239
Zgodovinske stvari.
Črtice o  vojaški granici.
Zdaj} ko so se Hrvatom spolnile tolikoletne tople želje, da se je vojaška granica (Krajina) vtelesila civilni materni zemlji, utegne nekoliko zgodovinskih črtic mnogim našim bralcem po všeče biti, ki jih prepišemo zdaj iz „Domovine", drazega nam nekdanjega slovenskega časnika. Vojaška granica obsega 863 štir-jaških milj in šteje veliko nad 1 milijon prebivalcev; zemlja vojaške granice se dotika turških krajev in prebivalci njeni so ob enem kmetovalci in vojaki,zato ime njeno „vojaška granica" ali „Krajina".
Prvega sledu te vojaške naprave moramo iskati v dobi Ferdinanda L, kateremu je njegov svak in na Ogerskem prednik, Ljudevik II., v varstvo izročil Dalmacijo in Hrvaško, v kateri namen mu je ponudil tudi
240
Serij in v več druzih trdnjav v tistih krajih (na priliko Liko, Jajce).
Ferdinand si je priskrbel potrebnega denarja, je posedel s svojo vojaščioo omenjene trdnjave in Turke večkrat močno potolkel. Vsled vojsk je bila pridobljena dežela skor brez ljudi; za tega del jo je prepustil Ferdinand srbskim begunom in katoliškim Hrvatom s tem pogojem, da imajo deželo, ki jih redi, braniti zoper Turke.
Ti novi stanovalci ob turški meji niso plačevali davkov, pa bili so zavezani skoz in skozi vojaško službo opravljati.
Nekateri izmed njih so dobivali od Avstrije nekaj plače, drugi so brezplačno služili. Med vseljenci so bili tudi beguni iz Bosne, ,,Uskoki" imenovani; ti so se pod istimi pogoji kakor uni, vselili unkraj Kolpe, v okraji Žumberškem (Sichelburg). Al, ker so ljudi napadali in ropali, moralo se je nanje paziti, ter so jim zarad javne varnosti odkazali kraje zad za Senjem, kateri so bili malo da ne zapuščeni.
Granica Karloviška, Varaždinska in Banaška je postala vojaška 1. 1589. vsled tega, da se je dovolilo mnogim Morlaškim rodovinam ondot vseliti se, zlasti pa potem, ko se je bilo vselilo veliko kristijanov došlih iz male Valahije; tem je Ferdinand II. prepustil 70 zapuščenih gradov med Kulpo in Uno.
Rudolf II. jim je podelil versko svobodo ter oprostil jih davkov; naložil pa jim dolžnost, zemljo obdelovati in mejo proti Turkom braniti. Uže od 1. 1707. se bere v zgodovini o nekakošnem graničarskem polkovniku, kateremu so bili podložni stotniki, poveljniki in konjiki.
Tako se je ustanova vojaške granice zmirom bolj razvijala. Leta 1652. se je štelo uže čez 8800 stanovalcev. Leta 1687. se je vselilo tam 4000 Srbov, in so vživali enake pravice, kakor prvotni prebivalci. Po Karlovškem miru so posedli oni pridobljene okrajine, katere so bile vsled vojsk brezljudne; tako na priliko so se lotili obdelovati sedanji Banat in slavonsko vojaško granico Srbi, ki so bili ubežali iz Turčije. Tako se je naredil poleg okrajev Varaždinskega, Karlovškega in Banaškega Slavonski okraj, kateri se razprostira poleg Save, Marose in Tise. To poslednjo deželo sta administrovala dvorsko vojno svetovalstvo in dvorna kamora na Dunaji.
Leta 1793. je ukazal Leopold L, da naj se združi Varaždinska granica s civilno Hrvaško; toda se ta ukaz ni izvršil, kakor tudi ne sklep cesarja Leopolda II., po katerem je imel postati Senj uže takrat to,  kar je še le letos postal, svobodno kraljevo mesto.
Graničari so se za trdno po vojaško uravnali še le za vojske zarad dednega nasledstva. Pričel je to ure-dovanje leta 1746. general Saško-Hildburghausenski, kateri je naredil v Karlovškem okraji 4 polke infante-rije in en polk huzarjev; v Varaždinskem dva polka infanterije in en polk huzarjev. Ban grof Bathyany je o istem času 2 polka infanterije in 1 polk huzarjev v Banatu uredil, in 1750. leta je napravil general Engels-hofer v Slavoniji tri polke infanterije in en polk huzarjev.
Leta 1760. se je Erdeljska vojaška granica, katera se je bila po 90 letih svojega obstoja uže razpustila, zopet ustanovila, in leta 1765. se je naredila vojaška meja v Banatu, ki je obsegala tudi 14. graničarski polk.
Leta 1769. se jo v graničarskih polkih vpeljal nemški poveljni jezik.
Leta 1780. so se odpravili huzarski regimenti.
Leta 1798. so dobili polki številke v aritmetičnem redu 1 itd. Od tistihmal so morali hoditi graničari v vojsko.