlekli takrat, ko je bil njihov odsek te ceste zaledenel, ljubljanski pa suh.
urnik Športne dvorane -
Odkar je z novim letom športna dvorana dobila svojega upravnika, poteka delo v tem objektu bolj usklajeno, občani pa pričakujejo tudi več raznovrstnih športnih prireditev. Izdelan je tudi urnik uporabe dvorane za letos. Tako je ob ponedeljkih, torkih in četrtkih od 14.30 do 21. ure dvorana rezervirana za pet rokometnih izbranih moštev, ob sredah od 14.30 do 16.30 spet za dve moštvi rokometašev, od 16.30 do 18. ure za odbojko SŠD, od 18. do 19. ure za rekreacijo žensk (vad-
— Zakaj matična podjetja iz dnigih občin nerada puste, da bi se njihovi obrati osamosvojili oziroma postali tozdi?
- Saj tudi imperialistične države ne dajejo rade svojim kolonijam samostojnosti.
REŠETO
Komunalno stavbeno podjetje „KOSTAK" Krško, komisija za delovna razmerja
OB J A VLJA
prosta dela oziroma naloge za
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
8. 9.
10.
11.
12.
13.
14.
15.
INŽENIRJA VARSTVA PRI DELU - za nedoločen čas, z manj kot polovico delovnega časa, VODJO VZDRŽEVANJA KOMUNALNIH NAPRAV IN MEHANIZACIJE - za nedoločen čas, DVA GRADBENA TEHNIKA - za nedoločen čas, DVA STROJNIKA gradbenih in komunalnih strojev oziroma naprav — za nedoločen čas, VODOVODNEGA INŠTALATERJA - za ne-določen Č3S DVA VOZNIKA TOVORNJAKA - za nedolo-
£en Č3S
OSEM ZIDARJEV - za nedoločen čas, DVA TESARJA — za nedoločen čas, KV PEČARJA — za nedoločen čas, PK PEČARJA — za nedoločen čas, KV KLEPARJA — za nedoločen čas, PK KLEPARJA - za nedoločen čas, PETNAJST GRADBENIH DELAVCEV - za nedoločen čas, VODJO ČISTILNIH IN VZDRŽEVALNIH DEL NA GRADBIŠČU NE KRŠKO - za nedoločen čas, ŠEST ČISTILK PISARNIŠKIH IN DRUGIH PROSTOROV NA GRADBIŠČU NE KRŠKO
—	za določen čas
Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje:
pod 1.: višja šola za varstvo pri delu, dve leti delovnih izkušenj;
pod 2.: tehnik strojne ali komunalne smeri, dve leti delovnih izkušenj;
pod 3.: srednja šolska izobrazba, zaželeno pooblastilo za izvajanje gradbenih del;
pod 4.: KV ali PK gradbeni delavec z izpitom za strojnika
lažjih gradbenih strojev, 1 leto delovnih izkušenj;
pod 5.: poklicna šola, zaželene delovne izkušnje;
pod 6.: izpit za voznika „C" kategorije, zaželena poklicna
šola za voznika motornih vozil, 1 leto delovnih izkušenj;
pod 7.: poklicna šola ali izpit za PK zidarjazaželene delovne
izkušnje;
pod8.: poklicna šola ali izpit za PK tesarja, delovne izkušnje zaželene;
pod 9.: poklicna šola, delovne izkušnje zaželene;
pod 10.: strokovni izpit za PK pečarja;
pod 11.: poklicna šola, delovne izkušnje zaželene;
pod 12.: strokovni izpit za PK kleparja;
pod 13.: PK in NK gradbeni delavci;
pod 14.: poklicna šola gradbene ali trgovske smeri, sposobnost za organizacijo dela, 3 leta delovnih izkušenj; pod 15.: NK delavke.
Za vsa dela je predvideno 3—mesečno poskusno delo.
Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh po lej objavi na naslov: Komunalno stavbeno podjetje ,,KOSTAK" Krško, CKŽ 11. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 8 dneh po poteku roka za zbiranje prijav.
DO TRANSPORT KRŠKO
Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge:
1. 5 voznikov tovornjakov,
2. fakturista
Pogoji za sprejem:
pod 1: končana šola za poklicne voznike motornih vozil, vozniško dovoljenje za kategoriji C in E.
Prednost imajo kandidati z odsluženim vojaškim rokom, pod 2: končana dveletna administrativna šola z dobrim znanjem strojepisja in z vsaj dveletnimi delovnimi izkušnjami pri takih ali podobnih delih.
Kandidati bodo pridobili lastnost delavca v združenem delu s polnim delovnim časom in za nedoločen čas po uspešno končanem 3-mesečnem poskusnem delu.
Ponudbe z opisom dosedanjega dela, življenjepisom in dokazi o izobrazbi sprejema kadrovsko-splošni sektor DO Transport Krško 15 dni po objavi.
Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh po zaključku razpisa.
INDUSTRIJA KOVINSKIH IN PLASTIČNIH PROIZVODOV "LIV" POSTOJNA
Komisija za delovna razmerja TOZD „ Kovinski izdelki"
objavlja naslednja prosta dela in naloge v obratu Osilnica
1. 4 KV REZKALCEV
2. 2 KV STRUGARJEV
3. 1 KV KONTROLORJA V PROIZVODNJI
Pogoji:
pod 1. in 2. poklicna kovinarska šola in preizkus sposobnosti Pod 3. poklicna kovinarska šola in 3—mesečno poskusno delo.
Prijave in ustrezno dokumentacijo sprejema kadrovska služba 15 dni po objavi.
Tovarna celuloze in papirja ,,DJURO SALAJ" Krško
objavlja naslednja prosta dela oz. naloge za:
TOZD ENERGIJA 1 K KLJUČAVNIČARJA
Pogoji:
— končana poklicna šola
— lahko tudi začetnik
1 PK POMOČNIKA STROJNIKA PARNEGA KOTLA
Pogoji:
— nekvalificiran delavec
— delo v treh izmenah
TOZD TRANSPORT 5 DELAVCEV PRI PREMOGU Pogoji:
— nekvalificiran delavec
— delo v treh izmenah
Pismene prijave sprejema kadrovska služba delovne organizacije 15 dni po objavi.
Kandidati bodo pismeno obveščeni o izidu izbire najpozneje v 30 dneh po izteku roka za sprejemanje prijav.
UPRAVA JAVNE VARNOSTI NOVO MESTO
objavlja PROSTA DELA IN NALOGE:
1. ANALITIKA *
2. ŠEFA ODSEKA ZA MATERIALNE ZADEVE
3. SERVISNEGA TEHNIKA ZVEZ
4. ADMINISTRATORJA
5. STROJEPISKE
Za dela in naloge se zahtevajo naslednji pogoji:
pod 1: visoka izobrazba pravne, ekonomske smeri ali FSPN
in 3 leta delovnih izkušenj
pod 2: višja izobrazba ekonomske smeri in 2 leti delovnih izkušenj
pod 3: 4-letna srednja šola elektrotehnične smeri (šibki tok) in 1 leto delovnih izkušenj
pod 4: 2-letna administrativna šola, znanje strojepisja pod 5: 2-letna administrativna šola
Delo je za nedoločen Sas. Za objavljena prosta dela in naloge
pod 4 in 5 je predpisano 1-mesečno poskusno delo.
Osebni dohodek je določen s pravilnikom. Stanovanja niso zagotovljena.	—
Poleg splošnih mora kandidat izpolnjevati tudi še posebne pogoje, ki jih določa 3. člen Pravilnika o delovnih razmerjih delavcev v delovni skupnosti republiškega sekretariata za notranje zadeve SR Slovenije in postaj milice s splošnim delovnim področjem.
Pismene ponudbe z življenjepisom in navedbami dosedanjih zaposlitev pošljite na Upravo javne varnosti Novo mesto, Jerebova 1, v 15 dneh po objavi.
Komisija za delovna razmerja trgovskega podjetja „KURIVOPRODAJA"
Ljubljana, Čopova 14
objavlja prosta dela in naloge
SKLADIŠČNIKA za poslovalnico v Novem mestu
Pogoji: KV trgovski delavec gradbene ali lesne smeri Prosta dela in naloge bodo zasedene za nedoločen čas in je zanje predvideno 60—dnevno poskusno delo.
Osebni dohodek je določen po SS o osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke.
Pismene vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 15 dneh po dnevu objave na naslov: Trgovsko podjetje „Kurivoprodaja", Ljubljana, Čopova 14.
Kandidate bomo o izidu objave obvestili v 30 dneh po sklepu pristojnega organa
„LABOD", tovarna oblačil NOVO MESTO
Delovna skupnost skupnih služb DELAVSKI SVET
RAZPISUJE prosta dela in naloge, pri katerih ima delavec posebna pooblastila in odgovornosti
VODJE GOSPODARSKO-RAČUNOVODSKEGA SEKTORJA.
Poleg pogojev, ki jih določata člena 168 in 511 ZZD morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje:
— visoka ali višja izobrazba ekonomsko—finančne smeri;
— najmanj 3 oziroma 5 let delovnih izkušenj pri opravljanju podobnih delovnih nalog;
— moralna in politična neoporečnost.
Mandat traja 4 leta.
Kandidatu nudimo tudi družinsko stanovanje v letu 1979-80.
Pri izbiri kandidata bomo upoštevali določila družbenega dogovora o enotnih osnovah kadrovske politike.
Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema razpisna komisija v 15 dneh po objavi na naslov: „Labod", tovarna oblačil Novo mesto, Cesta herojev 29 — Kadrovsko —socialna služba z oznako,,Za razpisno komisijo".
O	izidu izbire bodo prijavljeni kandidati obveščeni pismeno v osmihzlneh po sprejetju sklepa o izbiri.
DELAVSKI SVET TOZD ..SVIJET MODE" v sestavi delovne organizacije »STANDARD KONFEKCIJA"
—	organizacija za promet s tekstilno konfekcijo na drobno z neomejeno solidarno odgovornostjo TOZD, Zagreb, Iliča 246 a
razpisuje prosta dela in naloge:
1.	VODJA BLAGOVNICE -POSLOVNA ENOTA 210, Novo mesto
Pogoji:
— VKV trgovski delavec,
— 5 let delovnih izkušenj pri blagovnem prometu in neposredni prodaji blaga,
— moralno—politične vrline.
Kandidati naj priložijo dokumente, ki dokazujejo, da poleg pogojev, ki jih določa zakon, izpolnjujejo pogoje razpisa.
Ponudbe pošljite na naslov:
Natječajnoj komisiji OOUR—a ,,SVIJET MODE",
41000 Zagreb, Iliča 246 a.
Rok za prijave je 15 dni po dnevu objave.
Izbira kandidata bo opravljena v zakonskem roku, o čemer bodo vsi kandidati pravočasno obveščeni.
Zveza vodnih skupnosti Slovenije, strokovna služba
—	hidrologija
obvešča, da se je s 1. februarjem 1979 preselila iz dosedanjih prostorov Resljeva cesta 18 v nove poslovne prostore Ljubljana — Bežigrad, Vojkova 1 /a. Klicne telefonske številke so ostale neizpremenjene, in to: telefonska centrala: 316-640 314-088 314-092 pomočnik direktorja 316-788
r
Komisija za delovna razmerja delovne organizacije MERCATOR-PRESKRBA
Trgovsko podjetje na debelo in drobno s p.o. Krško
objavlja
prosta dela in naloge za opravljanje del v računovodsko-Strokovnih službah.
-finančni stroki v
POGOJI: končana srednja ekonomska šola.
Poizkusno delo 30 delovnih dni.
Kandidati naj pošljejo prijave s potrebnimi dokazili na navedeni naslov v 15 dneh po objavi.
O	izbiri bomo kandidate obvestili v 15 dneh po poteku objavnega roka.
ZAHVALA
V 76. letu starosti je tragično umrla naša draga mama, stara mama, teta, sestra in sestrična
ANA
VRTAR
iz Podturna pri Dol. Toplicah
Zahvaljujemo se vsem sosedom in znancem, ki ste nam kakorkoli pomagali, v najtežjih trenutkih stali ob strani, Mmizrekh sožalje in pokojni poklonili vence in cvetje. Posebna zahvala GD Podturn in G. upravi Črmošnjice za venec in za slovo na njeni zadnji poti. Hvala g. župniku in kaplanu za opravljeni obred.
Žalujoči: sin Ludvik z družino, hčeiki Justi in Anica z družinama ter drugo sorodstvo.
TELEVIZIJSKI SPORED
PETEK, 9. II.
JUGOBANKA
9.00 TV V ŠOLI: Makcdonščina, Ruščina, Od petka do petka, Obiščite z nami
10.00 TV V ŠOLI: Angleščina, Risanka, Zgodovina
15.00 TV V ŠOLI, ponovitev
16.50	POROČILA
16.55	ZVERINICE IZ REZIJE: HITRI POLŽEK
17.15	POLETJE S KATKO Po prvi oddaji češkoslovaške nadaljevanke mladi gledalci najbrž že vedo, da je naslovna junakinja iznajdljiv in samostojen, deklič desetih let. To bitje pride na deželo preživljat poletne počitnice, a se deklice drži smola. Na avtobusni postaji je nihče ne čaka, zato se sama odpravi v vas k stricu. Do konca počitnic se Katki še marsikaj primeri, toda skozi sedem oddaj nadaljevanke je vsemu kos. Glavni
vlogi igrata Katica ZatovičeVa in Jiri Vala.
17.45 ROCK KONCERT: MIKE OLDEIELD
Pevec, o katerem bo tekla beseda, je najbolj znan po plošči Tubular
Bells, ki jo je posnel pred šestimi leti. Petdesetminutna skladba z enakim naslovom je doživela le eno koncertno izvedbo v Londonu in s te prireditve bodo gledalci lahko spremljali le prvo polovico dela, ki je doživelo velik uspeh - v denarje šlo kar osem milijonov plošč.
18.15	MARATON ZA ZDRAVJE
18.25	OBZORNIK
18.45	SPOZNAVAJMO NAŠE MORJE
Zadnje tri oddaje iz nanizanke o Jadranskem morju bodo govorile o
različnih odnosih ljudi do morja, ki je kot plodna njiva. Najprej bomo spoznali ribe, ki se najpogosteje ujamejo v mreže jadranskih ribičev. Zatem nas bo oddaja seznanila z osnovnimi .pripomočki ribičev in različnimi načini ribolova.
19.15	RISANKA
19.30	TV DNEVNIK
20.00 7 + 7, zabavnoglasbena oddaja
21.00 LEE HARWEY OSVVALD
21.45	TV DNEVNIK
22.00 625
22.20	JAZZ NA EKRANU: TRIO VUKAN LA KATO Š
17.10	TV dnevnik v madžarščini -
17.30	TV dnevnik - 17.45 Magnet
- 18.15 Družbena tema - 18.45 Prijatelji glasbe - 19.30 TV dnevnik
- 20.00 V ospredju - 21.00 Včeraj, danes, jutri — 21.20 Večer s pesnico Miro Alečkovič - 22.10 Beatli (zabavnoglasbena oddaja) - 23.00 Simfonična glasba: Koncert Vinka Globokarja
SOBOTA, 10. II.
JUGOBANKA
7.50	POROČILA
7.55 KROKODIL HAM
8.05	TAKO SO ŽIVELI: ARIEL, 5. del
8.30 VRTEC NA OBISKU: NAŠ DOJENČEK
8.45	BABIČIN VNUČEK
9.15	PISANI SVET: RITEM
9.55 SLALOM ZA MOŠKE, prenos iz Aara
11.00 SUDAN, dokumentarna oddaja
11.30 PO SLEDEH NAPREDKA
12.00 TRIM BREZ TREBUHA
12.40 A. Blomquist: MAJA Z VIHARNEGA OTOKA
13.40 625
13.55 SLALOM ZA MOŠKE, prenos iz Aara
15.25	POROČILA
15.30	ZEBRA V KUHINJI, mladinski film
Deček si prizadeva, da bi imel vselej ob sebi pumo. Družina se je preselila v mesto, zverina pa je zrasla, zato je jasno, da mora žival od hiše, sicer bi lahko prišlo do nesreče. Puma se znajde na varnem za rešetkami v živalskem vrtu. Deček jo obiskuje, ker pa sc mu smilijo vse zaprte živali, z zvijačo pride do ključev in jih spusti na prostost. Nekaj ur je mesto ko ponorelo, ljudje se skrivajo pred živalmi, dokler se te končno spet ne znajdejo v kletkah, dečka pa zadene kazen: po dve uri na dan mora pomagati v živalskem vrtu. Ta film, primeren za popoldansko razvedrilo otrok, je 1965 zrežiral Američan Ivan Tors, glavne vloge pa igrajo Jay North, Martin Milner, Andy Davine in Joyce Meadows.
17.00	BOSNA: PARTIZAN, prenos košarkarske tekme
18.40	NAŠ KRAJ
18.50	OČKA, DRAGI OČKA
19.15	RISANKA
19.30	TV DNEVNIK
20.00	E. Morgan: MARIE CURIE
21.05	POTRKAJTE NA VSAKA VRATA, film Ameriški film, ki gaje pred tremi desetletji posnel Nicholas Ray, boste morali gledati do konca, če boste hoteli izvedeti, ali je spretni advokat dosegel oprostilno sodbo za revnega fanta, ki je otožen naklepnega umora. Film je nastal po isto-naslovni knjigi W. Motleyja, v glavnih vlogah pa nastopajo Humphrey Bogart, John Derek, George Mac Ready in Allene Roberts.
22.40	TV DNEVNIK
18.40	Test — 18.55 Poročila —
19.00	Narodna glasba — 19.30 TV dnevnik — 20.00 Večer s Francois in Viktorjem Jakovčičem - 21.00 Poročila - 21.10 Feljton: Gledališče slepih
NEDELJA, 11.11.
JUGOBANKA.
1
7.45	POROČILA
7.50 ZA NEDELJSKO DOBRO JUTRO: NAŠA PESEM 78
8.15	A. Marodič: MARIJA
9.25 ULICA SEZAM
10.25 VELESLALOM ZA MOŠKE, prenos iz Aara
11.50 LJUDJE IN ZEMLJA Tokratna oddaja bo v celoti posvečena spomladanski setvi. Tako bodo prekmurski kmetje govorili o pridelovanju koruze, o svojih uspehih bo gledalce seznanil pridelovalec krompirja, vsi, ki jih zanima, bodo slišali veliko o letošnjem načinu pridelovanja sladkorne pese, strokovnjaki pa bodo kmetom svetovali, toko naj pripravijo zemljo za spomladansko setev in saditev, katero seme naj sejejo, oz. sadijo in kako
naj gospodarno uporabljajo gnojila.
12.50	KAJ VEMO O...
13.15	RISANKA
13.25	VELESLALOM ZA MOŠKE, prenos iz Aara
VESELI TOBOGAN: BRESTANI-
^rvi letošnji Veseli tobogan so televizijci pripravili z osnovnošolci iz Brestanice. V telovadnici OŠ Adama Bohoriča so pred številnimi poslušalci nastopili pevski zbori, dramske skupine, recitatorji, pevci in drugi, npr. ,.najstarejši osnovnošolec Toni Gašperič in Miha Dovžan, ki se je zbranim predstavil z igranjem na citre.
ŠPORTNA POROČILA IGRE NA SNEGU RETROSPEKTIVA SLOVENSKE DRAME - I. Hergold: SUHA LETA
Mati in hči s propadle koroške kmetije izvesta, da je umrl sosed. Spet je enega manj v zaselku, ki izumira. Malo jih je, ki še obdelujmo zemljo, ljudje zvečine životarijo, starajo se in umirajo. Delo je zrežirala Marija Semetova, igrajo pa Angelca Hlebcetova, Jerica Mrzelova, Polde Bibič in Andrej Nahtigal.
POROČILA LJUBEZEN, film
Zaradi človeške podlosti je možak ob premoženje, ker pa ga zapusti tudi dekle, se vdaja pijači. Krivico popravi poplava, možak spet pride do zemlje in dekleta. - Taka je na kratko vsebina bengalskega filma. To je prva stvaritev te kinematografije, ki se s črno-belim označevanjem junakov predstavlja slovenskim gledalcem.
19.15	RISANKA
19.30 TV DNEVNIK
20.00 B. Čopič - A. Dilič: OSMA OFENZIVA
21.00 IZ TROPSKEGA DEŽEVNEGA GOZDA
21.30 TV DNEVNIK
21.45	TRNOVSKI MARATON 2205 ŠPORTNI PREGLED
15.30	Nedeljsko popoldne - 19.30 TV dnevnik — 20.00 Dediščina za prihodnost - 21.00 Včeraj, danes, jutri - 21.20 Celovečerni film
I
PONEDELJEK, 12. H.
JUGOBANKA
1
9.00 TV V ŠOLI: Pravopis, Pristani-
te, Za prosti čas, Organske spojine
10.00 TV V ŠOLI: Matematika, Risanka, Zemljepis
15.00 in 16.00 TV V ŠOU, ponovitev
j6.15 KMETIJSKA ODDAJA
17.15	POROČILA
17.20	NAŠI TRIJE: MLADINSKI ZBOR RTV LJUDLJANA
17.40	KAJ VEMO O.. .
18.05	SODOBNA MEDICINA Ljubljanska televizija je v petnajstih letih predvajala že nad sto
St 6 (1539) 8. februarja 1979
domačih in okoli 30 tujih oddaj, ki so govorile o raznih področjih zdravstva. Danes bo na sporedu prva iz nanizanke oddaj, ki bodo govorile
o	etiki v zdravstvu ter zdravstvene delavce predstavile tudi kot delavce v združenem delu. Prva oddaja bo skušala nakazati značilnosti človeških odnosov med zdravnikom in bolnikom, zlasti s področja pediatrije.
18.35	OBZORNIK
18.45	MLADI ZA MLADE Trije prispevki bodo tvorili oddajo: prvi bo predstavil metliški mladinski klub, drugi tretješolce z dveh ljubljanskih gimnazij, tretji pa nekaj tujih študentov, ki si nabirajo znanje pri nas. Za glasbeno povezavo bo skrbela skupina September.
19.15	RISANKA
19.30	TV DNEVNIK
20.00	E. Wolf: LH 615 - OPERACIJA MUENCHEN, drama „Ko sem bil 13 km severno od Cipra, sem zaslišal hrup. Obrnil sem se in zagledal cev pištole, ki je bila uperjena vame.” To je del pripovedi pilota Claussena o dogodkih 29. oktobra 1972, ko so trije teroristi z ugrabitvijo zahodnonemškega boein-ga 727 hoteli doseči, da bi osvobo-
dili atentatorje na izraelske tekmovalce na muenchenskih olimpijskih igrah. Po tem resničnem ugrabitejj-skem dejanju je Edmund Wolf napisal dramo, za dokumentarno podlago pa so mu služili megnetofonški zapisi in izjave prizadetih.
22.00	TV DNEVNIK
22.15	KULTURNE DIAGONALE
17.10	TV dnevnik v madžarščini -
17.30	TV dnevnik - 17.45 Orfeum
- 18.00 Moj prijatelj Piki Jakob -
18.15 Živeti v družini - 18.45 Mladi za mlade - 19.30 TV dnevnik
- 20.00 Športna oddaja - 20.35 Aktualnosti - 21.05 Poročila -
21.15 Kratek film - 21.30 Celovečerni film
TOREK, 13.11.
JUGOBANKA
8.45 TV V ŠOLI: Mati meje rodila, Ali ste vedeli? , Živalski karneval, TV vrtec, Dnevnik 10
10.00	TV V SOLI: KEmija Risanka, Glasbeni pouk
14.45 TV V ŠOLI, ponovitev
16.35 ŠOLSKA TV: Prebivalstvo SFRJ, Slovenski kmečki upor 1515, Odtujitev v delovnem procesu
17.35 POROČILA
17.40	ZAPISI ZA MLADE: MAKSO PIRNIK Najbrž ga n-mladinskega pevskega zbora, ki ne bi kdaj prepeval vsaj ene od številnih zborovskih pesmi skladatelja Maksa Pirnika. Oddaja bo govorila o življenju in delu tega glasbenega prosvetljevalca, ki že dolga leta živi v Tolminu.
18.10	MALI SVET Da je poleti ob
morju prečudovito, najbrž ni treba poudarjati. Kako pa je pozimi, ko okoli hišnih vogalov pihata burja in jugo, ko ni turističnega živžava in v mestu ob morju živijo le domačini? Otroci iz Trogira pravijo, da ni nič manj zanimivo, kako pa si popestrijo vsakdanjik, bodo prikazali mladi zgodovinarji in člani tamkajšnje osnovnošolske folklorne skupine.
18.40	OBZORNIK
18.50	SODOBNIKI:	KAJETAN
KOVIC
19.15	RISANKA
19.30	TV DNEVNIK
20.00	TV TRIBUNA: REFORMA
ŠOLSTVA
Korenita preobrazba šolstva, s katero so se doslej ukvarjali zlasti prosvetni in družbenopolitični delavci, še ni rodila zaželenih sadov. Ce hočemo, da bo reforma dosegla svoj namen, se mora vanjo nujno vključiti tudi združeno delo. Nova oblika šolstva naj bi bila namreč sestavni del združenega dela, njen razvoj naj bi temeljil na družbenogospodarskih potrebah. Pred durmi je javna razprava o osnutku zakona
no oddaja skušala odgovoriti na vprasinje, kako je na preobrazbo vzgoje in izobraževanja pripravljeno združeno delo.
20.55	J. Janicki: POTA POLJSKE
22.20	TV DNEVNIK
22.35	RAZVOJ POPULARNE GLASBE Tokratna oddaja bo govorila o skupini The Rolling Stones, o neljubih dogodkih na nekaterih njihovih koncertih, o vzrokih za smrt B. Jonesa, J. Hendrixa, J. Joplin, J. Morrisona in še čem.
17.10	TV dnevnik v madžarščini -
17.30 TV dnevnik - 17.45 Pionirske TV novice - 18.15 Knjige in misli - 18.45 Glasbena oddaja -
19.30 TV dnevnik - 20.00 TV drama — 21.30 Včeraj, danes, jutri
—	21.50 Znanost — 22. 35 Beograjski festival jazza
SREDA, 14. II.
JUGOBANKA
1
9.00 TV V ŠOLI: Začetki matematike, Zlom osi Rim-Berlin, Atom
10.00 TV V ŠOLI: Predšolska vzgoja, Risanka, Izobraževalni film, Španščina
17.25	POROČILA
17.30	TAKO SO ŽIVELI: SOLZICE
17.53 LONDONSKA NARODNA GALERIJA
18.20	NE PREZRITE
18.35	OBZORNIK
18.45	OD VSAKEGA JUTRA RASTE DAN: SO VODN JE
19.15	RISANKA
29.30	TV DNEVNIK
20.00	FILM TEDNA: JOE HILL Film o Joeju Hillu (s podnaslovom Balada) je posnel znani švedski pisatelj in režiser Bo Widerberg, ki ga na Slovenskem poznamo zlasti po odličnih filmih Upor v Adalenu in Ljubezen Elvire Madigan. Stvaritev, ki jo bomo gledali drevi, je Wider-bergov filmski življenjepis resničnega švedskega delavskega junaka z začetka tega stoletja. Joseph HilF stroem je bil doma iz mesteca Gaevle. Kot dvajsetleten mladenič je 1902 emigriral v ZDA, si nadel novo ime, pogosto menjal poklic in se znašel med brezposelneži. Pridružil se je gibanju za ustanovitev delavskega sindikata, po uspehu pa je bil eden najvplivnejših sindikalistov. Nenehno je bil trn v peti ameriške oblasti, zato so mu 1915 podtaknili umor in na osnovi za lase privleče-
nih dokazov obsodili na smrt ter ga maja 1916 ustrelili. Glavne vloge igrajo Thommy Bergren, Anja Scmitt, Kelvin Malave in Evert Anderson.
■21.50 MAJHNE SKRIVNOSTI VELIKIH KUHARSKIH MOJSTROV
21.55	MINIATURE: SVETLANA MAKAROVIČ Kratki film o pesnici, pisateljici in igralki je posnel Rajko Ranfl, Makarovičevo pa bo predstavil z njenim lastnim podajanjem pesniških izpovedi.
22.10	TV DNEVNIK
17.10	TV dnevnik v madžarščini -
17.30	TV dnevnik - 17.45 Zlata nit
-	18.15 Tehnična kultura - 18.45 Glasbena oddaja - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Prosta sreda - 21.35 TV dnevnik
I
ČETRTEK, 15. II.
JUGOBANKA
1
8.55 TV V ŠOLI: Kaj je par, Dundo Maroje, Od Budve do Zabljaka
10.00 TV V ŠOLI: Francoščina
10.30	TV V ŠOLI: Biologija, Risanka, Reportaža
15.55 ŠOLSKA TV: Prebivalstvo SFRJ, Slovenski kmečki upor 1515, Odtujitev v delovnem procesu
16.55 POROČILA
17.00 KROKODIL HAM
17.10	POGLED V PRIHODNOST:
PRVE ZMAGE V BOJU ZA OKOLJE
Spopad med naravo in sodobno tehnologijo je vse ostrejši, kaže pa, da narava izgublja. Da bi zaustavili ta, za človeštvo gotovo pogubni razvoj, so pri OZN ustanovili t. i. Program OZN za varstvo okolja. Ta ekološki načrt daje prednost trem stvarem: najprej je treba izpopolniti demografske in zdravstvene zemljevide s podatki o naravnih zalogah ter ekoloških sistemih v sušnih predelih in tropskih gozdovih; ugotoviti in proučiti je treba žgoče odnose med tehnološkim razvojem in okoljem; nujno je ugotavljanje zalog energije in njenega izkoriščanja, obvarovati oceane in morja pred onesnaževanjem ter iskati nove možnosti za pridobivanje hrane.
18.00 NA SEDMI STEZI
18.35	OBZORNIK
18.45	BABIČIN VNUČEK
19.15	RISANKA
19.30	TV DNEVNIK
20.00 TRETJA RAZSEŽNOST
22.00 TV DNEVNIK
17.00	TV dnevnik v madžarščini -
17.30	TV dnevnik - 17.45 Svetilnik
-	18.15 Znanost - 18.45 Peščena ura - 19.30 TV dnevnik - 20.00 3-2-1.. . gremo! - 23.00 Poročila
PRVI RADIJSKI PROGRAM
PETEK, 9. II
8.08 Glasbena matineja. 9.05 Radijska š ola za nižjo stopnjo (Kralj Matjaž in Peter Klepec). 9.30 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti. 11.03 Znano in priljubljeno. 12.10 Z orkestri in solisti. 12.30 Kmetijski nasveti (Lojze Kastelic: Načrtno pridelovanje voska z gradilniki). 12.40 Pihalne godbe. 13.50 Človek in zdravje.
14.05	Glasbena pravljica (I. A. Kri-lov - M. Vodopivec: Tri basni). 14.16 Naši umetniki mladim poslušalcem. 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Napotki za turiste. 15.45 Naš gost. 18.05 Moment musicaL 19.45 Minute z Avseniki 20.00 Stop pops 20.
21.15 Oddaja o morju in pomorščakih. 22.20 Besede in zvoki iz logov domačih. 23.05 Literarni nokturno.
23.15 Jazz pred polnočjo. 0.05-4.30 Nočni program.
SOBOTA, 10. III.
8.08 Glasbena matineja. 9.05 Pionirski tednik. 9.35 Mladina poje. 11.03 Sonata v F-duru za violino in klavir
F.	Mendelssohna. 11.20 Po republikah in pokrajinah. 11.40 Mi pojemo. 12.10 Godala v ritmu. 12.30 Kmetijski nasveti (dr. Jože Korošec: Lani potrjeni vzorci semena trav in
10.03 Kar znaš, to veljal 11.00 Pogovor s poslušalci 11.15 Naši
roslušalci čestitajo in pozdravljajo. 3.20 Za kmetijske proizvajalce. 13.45 Obisk pri orkestru Stana Ken-tona. 14.05 Nedeljsko popoldne. 17.50 Zabavna radijska igra (J.
ko). 21.30 Zvočne kaskade. 22.20 Skupni program JRT. 23.05 Literarni nokturno (Krilov: Basni). 23.15 Popevke se vrstijo. 0.05-4.30 Nočni program.
Worms: Pardon, gospod). 19.45 Glasbene razglednice. 20.00 V nedeljo zvečer. 22.20 Skupni program JRT.
23.05	Literarni nokturno (Uriboje-dov: Gorje pametnemu!). 23.15 Plesna glasba za vas. 0.05-4.30 Nočni program.
(Griboje- P? 3.15 Pie- ?*
PONEDELJEK, 12. II.
8.08	Glasbena matineja. 9.05 Ringa-raja. 9.20 Izberite pesmico. 9.40 Vedre melodije. 11.03 Za vsakogar nekaj. 12.10 Veliki revijski orkestri.
12.30	Kmetijski nasveti (dr. Dolfe Cizej: Gospodarski pomen travne in koruzne silaže za prirejo mleka).
12.40	Pihalne godbe. 14.05 Primorska poje 78. 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Glasbeni intermezzo. 15.45 Naši znanstveniki pred mikrofonom. 18.05 Glasbena izročila tisočletij. 18.25 Zvoči signali. 19.45 Minute za
Avgustom Stankom. 20.00 Kulturni globus. 20.10 Iz del R. Wagneija.
22.20	Popevke iz jugoslovanskih
detelj). 12.40 Veseli domači napevi
14.05	Gremo v kino. 14.45 S pevcem Ninom Robičem. 15.30 Glas-
beni intermezzo. 15.45 S knjižnega trga. 17.00 Zunanjepolitični magazin. 18.05 Od arije do arije. 18.30 Zgodovinsko desetletje „Trbovelj-
skega slavčka”. 19.45 Minute r ansamblom Mojmira Sepeta. 20.00 Sobotna glasbena panorama. 21.00 Za
prijetno razvedrilo. 21.30 Oddaja za naše izseljence. 23.05 Popularnih dvajset. 0.05-4.30 Nočni program.
NEDELJA, 11. II.
7.30	Zdravo, tovariši voiaki! 8.07 Radijska igra za otroke (M. Marinc: Srebrni konj). 8.42 Skladbe za mladino. 9 05 Še pomnite, tovariši?
studiev. 23.05 Literarni nokturno (I. Svetina: Hiša sprave). 23.15 Za ljubitelje jazza.
TOREK, 13. II.
8.08	Glasbena matineja. 9.05 Radijska šola za srednjo stopnjo (Slovenski ljudski plesi). 9.30 Iz glasbenih šoL 11.03 Promenadni koncert.
12.10	Danes smo izbrali. 12.30 Kmetijski nasveti (mag. Milan Rovan: Ravnanje s pesticidi). 12.40 Po domače. 14.05 V korak z mladimi.
15.30	Glasbeni intermezzo. 15.45 Svet tehnike (dr. Boris Novinšek: Moderne metode študija površin).
18.05	Obiski naših solistov. 19.45 Minute z Ljubljanskim jazz ansamblom. 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi. 20.30 Radijska igra (Odd Selmer: Potovanje v Ameri-
SREDA, 14. II.
8.08 Glasbena matineja. 9.05 Pisa svet pravljic iz zgodb. 9.25 Zapojm "esem. 9.40 Aktualni problemi mai -sizma. 11.03 Po Talainih potel
12.10 Veliki zabavni orkestri. 12 3 Kmetijski nasveti (dr. Julija Smol« Tažave pri pridelovanju češenj
12.40 Pihalne godbe. 14.05 Ob izv rih ljudske glasbene kulture. 14.3 Naši poslu&lci čestitajo in pozdrai
i	« o Glasbeni intermezz«
i	s ns naT1?* PaPana Danila
18.05 Odskočna deska. 18.30 Kor cert za besedo (Šaljivo). 19.45 M nute z ansamblom Bojana Adamič:
K°ncert iz našega studi! Ll.l0 S festivalov jazza. 23.05 Lit« rarm nokturno (W. de la Mare Popotnik). 23.15 Revija jugoslovai
nns a*£Vi$eVx zabavne glasb; 0.05-4.30 Nočni program.
ČETRTEK, 15. n.
8.08 Glasbena matineja. 9.05 Radij ska šola za višjo stopnjo (Slovensk književnost in zgodovina: Ivan Tav čar). 9.35 Narodne in ponarodele 11.03 Uganite, pa vam zaigramo
12.10 Zvoki znanih melodij. 12.3( Kmetijski nasveti (Martin Mencej Na kaj opozarjajo dosedanje izkuš ['j® Prl uporabi čebelnih zdravil)
12.40 Od vasi do vasi 14.05 Kon cert za mlade poslušalce. 14.4( Enajsta šola. 15.30 Glasbeni inter
I5 45 Jezikovni pogovori
18.05 Z opernih odrov. 19.45 Minu ™ lnsan)blom Milana Ferleža
20.00	Četrtkov večer domačih pes mi m napevov. 21.00 Literarni veče (Osamljena iskanja). 21.40 Upe me lodije. 22.20 Iz znane in manj znan francoske literature za pihala u tr°b, \ 23.00 V gosteh pri tuji! radijskih postajah. 23.30 Naš nocoj snji gost Meri Avsenak. 0.05-4 3< Nočni program.
WMS
tedensK6le
s
Četrtek, 8. februarja - Janez Petek, 9. februarja - Polona Sobota, 10. februarja - Silvan Nedelja, 11. februarja - Zvezdana Ponedeljek, 12. februarja - Damjan Torek, 13. februarja - Katarina Sreda, 14. februaija — Valentin Četrtek, 15. februarja - Jovita
LUNINE MENE
12. februarja ob 3.39 uri - polna luna
BREŽICE: 9. in 10. 2. italijanski barvni film Keoma. 11. in 12. 2.
SLUŽBO DOBI
NATAKARICA lahko priučena, dobi službo takoj. Plača' 5.000,-mesečno. Hrana in stanovanje v hiši. Gostilna Silva Breskvar, Cesta na Loko 28, Ljubljana, telefon 25-286.
TAKOJ zaposlim elektromehanika za previjanje elektromotorjev. Ivan Priselac, Bršljin 11, Novo mesto.
IŠČEM inštruktorja za angleščino 1. letnika ekonomske šole. Naslov v upravi lista (403/79).
STANOVANJA
ZAMENJAM triinpolsobno stanovanje v Zadru za stanovanje v Novem mestu ali bližnji okolici. Stanovanje mora biti družbena lastnina. Informacije lahko vsak dan. Miljenko Vedrič, Partizanska 14 (interna bolnica), Novo mesto. IŠČEM sobo v Novem mestu ali bližnji okolici. Naslov v upravi lista (396/79).
SAMSKA iščem garsonjero, po možnosti Drazno. ali sobo s posebnim vhodom v Novem mestu. Ponudbe pod šifro, ,FE BR UAR “.
M1KNA zakonca, Slovenca, Meta v Dol. Toplicah ali bližnji okolici opremljeno in ogrevano sobo oziroma garsonjero. Cenjene ponudbe pošljite v oglasni oddelek DL pošifro: ,,DOBRA IN ZANESLJIVA PLAČNIKA".
OD TREBNJEGAdo Novega mesta iščem kakršnokoli sobo. Jožica Novak,, J skra“, Višnja gora. ZAMENJAM enoinpolsobno stanovanje za trisobno z doplačilom. Informacije na telefon 22-889. IŠČEM ogrevano sobo v Novem mestu. Marko Švent, Novoles, Straža.
NUJNO potrebujem garsonjero v Novem mestu. Slavica Šcgina, Cerkvišče 22, 68332 Gradac.
DIJAKOM oddam opremljeno sobo v centru mesta. Naslov v upravi lista (447/78).
DELOVNA ORGANIZACIJA BELT, TOZD Livarna vzame v najem garsonjero ali opremljeno sobo (za dve osebi) v Črnomlju.
španski barvni film Črni pirat. 13. in 14. 2. angleški barvni film Pošast.
KRŠKO: 10. in 11. 2. angleški film Inšpektor Kluzo v akciji. 14. 2. ameriški film Ime mi je Gator. 15. 2. italijanski film Telesni stražar.
MIRNA: 10. 2. film Človek z zlato pištolo.
MOKRONOG: 10. in 11. 2. film Dvajseto stoletje, II. del.
NOVO MESTO - KINO KRKA: Od 8. do 12. 2. ameriški barvni film Vročica sobotne noči (igra John Travolta). Od 13. do 15. 2. ameriški barvni film Gola resnica o Ameriki.
NOVO MESTO - KINO JLA: Od 8. do 11. 2. vojni italijanski film Peterica žigosanih.
RIBNICA: 11. in 12. 2. francoski barvni film Podivjana ovca.
SEVNICA: 10. in 11. 2. film Zlato in viski 14. in 15. 2. film Rojeni, da izgubijo.
02
Povlin, Gotna vas 18, Novo mesto.
PRODAM traktor Ferguson 58 KS, letnik 1971, v odličnem stanju. Ogled v soboto in nedeljo. Avgust Gabrič, Senovo 96 b.
AMI 6 BREAK, karamboliran, ugodno prodam, tudi po delih. Alojz Palman, Nabrežje 24, Kočevje.
PRODAM
P 126 za 47.000,- din. Vprašajte na Dolenjski list, Glavni trg 3 (Kupec).
Motorna vozila
PRODAM karambolirano zastavo 101, letnik 1976. Ogled vsakdan popoldne. Srečo Kovačec, Gor. Straža 143.
PRODAM traktor Štajer 18 KM s kosilno napravo in enobrazdni plug. Alojz 'Čeme, Dobravica 16,* Šentjernej.
PRODAM dobro ohranjeno 101, letnik 1976. Dol. Kamence 27.
PRODAM zastavo 750, letnik 1970. Registrirano do februarja 1980. RUdi Vodopivc, Armeško 12, Brestanica.
PRODAM ami - 8L, letnik 75, in kavč. Informacije po telefonu 23-837. Romih, Ragovsko 10/1.
UGODNO prodam škodo, letnik 1968, v voznem stanju. Slapničar, Cegelnica 39 a, Novo mesto.
PRODAM odlično ohranjen traktor „TOMO VINKOVIČ" 18 KS s
PRODAM traktor Samo Aurora 45. Pogon na štiri kolesa. Cvetko Udovč, Obrh 10, Šmarj. Toplice.
PRODAM NSU 1200 C, letnik 1971, in stereo avtoradio Grun-ding, tudi na kredit. Žonta, Potov vrh 4.
WARTBURG letnik 1973 prodam. Mirko Šuštar, Dragatuš.
PRODAM fiat 850, registriran do avgusta. Cena po dogovoru. Košmrlj, Potov vrh 10.
PRODAM zastavo 750 L 72, registrirano do 11.1.1980. Čmagoj, Črmošnjice 14, Semič.
PRODAM ami 8 break, letnik 72, po delih ali kompleten, ter globok otroški voziček. Rudi Ravnikar, Dolenja vas 19, Mirna peč.
PRODAM Z 750, letnik 76. Viktor Potočnik, Otovec 13, Črnomelj.
PRODAM avto Fiat 125 PZ, registriran za leto 1979. Možen tudi kredit v trgovini Stane Vintar, Loka 13, Šentjernej.
PRODAM VW v dobrem stanju, letnik 1974. Milan Milanovič, Nad mlini 42.
PRODAM avto Zaporožec v dobrem stanju, registriran 12.1.1979. Slavko Novinc, VeL Lipovec 22, Dvor.
PRODAM dobro ohranjeno zastavo PZ 125. Vse informacije dobite v gostilni pri Marički, Velika Bučna vas.
PRODAM zastavo 101, letnik 1973, na novo registrirano. Telefon 21-719.
PRODAM neregistriran fiat 750 v voznem stanju in obračalnik za BCS. Jože Žagar, Jablan 35, Mirna peč.
AUDI 60, lepo ohranjen, prodam. Telefon 61-747.
PRODAM traktor Ferguson (35 KS). Jože BožiŽ, Gabrje 104, Brusnice.
PRODAM fiat 124, letnik 1970, v voznem stanju. Leopold Kovačič, Veliki Cirnik 1, Šentjanž.
TAM 5000 kiper z delom prodam. Oberč, Radovlja 16, šmarjeta.
PkUDAM simeo in tiat oju, lanko po delih. Naslov v upravi lista
po delih. (432/79).
PRODAM 5.000 kg dobrega sena in otave. Karel Galič, Malenška vas 20, Mirna peč. PRODAM krožno žago. Anton Gorenc, Mali Slatnik 25, Novo mesto.
PRODAM motorno žago 0,70 Stihi, malo rabljeno. Alojz Vrtačič, Pristavica 1, Šmarješke Toplice.
ZELO POCENI prodam dobro ohranjeno dekliško sobo. Informacije sc dobe v naročniškem oddelku lista ali Mazovec, V Brezov log 14, Novo mesto.
PRODAM večjo količino kostanjevega kolja, krme in parcelo za vikend. Naslov v upravi lista (458/79).
PRODAM kozolec dvojnik na dve okni in vinograd na Trški gori. Viktor Miklič, Mačkovec 10,
N ovo mesto.
PRODAM harmoniko, 80 basno,
S Melodija. Avsenik Viktor, Dolenjske Toplice 29.
PRODAM harmoniko VVELT-MAISTER, 120 basno. Oglasite se pri JANEZ KORASA, like Vašte-tove 1, teL 22-428.
V PAVIČIČIH v Beli krajini prodam takoj vseljivo družinsko hišo z vrtom in pašnik. Marija Cindrič, Pavičiči 14, Črnomelj.
UGODNO PRODAM približno 80 arov vinograda s hramom. Orle pri Sevnici, dostop z vsakim vozilom. Jože Sovine, Log 19, Boštani.
UGODNO prodam športni otroški voziček, električni štedilnik in peč-štedilnik na olje. Zajc, Kettejev drevored 36, Novo mesto.
PRODAM dvoosni osovini (20 col) z zavornima bobnoma, primerni tudi za enoosno prikolico. Alojz Bambič, Šmalčja vas 27, Šentjernej.
PRODAM kosilnico Figaro 110 cm in mlin za mletje žita izdelave Laznik Janko, Radeče, ter slamoreznico na motorni pogoa V račun vzamem govedo za karkoli. Naslov Anton Androjna, Lukovec 20, 68294 Boštanj.
PRODAM brane na hidravliko za Pasquali 18 km TMV. Lado Miklavčič, Gor. Brezovica 22, 63810 Šentjernej.
PRODAM	traktorsko kosilnico
znamke Mertel za Ferguson 35. Alojz Kirn, Dobravica 15, Šentjernej.
PRODAM elektronsko harmoniko z ojačevalcem Sound (80-vatni). Turk, Podgrad 1, 68322 Stopiče.
PRODAM kozolec dvojnik na dve okni in vinograd na Triki gori.
Viktor Miklič, Mačkovec 10, Novo mesto.'
PRODAM motorno žago Homelita, malo rabljeno. Godnjavec, Gor. Gradišče 2, Dol. Toplice.
PRODAM 30 t hlevskega gnoja. Franc Struna, Potov vrh.
PRODAM betonsko železo po ugodni ceni Lojze Becele, Smolenja vas 63 a.
PRODAM kosilnico znamke MAG, motor malo rabljen. Uporabna tudi za priključke frezo. Alojz Šime, Vinja vas 32, Stopiče.
PRODAM prikolico za osebni avto. Anton Marn, Lukovek 11,68210 Trebnje.
priključki, kosilnica, dvojni plug, plug za krompir. Franc Udovič, G. Ponikve 8, Trebnje.
PRODAM traktor Kornink 32 KM, s streho in kosilnico. Ogled vsak dan po 15. uri Ivan Hotko, Kapele 37, Brežice.	,
PO UGODNI CENI prodam skoraj nov motor na štiri prestave, v voznem stanju. Marija Kopica, Velika vas 32, Leskovec pri Krškem.
PRODAM traktor Pasquali 30.
UGODNO prodam dobro ohranjeno zastavo 1300 ali zamenjam za manjši avto. Zvone Kramar, Gor. Karteljevo 26, Mirna peč. PRODAM zastavo 101 L, oktober 77. Ogled v petek in soboto. Jože Arh, Leskovec 84 pri Krškem. PRODAM škodo, letnik 1974 110 L, registrirano do novembra 1979, in traktorski obračalnik SIP Šempeter. Franc Šraj, Gor. Dole 9, Škocjan.
PRODAM osebni avto Škoda 110 L/1974 v zelo dobrem stanju. Naslov: Bulovec, Novo mesto, Majde Sile 21, telefon 22-662.
PRODAM
PRODAM trifazni hidrofor. Martinčič, Dobrova 10, Škocjan. UGODNO prodam dve kravi molznici, s četrtim teletom. Janez Tram-
PRODAM vinograd v Straški gori na lepi sončni legi. Pot čez vinograd. Elektrika v bližini. Berto Smaj-dek, Potok 20, Potok.
PRODAM zemljišče (prej je bil vinograd) na Bojicah pri Orchovici. Marija Fabjan, Gradišče 6, Šentjernej.
PRODAM 20 a vinograda z zidanico ali brez nje na Ljubnu. Vinograd sc lahko deli na več parcel. Dostop z avtomobilom. Danica Jakše, Regerča vas 17 a, Novo mesto.
PRODAM- vinograd v Straški gori. Naslov v upravi lista (399/79).
PRODAM enodružinsko stanovanjsko hišo, nedograjeno, s 30 a vrta v okolici Šentjerneja. Naslov v upravi lista (405/79).
PRODAM vinograd v Potovški gori z vrtom in hramom. Tone Brulc, Smolenja vas 8.
V GORIŠKI GORI pri Škocjanu
lglešči-ifon po
te, Zloganje 32, Škocjan. PRODAM kasete 2000 S-a
na I. in II. del in kasetofon po ugodni ceni. Informacije: Franci Pavlin, Gotna vas 18, Novo mesto.
TAKOJ ugodno prodam kozolec za prestavitev. Naslov v upravi lista (383/79).
prodam 60 arov zemlje, vinograd, njak, pašnik. Sončna lega. Vera Hočevar, Dobruška vas,
KUPIM
126 P nov ali malo vožen, kupim. Praznik, Trdinova 5, Novo mesto.
KUPIM mizarski tračni brusilni stroj. Mihael Kramar, Jereslavec la, 68258 Kapele.
KELČEVl mamici iz Gornje Stare vasi za 89. rojstni dan veliko zdravja in veselja želi hčerka Alojzija iz Zagreba.
FANIKI in PETRU ŽAGARJEVIMA iz Birčne vasi za obletnico poroke želimo veliko sreče, zadovoljstva, posebno pa zdravja in da bi še dosti let dočakala v krogu svojih. Pcpca in ostali.
DRAGEMU očetu Jožetu HROVATU iz Rainušč 3 ori Birčni vasi čestitamo za 80 rojstni dan z željo, da bi bil zdrav in še dolgo med nami. Sinova Franci in Jože z družino.
ANICA IN TONE ZEVNIK iz Metlike slavita 15. februarja 10. obletnico poroke. NANIKA PAVLIHA iz Domžal, praznuje 16. februarja rojstni dan. MIRO in DARINKA iz Kloštra pa obhajata 19.. februarja 13. letnico poroke. Ob teh priložnostih drug drugemu iskreno čestitajo. Vsem lepim željam in čestitkam se pridružujejo. Pavlihovi iz Črnomlja in Petričevi iz Nemčije.
POSEST
PRODAM 20 arov vinograda na žici v Šmavru, primerno za dva vikenda. Dostop možen z vsakim vozilom. Alojz Udovič, Repče 7, 68210 Trebnje.
PRODAM 8 a vinograda in zidanico v Bojniku. Dostop z vsakim vozilom. Avgust Novak, Čelevec b, 68220 Šmar. Toplice.
JNLES"
TOZD TRGOVINA RIBNICA
razpisuje javno prodajo rabljenega
TOVORNEGA AVTOMOBILA TAM - 5000 neregistriran, v voznem stanju.
Začetna porodajna cena je din 40.000.— Interesenti so dolžni položiti 10 % kavcijo uro pred prodajo na kraju prodaje. Družbene organizacije pa ček ali menico.
Ogled avtomobila je možen vsak dan od 10. — 12. ure v ,,INLES" TOZD Trgovina Ribnica.
Javna prodaja bo dne 17. 2. 1979 na železniški postaji v Ribnici ob 12. uri.
Prednost pri nakupu imajo družbene organizacije. Kupnina se plača takoj. Zasebni kupec je dolžan plačati vse predpisane davžčine. DO pa so dolžne predložiti izjavo, da so oproščene plačila prometnega davka.
PACIENT FRANC ZUPAN z Volč-njih njiv pri Mirni sc zahvaljuje kirurškemu oddelku - septiki Splošne bolnice Novo mesto za uspešno zdravljanje. Posebna zahvala dr. Janezu Kramarju, predstojniku oddelka, za uspešno operacijo in strežnemu osebju.
SEM STAREJŠI upokojenec s svojim domom na lepem kraju. Žena mi je umrla, otroci so se poročili Ostal sem sam in želim spoznati starejšo upokojenko do 60 let. Če bi imela svoj dom na lepem kraju, bi se preselil tudi k njej. Prosim,
Eošljite svoj naslov na upravo loleniskesa Usta po šifro: ..DVA
BI LAŽE' PRENAŠALA SAMOTO".
GARAŽO nujno potrebujemo. Plačamo dobro. Ponudbe na telefon 21-776 od 16. ure dalje.
PEKARNO na dobri točki oddam v najem. Alojz Omerzel, CKŽ 81, ' Krško.
PROSIM najditelja moje denarnice, katero sem izgubil dne 22. 1. 1979 v Kočevju pri kiosku za časopise, naj si denar obdrži, dokumente ter razne papirje pa pošlje po nošti na moi naslov, ki je na osebni izkaznici.
NA BABNI GORI sta se izgubila psa, psica (Bori) - brak jazbečar in pes (Piki), istrski gonič. Prosim najditelja, da sporoči na naslov Vojko Žefran, Veliki Gaber 77, Veliki Gaber.
Škocjan.
PO UGODNI ceni prodam hišo in posestvo pri Vinici. Oglasite se pri Francu Šuteju, Vinica.
PRODAM 16 arov vinograda z zidanico v Lubancu. DOstop z vsakim vozilom. Informacije dopoldne na telefon 22-011 interna 17.
PRODAM parcelo 1688 m2 (nekaj že zasajeno z vinsko trto) v Arnovem selu, 6 km od Brežic. Informacije: Zdolska cesta 3, Krško, telefon 71-872.
PRODAMO 24 arov vinograda, sončna lega, v vasi cesta, dostop po asfaltni cesti, 3 km nad Krškim. Ugodno za gradnjo, voda in elektrika v bližini. Naslov v upravi lista (449/79).
PRODAM novejšo hišo v Črnomlju. Selitev po dogovoru. A. A., Lojzeta Fabjana 8, Črnomelj.
ZARADI bolezni prodam kmečki dom, hišo, gospodarsko poslopje, obdelovalno zemljo, gozd, vinograd s poslopjem, na lepem kraju. Ana Janežič, Most 5, Mokronog.
ANA GRABNAR, Dolenja vas 23, Mirna peč, opozarjam vse, ki karkoli neresničnega govorijo, da jih bom sodno preganjala.
MARKO RIHTARŠIČ, Krsinji vrh 3, Tržišče, preklicujem žaljive besede, ki sem jih izrekel o Lojzetu Udovču, Malkovec, Tržišče, in sc mu zahvaljujem, da je odstopil od
tožbe.
BARBARA ČEMAS, Zilje 2, Vinica, prepovedujem vožnjo, hojo in pašo živali po mojem posestvu. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjala.
IffoiVEšTPl
JOŽE FERKOLJ, Škocjan, obvešča stranke, da bo mlin od 10.2.1979 pa do preklica zaradi rekonstrukcije zaprt Jože Frko|j, Hrastulje 20, 68275 Škocjan.
OBVEŠČAMO, da sprejemamo naročila za 2 meseca stare piščance, bele, rjave, grahaste. Milena Drašler, Podgora 5, Straža pri Novem mestu.
IZDELUJEM DM MONTIRAM vse vrste rolet v kratkem roku (velika izbira barv). Oglasite se pismeno na naslov: Anton Škufca, Škofljica 17 ali tel. 87-215 Prigorica 35, Ribnica.
STEKLARSTVO Mojca Peček, Partizanska 15, Novo mesto. Steklarske usluge, okvirjanje slik, izdelava vitraž. Še priporočam!
V SPOMIN
9. februarja bo minilo 2 leti odkar nas je zapustila draga
JOŽEFA TAVČAR
roj. Dimc iz Roj pri Čatežu 11
Še vedno živiš med nami. Prisrčna hvala vsem tistim, ki se je spominjate in obiskujete njen grob ter prižigate sveče.
Vsi njeni ožji prijatelji
V SPOMIN
13. februarja bo minilo leto, odkar si nas zapustil, dragi mož, oče, dedek, pradedek, brat, stric, svak, tast in bratranec
JOŽE SAJE
železniški upokojenec iz Potočne vasi 11
Tih in žalosten je naš dom brez tebe. Odšel si, nikoli več se ne vrneš, bolečina v naših srcih pa je ostala. Nikoli te ne bomo pozabili, še vedno živiš z nami in mi smo vedno s teboj.
Vsi njegovi
ZAHVALA
V 74. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče in ded
JANEZ
KAFOL
Rihpovec 32
Iskreno se zahvaljujemo sosedom za vsestransko pomoč, sorodnikom, prijateljem in znancem ter kolektivom KPD Dob, TOZD Iskra Novo mesto, SGP Pionir Novo mesto, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti in darovali cvetje. Hvala duhovniku za obred.
Žalujoči: žena Marija, hči Justina, sinovi Ivan, Stane, Alojz in snaha Marija z družinami
Rihpovec, dne 29. januaija 1979
DOLENJSKI LIST
IZDAJA: Časopisno založniško podjetje DOLENJSKI UST, Novo mesto - USTANOVITELJ LISTA: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnje.
IZDAJATELJSKI SVET je družbeni organ upravljanja. Predsednik: Slavko Lupšina.
UREDNIŠKI ODBOR: Marjan Legan (glavni in odgovorni urednik), Milan Markelj (namestnik), Ria Bačer, Andrej Bartelj, Marjan Bauer, Janez Pezelj, Jože Primc, Drago Rustja, Jožica Teppey, Ivan Zoran in Alfred Železnik. Tehnični urednik Priloge: Dušan Lazar. Ekonomska propaganda: Janko Saje in Marko Klinc.
IZHAJA vsak četrtek - Posamezna številka 6 din, letna naročnina 238 din, polletna naročnina 119 din, plačljiva vnaprej - Za inozemstvo 480 din ali 25 ameriških dolarjev oz. 50 DM (oz. ustrezna druga
Devizni
račun:
valuta v tej vrednosti) 52100-620-107-32000-009-8-9.
OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu 130 din, 1 cm na določeni strani 160 din, 1 cm na srednji ali zadnji strani 200 din, 1 cm na prvi strani 250 din. Vsak mali oglas do 10 besed 50 din, vsaka nadaljnja beseda 5 din - Za vse druge oglase velja do preklica cenik št. 10 od 1. 1. 1979 - Na podlagi mnenja sekretariata za informacije IS skupščine SRS (št. 421-1/72 od 28. 3. 1974) se za Dolenjski list ne plačuje davek od prometa proizvodov.
TEKOČI RAČUN pri podružnici SDK v Novem mestu: 52100-603-30624 - Naslov uredništva: 680C1 Novo mesto, Ulica talcev 2, p.p. 33, telefon (068) 23-606 - Naslov uprave: 68001 Novo mesto, Glavni trg 3, p.p. 33, telefon (068) 23—611. - Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo - Časopisni stavek, filmi in prelom: ČZP Dolenjski list, Novo mesto - Barvni filmi in tisk: Ljudska pravica, Ljubljana.
Št. 6 (1539) 8. februarja 1979
DOLENJSKI LIST
ZAHVALA
V 89. letu starosti je prenehalo biti srce naše drage mame, stare mame, sestre, tete in prababice
JULIJANE
HRASTAR
iz Jezera pri Trebnjem
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki so nam kakorkoli pomagali, izrazili sožalje in darovali cvetje, pevcem ter dekanu za spremstvo in lep pogrebni obred.
Žalujoči: vsi, ki sojo imeli radi
ZAHVALA
Ob nenadni izgubi naše sestre in tete
MARIJE MAKŠE
roj. Huč iz Biške vasi pri Mimi peči
se isreno zahvaljujemo vaščanom, posebno sosedom Vodopivec, Sever in Matoh za nesebično pomoč, pevcem ter župniku za opravljeni obred in vsem, ki ste našo sestro in teto spremili na njeni zadnji poti.
Vsem še enkrat iskrena hvala!
Vsi njeni
P,
flj*
ZAHVALA
V 64. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi mož in oče
STANISLAV
TOMC
Kolodvorska 14, Kočevje
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti. Lepa hvala tudi sorodstvu, ŽTP Kočevje, Kočevskemu tisku, godbenikom, pevcem in sostanovalcem za podarjeno cvetje in vence.
Žalujoči: žena Milka s sinovoma Slavkom in Milanom ter drugo sorodstvo
Kočevje, dne 20. januarja 1979
ZAHVALA
Po dolgi in mučni bolezni nas je v 67. letu starosti za vedno zapustila naša draga mama, sestra, stara mama in teta
TEREZIJA
SMOLIČ
iz Vavpče vasi pri Dobrniču
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem in vaščanom, ki so našo drago mamo imeli radi, nam pomagali v najtežjih trenutkih in izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter pospremili pokojnico do njenega zadnjega doma. Posebna zahvala sindikalni podružnici in sodelavcem Iskre Žužemberk, župniku za opravljeni obred in pevcem iz Dobrniča. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: sinovi Ivan, Tone, France, hčerke: Danica, Francka z družinami, Rezka in Lojze, brat Janez
Vavpča vas, dne 28. januarja 1979
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža in očeta
JANEZA
PLUTA
z Lokev pri Črnomlju
sc iskreno zahvaljujemo Prometni sekciji Novo mesto, Sekciji za vleko Novo mesto, Železniški postaji Črnomelj Kovinarju Črnomelj, Iskri Semič, osebju Zdravstvenega doma Črnomelj, GD Petrova vas za podarjene vence in ooslovilne besede ter kaplanu za opravljeni obred in sosedom, ki so nam v najtežjih trenutkih stali ob strani.
Žalujoči: žena z otroki, mama, bratje, sestre ter drugo sorodstvo
ZAHVALA
V 77. letu starosti nas je nenadoma in za vedno zapustil naš dragi mož, oče, dedek in stric
JANEZ
BRATE
rudar v pokoju Birna vas 2
Iskrena zahvala vsem sorodnikom,	prijateljem,	znancem, članom
kolektivov IMV Mirna,	Metalna	Krmelj in	Hotel	Sremič	za
podarjene vence, obisk	v hišK	žalosti, izrečena	sožalja	ter
spremstvo k večnemu	počitku.	Pevskemu	zboru	Mirna	za
poslovilne žalostinke. Domačemu župniku za opravljeni obred ter govorniku za poslovilne besede ob odprtem grobu.
Posebna zahvala vsem sosedom za izdatno pomoč v težkih trenutkih.
Žalujoči: žena Jožefa, hčerka Štefka, sinova Janko in Jože z družinami ter drugi sorodniki
ZAHVALA
Ob izgubi naše dobre mame, stare mame, tete in tašče
MARIJE
GERDIN
roj. Šutej Sodevd 20, Stari trg ob Kolpi
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom, znancem in prijateljem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti in ji darovali vence ter cvetje, nam izrekli ustno in pismeno sožalje. Posebno se zahvaljujemo Psihiatrični bolnici Kliničnega centra, zdravnikom, sestram, ter strežnemu osebju, za njihovo nesebično pomoč. Zahvaljujemo tudi KOZB NOV Stari trg ob Kolpi za govor in venec. Zahvaljujemo se članom delovnega kolektiva METALKA - TOZD Skladišča Lj. - Vižmarje za vence, spremstvo in izrečeno sožalje. Enako zahvalo smo dolžni tudi duhovščini za obrede.
Žalujoči: vsi njeni
S
ZAHVALA
Ob izgubi drage mame, stare mame in tašče
MARIJE CVELBAR
s Senovega
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam bili ob strani, ji podarili vence in cvetje ter jo spremljali na zadnji poti. Posebno zahvalo izrekamo DU in Metalni Senovo ter IMV Brežice za vence, praporščaku, oktetu župniku za poslovilni obred.
Žalujoči: hčerka Martina, sin Franc, vnuki Milan, Darja in Branko ter zet Peter in at aha Amalija
ZAHVALA
V	73. letu starosti je prenehalo biti srce naše drage mame, tete, stare mame in prababice
MARIJE ŠPEHAR
iz Desinca pri Črnomlju
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje, ji podarili vence in cvetje, ter jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti Hvala ZB Desinc in Čudno selo, govorniku tov. Mišici za poslovilne besede, ženskemu pevskemu zboru iz Črnomlja, kolektivu NOVOST iz Črnomlja, ter župniku za lepo opravljeni obred. Vsem iskrena hvala.
Žalujoči: vsi njeni Desinc, Kočevje pri Črnomlju, Ljubljana
ZAHVALA
V	76. letu starosti naju je po šestih letih mučne bolezni 13. januarja 1979 za vedno zapustila ljubljena mama
ROZALIJA FLAJS
roj. Jeuševar bivša trgovka v Krmelju
Nepoabno jubo mamo smo spremili na njeno željo v tihi žalosti "? ““njo pot z znanci in prijatelji, ki so v tako težkih urah vedno ra Dunaju”1, V	grobnico na centralnem pokopališču
Žalujoča: hčerka Zdenka in Maks. Dunaj, januarja 1979.
ZAHVALA
V 72. letu starosti nas je po dolgi in težki bolezni zapustila naša draga sestra in teta
BRIGITA
GLAVAN
z Dol.Podboišta pri Trebnjem
Iskreno sc zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem za podarjene vence in cvetje, vsem, ki so nam izrekli sožalje in jo spremili na njeni zadnji poti. Posebno sc zahvaljujemo kaplanu za obred in poslovilni govor, vaščanom za venec, vsem, ki so nam kakorkoli pomagali v času njene bolezni in nazidnje v težkih trenutkih. Posebna zahvala zdravnikom in strežnemu osebju Zavoda za rehabilitacijo v Ljubljani za skrb in postrežbo.
Žalujoči: sestra Gizela in brat Polde ter drugo sorodstvo Podboršt, Gameljne, Grosuplje,
T rbovlje
ZAHVALA
Ob
izgubi naše drage botrice
MARIJE ŠPELlC
roj. Benec z Drenovca pri Vinic*
se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, ki so ji v času njene bolezni požrtvovalno priskočili na pomoč, kakor tudi medicinski sestri Marici Hudelja z Vinice ter zdravnikom ZD Črnomelj, ki so ji lajšali bolečine.
Enako se zahvaljujemo vsem prijateljem, sorodnikom in znancem, ki so jo spremljali na njeni zadnji poti
V imenu vseh nečakinja Marica Jaklin z družino.
ZAHVALA
Vsem znancem in prijateljem sporočamo žalostno vest, da nasje za vedno zapustil naš predragi oče in mož
joZe koplan
iz Gradca v Beli krajini
žUoTši r*
Sem in znancem, ki ste nam v težkih	^	’	,Dnjater
izrekli sožalje, pokojniku darovali cvetje in ve^ceiHav velikem števi u pospremili na nieeovi /arfnii d ^ 8 v tako pekarno obemS Arnikoma";«
Vsi njegovi
Obenem sporočamo, da smo dan kasneje v Beljaku Dokonali pokojnikovega brata TONETA KOPLANA.
ZAHVALA
Ob smrti našega dragega moža in očeta
ANTONA ŠIRCLJA
iz Loga
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, vaščanom in vsem, ki ste mu darovali vence in cvetje, ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti, nam izrazili sožalje ali kakorkoli drugače pomagali.
Zahvaljujemo se OZD Šolski center Sevnica, DSSS Šolskega centra. Osnovni šoli Tržišče, Domu počitka Impoljca, Cestnemu podjetju Krško in Društvu upokojencev Sevnica.
Prav tako sc zahvaljujemo duhovnikoma za opravljeni obred in poslovilne besede ter pevccm.
Vsi njegovi
ZAHVALA
V 82. letu nas je za vedno zapustila mama, stara mama in prababica
ALOJZIJA MIKLAVČIČ
roj. Zajc
se vsem Priiateljem, znancem, ZZB, NOVO-'KS, ELA, Vet. postaja, IMV za Dodarjene vence, kakor tudi Sajetovim za vsestransko pomoč v času bolezni Hvala duhovniku za opravljeni obred.
Žalujoči: otroci Marija, Pepca, Ivanka, Franc in Tone. Novo mesto, dne 6. februarja 1979
DOLENJSKI LIST
23
• .»'.V'* '
"	,	t
itt
g!'': i
Desetemu križu naproti "■*nad Ribnico
 l  i
Lepo jef kar je izvirno
Za Krmelj prej ko slej še vedno drži, da podobno kot večina manjših krajev težko priteguje strokovnjake. Krivda na tem še zdaleč ne zadene ljudi Kdor ne postavlja okrog sebe umetnih okopov, se lahko med njimi brž počuti na moč toplo. Brane Šuster je bil prišel v ta dolenjski kraj pred tremi leti iz Ljubljane kot likovni pedagog na krmeljsko osnovno šolo. Z ljudmi je precej navezal stik. Navsezadnje se je ob tem porodila pri domači Svobodi, kjer bi ta čas zaman iskali uspešnejše kulturne skupine, nova likovna sekcija.
Brane Šuster se počuti nelagodno, če mu kdo priti-ka ime vodje, in pristane kvečjemu na ime,,demokratičnega” pobudnika. Morda ravno zaradi takšne nevsiljive topline k njemu radi zahajajo trije Logarji: Irena, Drago in Vili,,Rudi Dobnik, Zvone Jerič in Zdenko Kolovrat. ,,V začetku smo se lotili dela celo tako, da bi ustvarjali skupaj, kar smo kmalu opustili Kot uspešnejša oblika se je pokazal razgovor ob samih delih, posebno pred predvidenimi razstavami,” govori o dosedanjih izkušnjah. V pičlem dveletnem obdobju obstoja sekcije so se občinstvu predstavili s tremi razstavami Za začetek vsekakor spodbudno. Šuster že kuje načrte, kako bi lahko še uspešneje prodrli med delavce, če bi lahko razstavljali v dokončani avli krmeljske Lisce.
Posebno tvorno sodelovanje s krajani je občutil lani, ko se je lotil velike lesene skulpture iz več delov v spomin na 13 talcev na Hinjcah. Ob dolbenju čvrstega hrasta je nemalokrat prišel do izraza prijeten občutek kolektivne pomoči širokega kroga ljudi.
Zdaj je Brane Šuster med vzgojitelji KPD Dob, kjer se, kot pravi, odpirajo nove možnosti, ko bodo popolnoma zaživele razne interesne dejavnosti z zaporniki. Ta zaposlitev ga je napotila še na dodatni izredni študij v Zagrebu. Ob številnih obveznostih na raznih krajih še vedno poučuje likovni pouk na krmeljski osnovni šoli, kjer je bil tudi začel. Z vidnim zadovoljstvom govori o likovnem svetu otrok, ki ob ustreznem pedagoškem vodstvu še vedno pristopajo k likovnim stvaritvam z mnogo manj predsodki.
Sam ima nadvse rad barve. V posebno veselje mu je bilcfj kako so se njegovi učenci navduševali nad tiskarskimi barvami, ko jih je uvajal v svet barvnih monoti-pij. Pri likovnem izražanju daje prednost izvirnosti izražanja, predvsem pa njegovi čistosti. Zato je vedno dobrohoten sogovornik članom krmeljske likovne sekcije ali otrokom. Na ta način je tudi v odmaknjenem Krmelju življenje' lahko razgibano in polno.
ALFRED ŽELEZNIK
;
S
S
s
5
I
S
H
s
s
*
*
*
*
!
§
Med vojno je v Križevcih mlela moko za partizane
Najstarejša brežiška občanka Ana Szabo je madžarskega rodu. Njena mama je dočakala 99 let, ona pa je zdaj v šestindevetdesetem. V Brežice je prišla pred dvema desetletjema, za hčerko Elzo, ki sc je z družino preselila tja.
Madžarsko je zapustila še kot otrok. Starši sojo na rokah prinesli v Jugoslavijo, ki je za vedno postala njena domovina. Oni so sč pozneje vrnili, Ana pa se je poročila in preživela v Križevcih 32 let. Tudi mož je bil Madžar.
Doma so imeli mlin. Ko je ovdovela, ga je sama vodila in sama delala, da je lahko preživljala svoje štiri otroke. Mlin je stal na samem, zato je bil njihov dom kot nalašč za partizansko postojanko. Prihajali pa so tudi ustaši in ji mlin večkrat zapečatili Ana pa ni bila strahopetna. Vedno znova ga je odpečatila ter ponoči mlela za partizane. Med partizani, ki so prihajali v to postojanko, je bil tudi njen poznejši zet Edo Božiček, pri katerem zdaj živi.
Zelo tiha je, vodnar še vedno z živim zanimanjem prebira naslove in si ogleduje slike v revijah. Besedila ne vidi brati, in tudi preveč naporno bi bilo zanjo. Moči ji pojemajo, a dobrih pet let nazaj je še kuhala. To je bilo razen dela na vrtu njeno posebno veselje. V veliko radost ji je bila tudi vnukinja Jožica, zadnja leta pa pravnučka Karla, ki je še zdaj največ z njo.
RUDOLFOVO
KROŽI
Dolenjska rock skupina Rudolfovo je v letošnjem letu začela s turnejo t>o Sloveniji in-bližnjih krajih i Hrvatske. Z novim programom, light shovvom in bolj izdelanim nastopom se bodo predstavili številnim poslušalcem po vseh večjih krajih. Marsikje bodo prinesli sveži dih domačega rocka v siceršnjo sušo. Tako bodo v petek, 9. februarja nastopili v ribniškem domu JLA, v soboto, 10. februarja, pa v Kočevju v Šeškovem domu. Oba koncerta bosta ob 19. uri.
Babica Ana ne gre rada zdoma. Dobro leto je tega, odkar so jo nazadnje peljali na obisk v Križevce, pa hčerke ves čas ni izpustila iz roke iz strahu, da je ne bi pustili tam.
Enako je tudi v zdravstvenem domu in v vsakem tujem okolju. Zares mirna je samo doma, ima pa tudi lep in topel dom.
JOŽICA TEPPEY
Veter razkrival strehe, nato grozile poplave
Neurje je zajelo ribniško občino 27. in 28. januarja. Močan veter z dežjem je prizadejal občanom veliko nevšečnosti. Južni veter je bil tako močan, da kaj takega ne pomnijo niti najstarejši občani. Veter je odnašal lesene ograje, lomil drevje, metal opeko s streh, prevračal smetnjake, raznašal smeti in kartonske škatle.
Pri Prijateljevem trgu v Ribnici je na stolpiču št. 1 dvignil streho na eni strani bloka. Stanovalci so zato ponoči prestavili avtomobile na drugo stran bloka, da ne bi opeka padala nanje. Veliko je bilo tudi polomljenih televizijskih anten in razbitih oken.
Največjo škodo pa so utrpele vasi, ki leže na večji nadmorski višini. Veter jim je metal opeko s streh, ljudje pa si niso upali niti iz hiš. Prebivalci Ortneka in Velikih Poljan so ostali en dan brez elektrike, ker je nevihta polomila daljnovod. Zato ni delal tudi ortneški pretvornik.
Ko se je veter polegel, je začel padati močan dež. Pretile so poplave Rečna korita so bila polna in voda se je razlila po Ribniški dolini. Začelo se je že pri Sodražici in Ortneku, najbolj pa je voda spet napolnila dolenjevaško polje. Na srečo seje dež proti večeru spremenil v sneg in nevarnost poplave je minila.
M. GLAVONJlC
RAZSTAVA MALIH ŽIVALI JE USPELA
Razstava malih živali, ki jo je ob koncu lanskega leta v Novem mestu pripravil klub ..Pismonoša”, je dokazala, da se zanimanje za gojenje pasemskih kur in okrasnih fazanov povečuje. Klub bo storil vse potrebno, da bi občani, ki se zanimajo za gojenje, po zmernih cenah lahko kupili piščance iz Vojvodine. Obiskovalci razstave so se pritoževali nad visokimi cenami kanarčkov in papig, pri čemer so pozabili da rejci niso trgovci živali pa ni na pretek. Sicer pa so bile razstavljene živali skrbno izbrane in so dobile visoke ocene sodnikov.
STARŠA ZBEZALA PRED NJIM
V ponedeljek popoldne so krški miličniki pridržali do iz-treznitve 20-letnega Benjamina Žiberta iz Armeškega. Žibert je vinjen razgrajal v domači hiši ter grozil staršema, tako da sta morala zbežati na cesto.
Novem mestu in ob dnevu mladosti v Kumrovcu.
J. P.
POKALI ZA NAJUSPEŠNEJŠE GOLOBARJE - Brane Cvitkovič iz kluba .Pismonoša” prejema pokal iz rok predsednika tekmovalne komisije Željka Finka kot najuspešnejši mladi golobar. (Foto: J. PAvlin)
MamiMi Sdub iiaiiiaijli
36 članov ima 800 tekmovalnih in okrasnih golobov
Dolenjski klub golobarjev , Pismonoša, ki združuje prijatelje teh pernatih živali iz Krškega, Črnomlja,
Brežic in Novega mesta, je imel v nedeljo, 4. februarja, redno letno skupščino.
Klub s 36. člani, ki imajo okoli 800 tekmovalnih in okrasnih golobov, je eden najmlajših v Sloveniji in deluje šele dve leti V lanski sezoni je bil proglašen za najuspešnejši slovenski klub. V preteklem letu so dolenjski golobarji opravili kar trinajst tekmovalnih poletov iz raznih krajev naše dežele. Njihovi golobi so se v domače golobnjake vračali iz Novske, Slavonskega Broda, Sida,
Sremske Mitroviče, Beograda, Vin-kovcev, Svetozareva in celo iz Niša.
V vseh letih je s svojimi golobi tekmovalo 116 golobarjev s skupno 3651 golobi.
V pretekli sezoni najboljši dolenjski golobarji so prejeli pokale in diplome. Dobili sojih: Jože Pečnik,
Željko Fink, Tone Dolinšek, Vlado Lopatič, Branko Raumberger in Anton Šiško.
Letošnja tekmovalna sezona se bo pričela 15. aprila in končala do srede julija. Golobarji imajo v načrtu dvanajst tekmovalnih letov. Z izpustom golobov bodo sodelovali tudi ob sprejemu Titove štafete v
PEPE TORRES — Ta znani perujski kitarist bo v nedeljo igral v novomeški športni dvorani.
Koncert kitaristov
V okviru prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku bo v nedeljo, 11. februarja, ob 18. uri v novomeški športni dvorani koncert kitaristov Pepeja Torre-sa iz Peruja in Uroša Dojčinoviča iz Beograda. Tores, eden najbolj znanih južnoameriških kitaristov, je posnel že 10 velikih plošč, za svoje igranje in širjenje perujske folklore prejel že številne nagrade in priznanja, v Novem mestu pa bo izvedel 16 skladb, med njimi znamenite ,.Spomine na Alhambro” F. Tarrege in ..Kondorjev let” D. A Rolesa. Dojčinovič, kije po poklicu glasbeni pedagog, je imel že nad 350 nastopov, gostoval je v vseh večjih jugoslovanskih mestih, za igranje dobil številna priznanja, Novomeščanom pa bo zaigral 8 skladb.
VRNITEV POPULARNIH
Lola Djukič, avtor scenarijev za številne televizijske uspešnice, ki smo jih pred leti gledali teden za tednom, ja napisal komedijo ,,Človek s štirimi nogami” za gledališče. V Poža-revcu, kjer je bila premiera, in v drugih jugoslovanskih mestih se je zvrstilo že več kot 100 predstav tega najnovejšeg3 Djukiče-vega dela. Zanimivo je, da nastopajo v vlogah igralci, ki so postali popularni prav v Djula-čevih humorističnih nadaljevankah: Djokica Milakovič, Danica Ačimac, Željka Rajner, Bata Paskaljevič, Zlata Numanasič in drugi. To komedijo bodo 10. februarja videli tudi v Novem mestu, 11. februarja bo na sporedu v Črnomlju, 12. februarja pa v Brežicah. Zares inenitna vrnitev popularnih!
PRAVKAR ROJENA PAPIGA - Novomeško društvo rejcev malih živali, ki obstaja od 1958. leta in šteje zdaj 45 članov — njegov predsednik pa je Janez Mavsar — bo v soboto in nedeljo priredilo v kmetijski šoli na Grmu razstavo ptic, kuncev, perutnine id akvarijskih ribic. Organizatorji želijo pritegniti k ogledu razstave tudi s presenečenjem — srečelovom. Na sliki: „srečna družinica”, par papig skobčevk, last Jožeta Zabukovca, s pravkar rojenim mladičem.,. (Foto: M. Gošnik)
	s	n	i-	
				
				
Zaradi naraščanja obsega del in nalog vabi komisija za delovna razmerja TOZD
K SODELOVANJU VEČ DELAVCEV
ki želijo, da bodo njihove sposobnosti, veselje do poklicnega dela in uspehi pravilno upoštevani in vrednoteni. Prosta so naslednja dela in naloge:
1. PRODAJA MEŠANEGA BLAGA V SAMOPOSTREŽNEM DELU TRGOVINE
dela so prosta za več delavcev (delavk)
2. PRODAJA GALANTERIJSKEGA BLAGA
dela so prosta za več delavk
3. PRODAJA TEKSTILNEGA BLAGA
dela so prosta za več delavk
4. PRODAJA TEHNIČNEGA BLAGA
dela so prosta za več delavcev (delavk)
Za navedena dela se zahteva kvalifikacija trgovske ali druge smeri, vendar s pogojem, da delavec opravi prekvalifikacijo.
5. OPRAVLJANJE FIZIČNIH DEL V SKLADIŠČU
Pogoj: končana osnovna šola in dobra telesna kondicija.
6. VZDRŽEVANJE REDA IN ClSTOCE
Pogoj: končana osnovna šola
7. RAZDELJEVANJE HRANE
Pogoj: polkvalificirana kuharica Od vseh kandidatov pričakujemo, da dobro poznajo svojo stroko, da imajo prijeten nastop in obvladajo pogovorni jezik. Izbrani delavci bodo sklenili delovno razmerje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Prijave pošljite v 15 dneh na naslov: Trgovska hiša Maximarket, kadrovska služba. Trg revolucije 1,61000 Ljubljana Informacije lahko dobite tudi po telefonu (061) 23—681, interna 20, vsak dan od 8. — 12. ure. Kandidate bomo obvestili o izbiri v 30 dneh po preteku roka, določenega za prijavo.