Dolžnostni izvod.
2	P. n. Knjižnica Zgodovinskega društva.
Posamezna
Koroška cesta 10.
Naročnina listu ^<-iu ieto 80 din., pol leta 40 din., četrt leta 20 din., mesečno 7 din. Izven Jugoslavije: Celo leto 140 din. Inse-rati ali oznanila se zaračunajo po dogovoru; pri večkratnem inseriranju primeren popust. Upravništvo sprejema naročnino, inserate in reklamacije.
43. štev.
Maribor.
STRAŽA
Htodiisen polititeli list za slovenska ljudstvo
Poštnina plačana y gotovini.
STRAŽA izhaja v pondeljek, sredo in petek. Uredništvo in upravništvo je v Mariboru, Koroška cesta št. 5 Z uredništvom se more govoriti vsaki dan samo od 11. do 12. ure.
Rokopisi se ne vračajo.
Nezaprte reklamacije so poštnine proste.
Telefon interurban( št. 113.
Maribor, dine 11. aprila. 1034.
Ibernili XVI.

Slovenski mladini
Sesto leto že živimo Slovenci v novi, narodni državi.
Nebroj življenskih vprašanj je pred nami odprtih. Iz-premenile se niso samo naše državne razmere, temveč tudi kulturni, gospodarski in družabni odnošaji so postali drugačni. Samo zunanja omika 20. stol. se ni obnesla. Vse išče novih potov, kako doseči izboljšanje položaja. Zato na vseh
poljih človeškega udejstvovanja presnavljanje, novo življenje, novo delo. Vse kaže, da smo ob zgodovinsko važnem začetku nove dobe, ki bo odločevala za dolge čase naprej usodo narodov.
Kako se bo usmerjal ta razvoj, bo v veliki meri odvisno od mladine. V le-ti zavesti ,da je v mladini prihodnost, vabimo vso slovensko mladino na
mladinska dneva v Mariboru
					
			m		
Dekliški dan 9. in 10. avgusta 1924. — Fantovski dan 23. in 24. avgusta 1924,
V	teh dneh bomo udarjali temelje za bodočnost, pregledali narod-ovo preteklost, natančno premislili, kaj zahtevajo od nas sedanje razmere, pogledali pa tudi z mladinskim zanosom na delo, ki nas še čaka.
Vsak večji napredek naroda temelji na sili idej, ki ga prevevajo. Zato si bomo prizadevali, da povzamemo vse verske, prosvetne, narodne in občečlovečanske vrednote našega ljudstva v živo enoto, ki ji bo vodilna ena velika skupna misel prerojenega in svobodnega slovenskega naroda.
Ker je vera glavni idejni činitelj v naši slovenski kulturi, bomo mladino prenovili v verskem duhu. V veri so neizčrpljivi viri za duševno in telesno zdravje našega ljudstva, katoličanstvo je bistveni sestavni del slovenske narodne izobrazbe. Zato je obnovitev katoliške misli v narodu obnovitev naše slovenske narodne kulture. Samo ob sebi je zato verska misel glavni del našega programa. Sporedno ž njo hočemo dvigati narodove kulturne, socialne in gošpodarske sile.
V	tem zmislu bomo sestavili načrt za verski prerod posameznika in družbe, za prosvetni dvig ljudstva in države. Zavedajoč se, da vsaka prava preobrazba družbe izvira iz obnovljenega družinskega življenja, bomo vso skrb posvečali obnovitvi družine. V krščanskem družinskem življenju bomo poiskali kali tiste, današnjim človeškim srcem tako potrebne krščanske ljubezni, ki edina more omiliti ostrino vseh tako hudih gospodarskih in socialnih nasprotstev naše dobe. Podrobno pa se bomo bavili tudi
z vprašanji mladinske vzgoje in prosvete ter skušali dognati vsebino in način izobrazbe, ki najbolj odgovarja razmeram 20. stoletja, v katerem živimo.
Rastlina najbolj prospeva na rodni zemlji in v domačem ozračju. Zato gradimo ves svoj mladinski program na podlagi slovenske preteklosti. Poglobili se bomo v narodovo zgodovino, njegovo dušo, čuvstvovanje, v njegove šege in običaje, presodili, kaj so snovali naši največji duhovi Prešeren, Slomšek, Mahnič, Krek, da bomo vedeli kaj je slovensko jedro, pristno domače in zdravo. Pri tem bomo porabljali, kar je pri drugih narodih dobrega.
Velike naloge nas čakajo, da jih izvršimo. Celo tisočletje smo se razvijali pod tujimi vplivi, in le z izrednimi napori so si predniki priborili in ohranili našo narodno, slovensko samobitnost. Tujci so nam vsiljevali stoletja tuje smeri; uveljavimo sedaj, v novih razmerah, slovensko smer s slovenskim kulturnim programom.
Pod zastavo tega programa hočemo zbrati slovensko mladino, zlasti s Štajerske, s Koroške, iz Prekmurja: tisti rod, ki je največ trpel pod tujim pritiskom. Tukaj najbolj čutimo potrebo novega idejnega programa, ki naj užge in razvname ne le slovensko, temveč tudi našo bratsko hrvatsko in srbsko mladino, ter kot nov val narodnega idealizma prenovi jugoslovanski rod, da se bo uresničila budnica velikega pesnika «Ilirije oživljene«, — Valentina Vodnika:
En zarod poganja prerojen, ves nov.
Pripravljalni odbor za mladinska dneva v Mariboru:
v
Ivan Bogovič, Micika Creek,\ Adolf Dostal, dr. Josip Jeraj\ Marko Krajnc, Milka Pihlar, Ivan Prijatelj Alojzij Bezman, Jože Stabej, dr. Iran Tomažič.
Mussolini in Romunija,
Besarabsko vprašanje je še vedno odprto. Rumimi so sicer pripravljeni, pomagati do rešitve besarabskega vprašanja, ali le pogojno, kakor je izjavil zunanji minister Duca 3. aprila v parlamentu, rekoč: »Rumunija je pripravljena vzpostaviti normalne odnošaje z Rusijo, ne more se pa spustiti v razgovor glede mejnih korektur med Rusijo in Rumunijo.« In po debati, ki so se je udeležili tudi opozicijonalni poslanci, je Duca ugotovil, da je ves parlament ž njim ene misli. Rumunski izvedenec na dunajski konferenci Mircea Djuvara je izjavil napram nekemu dopisniku: Rusija mora priznati mejo ob Dnjestru; potem ne ho več besarabskega vprašanja.
Po položaju, ki je nastal, lahko sodimo: Rumunija postaja fašistična; a tudi o komunistični Rusiji lahko rečemo, da vsaj v tem vprašanju stopa po stopinjah carske politike, saj ugotavlja sovjetska javnost, da je aneksija Besarabije nasilje in da. je samo začasna. »Iz-vestja« od 4. aprila primerjajo položaj Besarabije z Al-zacijo-Lotaringijo in ugotavljajo, da ima Rusija več pravic do Besarabije, kakor Francija do Alzacije in Lo-taringije. Na koncu 'se pripominja nekam grozeče: Mi bomo počakali na historično konjunkturo!
Medtem ka doživlja Rumunija to težko zunanjepolitično krizo odklonivši plebiscit v obsegu Besarabije, se rumunski kralj in kraljica vozita po Italiji in sta te dni namenjena v Pariz in London. Ni treba povdarjati, da ima to potovanje velik političen pomen, posebno ako naglasimo, da igra pri tem potovanju brezdvomno prvo vlogo kraljica sama. In ob istem času se podaja rumunski general Florescu na povabilo poljskega vojnega ministra na Poljsko, da se udeleži velikih vojaških manevrov na Poljskem. Kdo bi mogel biti tako kratkoviden, da bi nasedel prepričevalnim vestem rumunske-ga časopisja, da ni v nobeni zvezi s položajem, ki je nastal vsled razbitja rumunsko-ruske konference na Dunaju, in da se navzočnost rumunskega generalštabnega šefa pri velikih vojaških vajah na Poljskem ne sme tolmačiti kot protisovjetska manifestacija? Ravnotako pa si prizadeva Poljska dokazati, da nima nobene namere proti sovjetom, ki bi bila skupna z Rumunijo.
Kakor strela je pred par dnevi udarila španska nota rumunski vladi, da se poset rumunskega kralja in kraljice v Madridu ima preložiti na poznejši čas. Odgovor rumunske vlade je bil nepričakovan; izjavila je, da tega poseta sploh ne bo. Rumunska javnost smatra ta odgovor svoje vlade sicer kot strog, ali vendar kot upravičen. In lahko se zgodi, da bo ali pa da je že španska vlada odpoklicala svojega poslanika iz Bukarešte. Kaj je temu vzrok? Kje so se spletle te niti diplomatskih intrig? Mesto v Madrid, pelje pot rumunske kraljevske dvojice preko Pariza v London.
Takoj so spravili ta dogodek v zvezo z nevoljo in protesti rumunskega opozicijonalnega časopisja proti ravnanju španskega diktatorja De Rivere, ker je izgnal iz Španije slovitega učenjaka Unamuno, ki je grajal De Riverino ponošanje v njegovem vladanju. De Rivera da se je hotel maščevati! Ali pravilno pristavlja »Temps« k tem vestem: Saj so vendar izšli protesti proti De Riverinemu ravnanju iz opozicijonalnih vrst, ne pa iz vladnih krogov, zato velja še čakati, da nam bližnji dnevi prinesejo zanesljivejših ugibanj in podatkov.
Izgleda, da ima tudi tukaj Mussolni svoje prste vmes. Baje je on namignil Primo de Riveri, da zavleče poset rumunske kraljevske dvojice v Madridu, da se na tak način obe latinski diktaturi zedinita v skupnem zadržanju. Tako domneva »Liberte«. Gotovo pa je, da išče Mussolini spričo različnosti gospodarskih interesov med Italijo in Rumunijo skupnosti akcije med ruskim boljševizmom in italijanskim fašizmom. Zato pa je treba intrig.
Med tem ko se Rumunija in Rusija nahajata v raz-poru, daje Mussolini javno izraza nesimpatijam do Ru-munije in se je 5. aprila v palači Chigi kot predpriprava za italijansko-ruske trgovinske razgovore po Mussolinijevi inicijativi sklical sestanek vseh predstavnikov največjih italijanskih gospodarskih konfederacij z namenom, da se pretresejo ter določijo vsakovrstne gospodarske inicijative napram Rusiji. Mussolini se dobro zaveda, da bi mu vsaka netaktična poteza napram sovjetski Rusiji utegnila v njegovih imperialističnih težnjah škodovati. Rumunija pa inu he more ničesar, ko je vendar sklenil s predstavniki kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev pakt o medsebojnem prijateljstvu in kolaboraciji.
Ali pa ni vse to Mussolinijevo obnašanje samo navidez, da v bližnjem trenutku udari z vso silo po nas? Velja čakati, bi pristavil »Temps«.
Politični položaj.
ALI SO HRVATI RES PROTI DRŽAVI IN PROTI KRALJU?
Z velikim truščem razglašajo slovenski demokrati, da so samo radi tega pristopili k Pašiču, ker so Radičevi Hrvati proti državi. Vsak dan pišejo demokratski listi od »Jutra« pa do »Tabora«, kako strašni nasprotniki naše države so Hrvati. Kdor nima prilike občevati s hrvatskimi poslanci, bi si jih po pisavi demokratskih listov moral predstavljati kot strašne zverine, ki komaj čakajo, kadar bi raztrgali Jugoslavijo.
A vse to kričanje slovenskih demokratov je samo prazen bavbav. Hrvati so sprevideli, da morajo v Beogradu sodelovati s slovenskimi poslanci, če hočejo, da
se odpravi krivica in korupcija, s katere pomočjo vlada Pašičeva stranka. Prišli so v Beograd v narodno skupščino, kamor jih je izvolil hrvatski narod. Javno so izjavili, da priznavajo našo državo, da so za državno skupnost in da nimajo nič proti kralju! Te dni mi je v pogovoru izjavil eden voditeljev hrvatskih poslancev: »Našo republiko smo pustili v Zagrebu.« To se pravi, da si Hrvati predstavljajo svojo republiko na ta način, kakor mi Slovenci svojo avtonomijo.
Obenem so Hrvati tudi naglašali, da hočejo sodelovati v narodni skupščini (državnem zboru). Kaj je torej na Hrvatih protidržavnega? Prav nič in pravljica, da so Hrvati proti državi in proti kralju, ne drži več. Sila, krivica, korupcija in doba nezakonitosti se tudi ne bo mogla dolgo držati.
Pri tem gre za čisto kaj drugega. Čim so Hrvati spoznali, da vodi njihova dosedanja zapečnjaška politika Hrvate in Slovence v propast ter so prišli našim poslancem na pomoč, zagrizeni radikalni in demokratski centralisti nimajo več'večine v skupščini. Ogromno večino imajo zavezniki poštenih Srbov, Hrvatov in Slovencev, pod vodstvom sivolasega starčka Davidoviča, našega dr. Korošca in Bosanca dr. Spahe. Četudi je Pašiču priskočil na pomoč Pribičevič s svojimi uskoki, vendar jih je še premalo. Radi tega sta Pašič in Pribičevič sklenila: Štiridesetim Hrvatom se ne potrdijo njih poslanski mandati, ker so protidržavni ljudje! Midva, (Pašič in Pribičevič) pa ostaneva na vladi, na krmilu. Kaj nam mar zakoni, samo da ostanemo pri koritu.
Danes, ko to pišem iz Beograda še ni končnoveljav-no odločeno, kdo bo zmagal, krivica ali pravica. Poslanci Slovenske ljudske stranke in naši zavezniki smo vsi do zadnjega zbrani v Beogradu. Čakamo na odločilno bitko. Korupcijonistični zmaj drži v zobeh zašla vo krivice in nasilja in maha s svojim repom. Kdo bo zmagal?
Vsem Slovencem, ki čutite, da je treba krivico treščiti ob tla, pa kličemo: Strnimo se vsi v taboru Slovenske ljudske stranke, krive preroke in zapeljivce, ki se imenujejo samostojni, demokrati in radikali pa zapodimo iz poštene slovenske hiše!
Italijanske volitve. Od celega bodočega rimskega »parlamenta« so si izsilili fašisti 375 mandatov, na vse druge stranke in liste pa odpade samo 155 poslancev. Poleg tega pa so šli v volilni boj še na štirih manjšinskih listah ter so si pridobili še 19 poslancev, to je vsega skupaj 375. V novem parlamentu bode imela vladna večina 375 poslancev, opozicijo bodo pa tvorili poleg nekaj malih skupin, ki majo od 1 do 8 poslancev, socialisti in komunisti s 64, popolari s 39, liberalci in demolirati s 30 poslanci ler 2 slovenska in 2 nemška za-stonika. Največ so izgubili popolari v primeri s prejšnjim številom poslancev, sedaj imajo za 67 mandatov manj, maksimalisti pa za 18, pridobili so komunisti 4 mandate, republikanci pa enega.' Pred fašisti so najmanj izgubili tirolski Nemci, ki so zbrali ža svoja dva poslanca nad 25.000 glasov. Proti Slovanom se je kazalo fašistovsko nasilje tudi na način, da so bila volišča stlačena v najbolj poitalijančena gnezda in da je fa-šistovska milica silno begala in odrivala slovenske vo-lilce.
Generalni komisar za Ogrsko. Zveza Narodov je v soglasju z ogrsko vlado in z pristankom Male antante imenovala za zveznega generalnega komisarja na Ogrskem, ameriškega finančnega in pravnega strokovnjaka Johna Smith. Smith je bil preje bankir v Bostonu, za časa mirovnih pogajanj pa je bil dodeljen ameriški delegaciji v Parizu kot strokovnjak. Svoje novo mesto bo prevzel prihodnji teden. Prva naloga mu bo stabilizirati madžarsko krono* da bi se vsaj prihodnje leto doseglo neko ravnotežje v budgetu. Madžarska bode dobila v to svrho posojilo 250 milijonov zlatih kron, za katero mora garantirati z državnimi in mo-nopolskimi dohodki.	,
Pred grškim plebiscitom. Tik pred plebiscitom v Grčiji se je javil še nov pretendent na grški prestol. To je neki princ Laskaris, ki se ima za direktnega potomca nekdanjih bizantinskih carjev. Grški listi so objavili njegov manifest, v katerem poživlja grški narod, da zavrže tujo dinastijo ter vzdigne na prestol njega, kot pravega naslednika bizantinskih carjev. Princ Laskaris živi sedaj v Sarogosi. Nekateri grški listi pišejo resno o njegovi kandidaturi, ker ni izključeno, da se Grki ne premislijo, ter si enkrat mesto republike zopet zaželijo monarhijo in posadijo Laskarisa na prestol. Monarhisti, pristaši Glücksburgov, katere vodi general Metaksas gledajo z velikžm zaupanjem v plebiscit, ravno isto pa delajo republikanci. — Grčija ima poleg notranjih tudi zunanjepolitične skrbi ter se zadnji čas opaža strah pred jugoslovansko ekspanzivnostjo ter apetitom Srbije po Solunu. Tudi z Bolgarijo so si Grki vedno v laseh radi komitskih vpadov. Pred par dnevi je prodrlo severno od Drahme močno krdelo bolgarskih komitov na grško ozemlje. Kakih 40 km od meje so naleteli na grški vojaške oddelke. Po večurnem boju so se morali komiti umakniti.
Uredniška tajnost odpravljena na Češkem. Po novem tiskovnem zakonu v ČSR ne bo več uredniške tajnosti. Novinarski krogi so proti novemu tiskovnemu zakonu, ali so brez moči, ker jih večina dela za one liste, ki so v lasti vladnih strank.
Zakon nad vsem. Rusija in Anglija hočeta med seboj urediti vprašanje dolgov in Rusija ima med svojimi terjatvami tudi zahteva po odškodnini za vse ono, kar je Anglija prispevala k raznim vojaškim uporom proti !
sovjetski vladi. Sam kapitan brodov, ki so vozili ob-skrbo protisovjetskemu admiralu Kolčaku, namreč potrjuje, da ,so v juliju leta 1919 zaključile Francija, Anglija in Zedinjene države v Parizu tajni pakt, s katerim so se obvezale financirati Kolčaka, Denikina in Jude-niča v pokretu proti sovjetom. Po tem dogovoru se je Anglija obvezala dajati aeroplane, tanke in municijo, Amerika avtomobile, olje in obleke, Francija pa druge vojaške potrebe. — To vse je dokazano in Anglija je prepričana, da bo Rusija sedaj tudi zato zahtevala odškodnino. »Daily Herald« glavno socialistično glasilo v Londonu sedaj opozarja, da je treba tudi to obveznost pošteno prevzetk/Rusija ima odločilno zaslombo v mednarodnem pravu, Anglija je pa poprej kršila to pravo, ko je dajala pomoč oni stranki, ki je v Rusiji vodila meščansko vojno. List spominja slučaj Aiobone, angleškega broda, ki je v civilni vojni Amerike slučajno bil upotrebljen proti ameriški trgovini. Anglija je bila tedaj obsojena plačati odškodnino, ker se je pokazala nepristojno proti Ameriki. V slučaju z Rusijo je pa mnogo več. Tu ni navadna nepristojnost ali po mednarodnih načelih kak prestopek, temveč to je bil pravi čin sovražnosti proti Rusiji brez vojne napovedi in Anglija je neposredno odgovorna za veliko škodo, katero so Rusiji napravili angleški brodovi in angleška municija. Zakon je prvi in nad vsem, pravi »Daily Herold«, — in Anglija se mora zakonu pokoriti, pa če je zakon v tem slučaju tudi proti njej.
Našim bravcem! .V pondeljek, 14. t. m. začnemo z nadaljevanjem našega romana »Dušica«.
Društvo katehetov za lavantinsko škofijo ima sedaj že 206 članov. Organizacija po dekanijah je izvedena. Odgovor na vprašale pole in članarino je prejel odbor iz dekanij: Slov. Bistrica, Braslovče, Dravsko polje, Jare-nina, Konjice, Marenberk, Novacerkev, Sv. Lenart, Vuzenica, Staritrg, Velika Nedelja, Videm, Zavrč. Iz ostalih dekanij prosimo vsaj do majnika. V zadnji odborovi seji se je sestavil načrt o enotni ureditvi verskih vaj med šolsko mladino ter določil prihodnji širši sestanek z referatom: »O raznih metodah pri katehetskem pouku«, na
8.	maj. Tokrat izjemoma drugi četrtek. Na prihodnjem sestanku se tudi določi definitivno čas, kraj in referati v počitnicah. Sporazumno z katehetskem društvom ljubljanske škofije predlaga odbor že sedaj ureditev učbenikov, posebno katekizma, in učni načrt kot glavno snov za katehetsko zborovanje. V dekanijskih pododborih bi se naj vršili že sedaj o tem razgovori in se vposlali do junija odboru.Knjižnica je nastanjena v stolnem župnišču. Prispevki, knjige, strokovni listi, sploh vse kar bi imelo pomen za katehetsko knjižnico, se prav hvaležno sprejme. Seznam nekaterih knjig in strokovnih listov, ki bi ise naj nakupili za knjižnico, se predloži pri prihodnjem sestanku. Društvo se lepo razvija, če ostane zanimanje in sodelovanje vseh, je upati, da dobro* napreduje.
Važno za katehete in učitelje, ki učijo izven bivališč. Prosvetni oddelek za Slovenijo je prejel kredite za polnine in prehrano veroučiteljev, dušnih pastirjev, učiteljev na ekskurendnih šolah in učiteljic ženskih ročnih del, ki uče izven svojega bivališča, za čas cd 1. januarja 1921 do 31. julija 1922. Da se pripadajoči zneski čimpreje izplačajo, naj predlože prizadete učne osebe vsaj do 25. aprila 1924 sledeče podatke: 1. Ime priimek, poklic in redno bivališče, 2. ime šole izven rednega bivališča, na kateri so poučevali,
3.	število poti (tja in nazaj šteje za enkrat), 4. razdalja od rednega bivališča do šole v zmislu toč. 2., 5. ako je ta šola odddaliena nad 5 km a) ali so poučevali isti dan dopoldne in popoldne, b) ali je učna oseba obedovala izven svojega bivališča, 6. kakovost poti (strma, kamenita, ravna, gladka),
7.	ali je učna oseba že prejela kaj na račun petnine in obed-nine za navedeni čas. Veroučifelji, dušni pastirji naj predlože svoje prijave, potrjene po šolskem vodstvu, neposredno računovodstvu delegacije min. financ, odseku za pokrajinsko upravo, odd. II. — Ljubljana, Bleivveisova cesta 10. —• Ostale učne osebe pa po uradni poti na prosvetni oddelek za Slovenijo; šolska vodstva in okrajni šolski sveti naj potrde istinitost podatkov. Te prijave morajo predložiti vse v poštev prihajajoče učne osebe, ne glede na to, ali so že predložile kakšen izkaz za omenjeni čas. Na že predložene izkaze se prosvetni oddelek ne more ozirati, kakor tudi ne bo mogel iz državno proračunskih ozirov vpoštevati pri sedanjih kreditih netočnih, ali po označenem roku vloženih prijav. Da se more tečno ugotoviti tudi potrebščina na pot-ninah in obednini za čas od 1. julija 1923 do 31. marca 1924, naj. prizadete učne osebe predlože še posebne, od gornjih prijav ločene izkaze za čas od 1. julija 1923 do 31. marca 1924 v istem roku po isti poti.
Tretji red sv. Frančiška. V torek, dne 15. aprila t. L ho mesečni shod skupščine duhovnikov ob 5. uri zvečer. — Pri sestanku dne 21. marca je poslušalo poročilo presvetlega škofa o važni cerkveni zadevi 46 duhovnikov.
Pozor na severni mejil Tako mnogoštevilne množice kakor pri pogrebu umrlega protestanta g. Friderika Leis še ni videla Gornja Sv. Kungota. Pogreb se je vršil dne 6. aprila, popoldne ob 3. uri. Ker s prostorom, ki ga je gospod župnik cdkazal na pokopališču, niso bili protestanti-zadovoljni, se je od strani pastorja in drugih protestantov ter domačih bivših štajercijancev, dvignil strašen vihar obrekovanja, zakaj župnik ni pustil zvoniti, ker je pokojni protestant dal 20 D za zvonove itd. Protestanti so inscenirali mogočni triumfalen pogreb, ter so pod krinko pogreba uprizorili očividno le politično manifestacijo za mater Germanijo. Štirikrat je pastor pridigal na cerkvenem pokopališču proti postavam cerkvenega prava. Trikrat so peli nemške pesmi na blagos'ovljenem pokopališču. Kaj pa vlada SHS? Vdeänt eonsules? Pepel je tukaj silno vroč in ker veje-drugi veter sedaj, bo žarelo oglje od znotraj, da v doglednem času izbruhne mogočni plamen v takem obsegu, da go to težko zadušiti.
Portret slovenskih polica'demokratov. Od Sv. Krištofa pri Laškem poročajo: Gospodje demokrati, ki so
f
pri zadnjih volitvah ujeli 4 občinske odbornike med 24, so se z blazno nervoznostjo vrgli na občinske volitve. — Napregli so orjunca Goloba v svoje polomljene telege in ga že vnaprej proglasili za krištofskega župana. A godi se jim kakor wranglovskim generalom, brez armade so. Nekaj hudojamskih uradnikov je sicer na njihovi strani, a delavstvo ne mara za njihovo liberalno, v Jugoslaviji najbolj zločinsko koritarsko stranko. Rajši se drži komunistov. Med kmetovalci pa liberalci še itak ni so nikdar imeli pristašev. Tako se bodo morali gospodje demokrati zadovoljiti kakor zadnjič samo z »naprednimi občani«, to je liberalnimi birti, kramarji in nekdanjimi nemčurji od Tresnerja do Hrastnika. Če na poveduje liberalna »Domovina« hud in neusmiljen uda ree na občino, se mi »kulturno zaostali občani« tega nič ne bojimo. Saj poznamo liberalce. Samo za korita jim je. Ko jih Pašič ni pustil do vladnih korit, 'so sipali nanj ogenj in žveplo. Ko pa jim je pokazal cukerček, to je ministrske stolčke, so kakor pohlevni kužki popadali pred njim na trebuhe. Da korita, korita, ta diše prašičem! Teh dozdaj pri občini ni bilo, a orjunci bi jib radi stesali. Zato bo naše geslo ob vsakih volitvah: Tu Slovenska ljudska stranka, tam or junski liberalci. — Vsak zaveden volilee bo vedel, kje mu je mesto.
Nekaj odgovora dr. Žerjavovi »Domovini« Poročilo od Sv. Krištofa pri Laškem. Ceste popravljamo. Demokratskemu kulukarju iz Laškega to ni prav. Piše namreč v orjunski »Domovini«, koliko bodo občinski, možje pri tem zaslužili. Mi tebi »napredni občan«, a ne krištofski iz srca privoščimo ves ta zaslužek. Pride vendar gledat, kakšno delo imamo, dobi ti delavce in voznike za tako dnino, kakor jo imajo, in vsi ti bomo hvaležni. Seveda te ne bo blizu, ker ti moraš imeti vsak korak mastno plačan, zato pa ti svetujemo: Skrbi ti za svojo občino, nas pa s svojo napredno surovostjo pusti pri miru! Tudi idi prej srbske častnike učit branja, potem nam očitaj nepismenost.
O rumimskem vandalizmu pri evakuaciji vasi Par-danj in Modoš ima naša vlada že zbrane podatke in sporoči sedaj rumunski vladi, da od naše strani mesto žombolj ne bo prej izpraznjeno, dokler Rumunija ne povrne škode, ki je bila povzročena povodom evakuacije naših krajev.
Krvavi upor Bunjevcev na Madžarskem. Iz Mohača so dospela poročila o krvavih uporih Bunjevcev proti krivični madžarski agrarni oblasti. Nad tisoč Bunjevcev je napadlo v Mohaču občinsko hišo z namenom, da uniči spiske o agrarni reformi, ki se izvaja na škodo Bunjevcev. Ko so napadalci skušali vdreti v občinsko hišo, so bili sprejeti z ognjem iz pušk. Ko so se zbrali v občinskem parku, jih je pa konjenica obkolila ter streljala v nje salve. Nad 50 ranjenih in precej mrtvih je obležalo na mestu in zapori po Mohaču so polni bun-jevaškega seljaštva. Madžari so nad nezadovoljnim in upravičeno ogorčenim seljaštvom izvršili divjaški in krvavi pokolj, sedaj pa nadaljujejo z mnogoštevilnimi aretacijami.
Nekaj statistike o številu bolnic v državi. V celi SHS državi imamo 163 bolnic z 18.648 posteljami. V Srbiji je 55 bolnic, v Črni gori 7, v Bosni in Hercegovini 29, na Hrvatskem, v Slavoniji in Medjimurju 32, v Sloveniji 22, Banatu 22, Bački in Baranji 12 v Dalmaciji 5. Po pravilu bi morale priti na 1000 prebivalcev 4 bolniške postelje in bi po tem pravilu morala dobiti Srbija 5467, Črna gora 500, Hrvatska, Sfevonija in Med-jimurje 1785, Bosna in Hercegovina# 2656, Banat, Bačka in Baranja 659 in Dalmacija 660 postelj. Uradna statistika povdarja, da je število bolniških postelj v Sloveniji izmed vseh pokrajin najbolj povoljno. Ako bi hoteli le količkaj zadostiti normalnim razmeram glede stanja bolnic, bi morali nabaviti za celo državo najmanj 18.736 bolniških postelj. Da bi se zgradile za ravno omenjeno število postelj nove bolnice, bi morala žrtvovati državna blagajna 1 milijardo, 173 milijonov in 800 tisoč dinarjev.
Položaj državnih zdravnikov. V celi državi je v državni službi 693 zdravnikov, za katere je predvidena plača 1,839.300 D. Število okrajnih zdravnikov je veliko premalenkostno, ker imajo v dražvi okraje (sreze) s 50—60 tisoč prebivalci, kjer bi morala biti nastavljena 2 okrajna zdravnika. Okrajni zdravniki so poklicani pred vsem za to, da se brigajo za zdravje naroda, da poučavajo ljudi o zdravstvu, da sestavljajo statistike glede kretanja nalezljivih bolezni in za vso to ogromno delo so okranji zdravniki veliko preslabo honorirani. Radi malenkostne državne plače je okrajni zdravnik primoran, da se bavi s privatno prakso. Sanitetno službo po bosanskih vaseh opravljajo žandarji, ki raznašajo med narod razna zdravila v svojih torbah. Koliko žalostnih vzgledov imamo osobito po južnih krajih, ko so bili dobri in delavni okrajni zdravniki proti njihovi volji brez vsake krivde pognani v pokoj, da se je ustvarilo na tak način mesto za kacega prav strankarsko zagrizenega zdravnika. Pri tem, ko so na eni strani penzionirali veliko število sposobnih okrajnih zdravnikov; na drugi strani pa so sprejeli v zdravniško službo čisto navadne goljufe, kakor se je to zgodilo z onim Rusom ■v Sarajevu, ki je bil sprejet v javno bolnico kot zdravnik z mesečno plačo 1500 D ter s prostim stanovanjem in prosto prehrano. Iz Sarajeva so tega Rusa poslali kot zastopnika okrajnega zdravnika v Gradačač, a tamkaj so ga razkrinkali kot navadnega goljufa. Ta Rus pa ni bil zaprt radi goljufije, ampak so ga pozvali nazaj v Sarajevo, tamkaj so mu preskrbeli potne liste in so ga mirnim potom odpravili preko meje. Takih laži-ruskih zdravnikov, kakor omenjeni, jih je pri nas precej.
Vlak padel čez nasip. Na postaji Bogojevo v Bački ata se te dni dogodile kar dve železniški nesreči. Najprej sta trčila dva vlaka, par dni pozneje pa se je prevalil cel tovorni vlak čez nasip. Osebni vlak, ki je privozil v
Bogojevo, se je zaletel z vso silo v tamkaj stoječi tovorni vlak. Udarec je bil tako silovit, da je tovorni vlak vrglo iz tira ter se je prekobacil po nasipu v globok jarek. Osebni vlak ni bil skoro nič poškodovan. Človeških žrtev pa k sreči ni bilo, materijalna škoda pa je ogromna.
Ta nesrečna ljubosumnost. Soproga Mihaela Tor-kuš iz Horgoša je opazila, da se je njen mož zadnji čas precej ohladil v obnašanju proti njej. Dolgo je premišljevala kaj naj to pomeni, nazadnja pa je še le prišla na pravi vzrok. Potom špijoniranja je doznala, da se njenemu možu zelo dapade lepa krčmarica Solai. Ker ni mogla več prenašati tega ljubezenskega tekmovanja, je vzela nekega dne kuhinjski nož ter šla obiskat lepo krčmarico. Brez veliko besed je tekmovalki zasadila tri krat dolgi nož v prsa. Policija je ljubosumno ženo zaprla, tekmovalka se pa bori v bolnici s smrtjo.
V epileptičnem napadu skoro zgorela. V Sarajevu je te dni hotela skuhati večerjo 21 letna Melča Holočevic. Ravno v trenutku, ko je zakurila na ognjišču ogenj, je dobila epileptičen napad ter padla preko ognjišča. V trenutku je bila cela njena obleka v plamenu. Vsled silnih bolečin se je vendar še pravočasno prebudila iz svojega stanja ter začela kričati na pomoč. Sosedje so prihiteli na pomoč ter rešili deklico strašne smrti. Vendar je zadobila nevarne opekline, radi katerih so jo morali prepeljati v bolnico.
Lažnjivi financar pobira davke. Vojvodinski kmetje že dalje časa na nek način štrajkaju, nočejo namreč plačevati prostovoljno davkov, tako, da jih mora davčna oblast večinoma rubiti. To okolnost je izrabil neki Mijo Milič. Oblekel je financarsko uniformo ter hodil po vaseh pobirat od kmetov davke. Nabral je že kakih 100 tisoč dinarjev ter je imel najboljše upanje, da bo njegova »zarada« še dolgo trajala, toda računal ni na prefrigane orožnike, katerim se je zdel financar sumljiv, pa so ga povprašali za legitimacijo. Ker je ni imel, je romal v zapor, kjer je priznal svojo goljufijo.
Priporočljiv veljak. V Bregalniški oblasti je bil predsednik oblastne skupščine Aleksander Kukotanovič znan po celi županiji kot ugleden, pošten in bogat možakar. Te dni pa ga je nenadoma dal neki srezki načelnik zapreti radi tatvine, goljufije injponeverbe. Med pre bivalci, je nastalo vsled tega razburjenje, ker je Kuku-tanoviču vse slepo zaupalo, kar je on izrabil, da si je nagrabil veliko bogastvo.
Ubil brata — odmetnika. Po Črnigori in Hercegovini je bil zelo na slabem glasu prosluli odmetnik in ropar Ilija Lokičevič. Ker je teroriziral prebivalstvo, kakor tudi oblasti, so te uprizorile na njegovo četo pogone skupno s seljaki. Te dni se je vršil enak pogon, katerega se je udeležil tudi Ilijin brat Sava Lokičevič, ki živi pošteno na svojem posestvu. Po večdnevnem preganjanju so preganjalci slednjič dohiteli roparje in razvil se je oster boj v katerem je Savo ustrelil svojega brata. Padli so tudi ostali roparji. Ilija je bil ocenjen na 100 tisoč dinarjev, njegov brat pa je izjavil, da nagrade noče sprejeti, zahteval je pa orožje ubitega.
Lepega zvona glas
Seže v deveto vas
Zato naročite pri »Zvonoglas«.
iz Prekmurja.
Ceste v Prekmurju nahajajo se v strašnem stanju. Vsako potovanje je zvezano s smrtno nevarnostjo. Skrajni čas, da gradbeni urad posveti nekoliko več pozornosti temu vprašanju.
Cene živini so zelo padle. Več meterskih stotov tehtajoči biki se prodajajo po 12 D za kg žive teže. Ni pa temu tako z mesom, ki še danes stane, na primer navadno goveje meso 25 D in več 1 kg. Hvaležno polje, če se oblast za to zanima.
Demokrati v Prekmurju so začeli zbirati ostanke uradništva, ki jim še ni pobeglo v radikalno stranko. Pri nas v M. Soboti sloviti naš notar hoče na vsak način postati poslanec, dočim v lendavskem okraju udarja na vse preiege na demokratski boben tamkajšnji nad učitelj Golob.
Prekmursko parlamentarno zastopstvo. Z verifikacijo mandatov HRSS pridobi Prekmurje še dva zastopnika in sicer v murskosoboškem okraju izvoljenega Cižmešijo in kadidata dolnjelendavskega okraja Hru-piča, ki sicer ni bil izvoljen, a ker Radič ne bo obdržal mandata v mariborsko-celjskem volilnem okrožju, ga je odstopil njemu. Dosedaj zastopata že Prekmurje narodna poslanca SLS gg. Klekl in Šiftar. Prekmurje ima
92.000	prebivalstva in bo potemtakem imelo 4 parlamentarne zastopnike.
Murska Sobota. Komandi orožniške čete je pri-deljen orožniški kapetan Vončina iz Maribora, ki je ta teden nastopil službo. — Umrl je v pondeljek dne 7. t. m. v tuk. bolnici na sušici oddelkovoufa finančne straže Ozimic. — Promoviral je na ljubljanski univerzi 5. t. m. za doktorja prava tukajšnji sodnik g. Franc Farkaš. — Sejem dne 7. t. m. je bil zelo obiskan, a kupčija slaba. Splošno se opaža, da ljudstvo nima denarja, živine, ki je pa skoraj glavni vir dohodkov v Prekmurju se pa vsled dviga dinarja ne more eksportirati.
V Budimpešto na referiranje so se vozili pretekli, teden upravitelj veleposestva Esterhazy Rafensberger, pravni zastopnik dr. Nemeti in državni komisar tega veleposestva Lukež Meden. Ne briga nas nič, ako se prva dva vozarita k svojemu gospodarju, pač pa ne moremo razumeti, kaj ima državni komisar Meden pri knezu Esterhazvju za opraviti?! On je vendar postavljen od naše vlade, da ščiti naše državne interese. Naj
nam to g. veliki župan in minister pravde pojasnita, ker drugače bomo res začeli razumevati, odkod' prihaja tak odpor proti deljenju zemlje med potrebne prekmurske poljedelce. Javnosti v pojasnilo pripomnimo, da je knez Esterhazy revež, ki poseduje na Ogrskem približno pol milijona oralov zemlje, v Prekmurju samem pa nekaj nad 20.000 oralov.
MARIBOR, Koroška o* 19«
Iz Maribora.
ŽUPAN GRČAR ALI VLADNI KOMISAR?
Socialdemokrati so na magistratu v Mariboru popolnoma dogospodarili z Grčarjem vred. To zdaj že sami uvidijo. Zato zadnja »Volksstimme« obrekuje SLS, češ, da ta dela na to, da pride na magistrat zopet vladni komisar. To seveda ni res, ker je SLS vedno bila im je tudi danes še proti vladnim komisarijatom. Sicer pa med županovanjem g. Grčarja in med gospodarstvom kakega slabega absolutističnega vladnega komisarja ni nobene razlike. Za nič je eno kakor drugo.
Župan Grčar ne vrši svoje dolžnosti.
Na magistratu v Mariboru je v nekaterih oddelkih polno nereda. Uradniki bi morali biti na svojem mestu od 8. do 14. ure strankam na razpolago. To pa se pod Grčarjevim županovanjev v nekaterih oddelkih ne godi. Če iščeš uradnika ob osmih, ga ni, ob devetih ga večkrat tudi še ni, in včasih ga tudi še ob desetih ne najdeš. Če tak uradnik v devetih pride v urad, že ob desetih zopet izgine, ker mora iti na »gulaž«. zato pa v dopoldanskih urah lahko skoraj na vsak korak srečaš kakega mestnega uradnika na cesti. So seveda tudi častne izjeme. Od kod tak nered? Vse to prihaja od tod, ker gospoda župana tudi nikdar ni v urad ob osmih, pa tudi ob devetih še ne, temveč še le navadno proti desetim koraka na magistrat, kmalu po dvanajsti uri pa zopet izgine kot kafra. Uradniki to vedo, zato pa manj vestni uradniki županov vzgled tudi natančno posnemajo. župan bi moral priti prvi v pisarno in bi moral zadnji oditi iz nje, potem bi v uradih imel tudi red. Tega pa še Grčar ne stori, zato pa seveda tudi ni za župana.
Župan Grčar ne rešuje dopisov.
Ker gospoda Grčarja povsod lažje najdeš kot v ura du na magistratu, zato seveda tudi zaostaja delo v pisarni. Grčar ima najmanj 200 raznih prošenj in dopisov v svoji miznici zaprtih po cele mesece, da, že po celo leto in še več, pa jih ne da v sejo obč. sveta, da bi se tam resili, kakor bi se spodobilo. Stranke čakajo na rešitev, a rešitve od nikoder ni, ker gospod Grčar sedi na prošnjah in spisih, namesto, da bi jih dal v občinski svet. To je škandal. Kaj takega ne najdeš kmalu kje drugod v civdizirani Evropi. Zato je bil popolnoma umesten predlog obč. svetnika dr. Jerovšega v zadnji seji, da župan mora dati na dnevni red prihodnje seje vse dozdaj pri njem v miznici ležeče spise. Občinski svet hoče te zadeve enkrat rešiti, župan Grčar pa jih zadržuje. Tak človek pač ne spada na županski stolec mesta Maribor.
župan Grčar ne izvršuje sklepov občinskega sveta.
Župan mora po predpisih natančno izvršiti vsak sklep obč..sveta, ker župan je izvršilni organ obč. sveta. Zato se morajo po predpisih vsi sklepi vpisati v posebno kontrolno knjigo, kjer se zabeleži, kako in kdaj se je sklep izvršil. Ko je zadnjič v obč. seji predlagal obč. svetnik dr. Leskovar, da se ta kontrolna knjiga pregleda po obč. svetu in ugotovi, kateri sejni sklepi še #iiso izvršeni, je župan Grčar sam priznal, da je knjiga prazna, da se ta knjiga ne vodi, da se torej poslovnik obč. sveta v tej točki ne izvršuje. Župan torej noče te knjige voditi, ker noče izvrševati sklepov obč. sveta. Če mu je sklep po volji, ga izvrši, če mu pa sklep ne ugaja, pa ga ne izvrši, pa tudi obč. sveta o neizvršbi do-tičnega sklepa ne obvesti. Župan Grčar torej ne posluša obč. sveta, ampak vlada absolutistično, zato pa tudi večkrat zelo neumno. In nastane vprašanje: Ali sodi tak človek za župana? Vsak pameten Mariborčan bo odgovoril: Ne in zopet ne! Tudi Bahun ne more biti drugačnega mnenja, čeravno je županov politični pristaš.
Župan Grčar trdosrčen proti revežem.
Vsak absolutist je trdosrčen, in zato je tudi župan Grčar. Ako pridejo k njemu mestni uslužbenci, ki niso njegovi politični pristaši, in mu prednašajo kako prošnjo, jih župan nahruli, da je groza, ali jih sploh ne posluša. Njihove prošnje romajo v njegovo nenasitljivo miznico med druge čakajoče akte, odkoder jih najbrž nikdar več ne bo. Rad pa župan Grčar sklicuje razne enkete, pri katerih predseduje, se da hvaliti in častiti, ne stori pa potem navadno nič. Enketa o brezposelnosti je bila že nekako pred enim mescem, kjer se je izvolil poseben odbor, ki naj stavi glede brezposelnih potrebne predloge. Ta odbor bi moral sklicati gosp. župan Grčar, a do danes tega še ni storil. G. Grčarju pač nič ni za reveže in brezposelne, njemu je le za lastno čast in pa za to, da bi s svojimi hinavskimi enketami pridobil za socialdemokratsko stranko čimveč nerazsodnih glasov pri volitvib.
župan Grčar brez večine.
Samoobsebi umevno pač je, da tak župan, kakor je Grčar, ne more imeti v obč. svetu večine za seboj. Ia
Grčar je res nima. Kdo naj še podpira župana, ki ne vrši svojih dolžnosti, ki ne rešuje vlog in prošenj, ki se takorekoč norčuje iz obč. svetnikov s tem, da njihovih sklepov ne izvršuje, ki se ne briga za potrebe občanov? Nobena pametna stranka ne more biti za njega. Zato pa gredo za Grčarjem v mariborskem obč. svetu samo še Bahun in njegovi trabanti, vse druge stranke ga ne podpirajo več. Župan nima več večine. Seveda v vsakem drugem mestu bi v lakih razmerah župan že davno odstopil, le v Mariboru se g. Grčar drži županskega stolca kakor cek kože. Na koga se hoče naslanjati, nam je uganka, ker z manjšino se ne da vladati. »Volkstimme« se zelo moti, če misli, da bi odstopu župana Grčarja moral slediti razpust obč. sveta in vladni komisar, ker se kriza lahko reši tudi brez komisarja. Sicer pa županovanje gospoda Grčarja ni nič boljše od vladanja slabega vladnega komisarja. Slabo je eno ka-
kor drugo.
Nadaljevanje II. redne seje mestnega občinskega
sveta mariborskega se vrši v pondeljek, dne 14. aprila 1924 ob 19. uri v mestni posvetovalnici. Dnevni red: Nadaljevanje dnevnega reda II. redne seje.
Anton Krepek — »Volksstimme« in SLS. Zadnja olks-stimme« prinaša o načelniku organizacije vojnih invalidov g. Antonu Krepeku razne trditve, češ, da ni vojni invalid, ampak je s pokvarjenim očesom leta 1914 prišel k vojakom, vsled česar je bil superarbitriran in odpuščen. »V olks-stimme« seveda zraven laže, da je gospod Krepek kot agitator za SLS bil izvoljen načelnikom invalidske organizacije, da ga torej SLS drži in podpira, da je še sedaj njen agitator 'itd. Na te laži izjavljamo na kratko, ne da bi se z ■ Volksstimme« spuščali radi tega v daljše prerekanje, to-le: G. A. Krepek je že približno pred dvema letoma odložil svoj obč. mandat, ki ga je imel od SLS, on je takrat izstopil iz vodstva stranke ter odložil vse funkcije, ki jih je imel od stranke; on ni noben agitator za SLS in ga stranka v nobeno organizacijo ni kandidirala, tudi ne za načelnika vojnih invalidov ne, ker se SLS v prepire, ki so pretresali to organizacijo, nikdar ni vmešavala in se tudi ne bo. Ako so vojni invalidi g. Krepeka izvolili svojim načelnikom, je to njihova stvar. Pribijemo pa, da ima SLS ravno tako odločne pristaše med vojnimi nvalidi, ki so g. Krepeka izvolili načelnikom svoje organizacije, kakor ludi med tistimi, ki so bili proti njemu. Z vprašanjem, ali je g. Krepek vojni invalid ali ne, se ne bomo podrobneje bavili, ker si morata to stvar medsebojno pojasniti g. Krepek in »Volksstimme« pred sodiščem, kamor bode g. Krepek tiral odgovornega urednika, kakor izjavlja v »Taboru«. Potem, ko bo govorilo sodišče, bomo govorili tudi mi.
Akademija dobrovoljcev in čeho-jugoslovanske lige se vrši v soboto v Nar. domu ob 8. uri zveč. Ker je zelo veliko zanimanje za to prireditev in da se olajša poslovanje zvečer pri blagajni, so se izročile vstopnice v predprodajo, tako, da si lahko vsak že preje iste -oskrbi. Vstopnice se dobijo pri gg.: Franc Majer, Glavni trg, Ivan Baloh, Grajski trg. Franc Bureš, Aleksandrova cesta.
Ljudski oder. Dramatična šola ima javno produkcijo v torek, dne 15. aprila 1924. Ta dan bo viden uspeh dela dramatične šole v raznih nastopih. Na programu so deklamacije, posamezni prizori iz »Pasijona«, pevske točke in glasbeni komadi lastnega orkestra. Cel program bo pokazal napredek Ljudskega odra in pričal, da je Ljudski oder organizacija pravega, resnega dela. Produkcija se vrši v gledališki dvorani v Lekarniški ulici 6, ob 8. uri zvečer. Cene prostorom so po 8, 5, 3, 2 D. Prijatelji Ljudskega odra, pridite in povabite še svoje znance. K obilni udeležbi vabi uprava.
Spomini in slike iz Carigrada in Smirne, o tem bo predaval nocoj ob pol 8. uri v Lekarniški ulici 6 gospod profesor Ivan Prijatelj, mesto zadržanega g. profesorja Ivana Bogoviča. Ker je to predzadnje predavanje Prosvetnega kartela v Mariboru, pričakujemo številne udeležbe.
Poročilo o uprizoritvi »Divjega lovca« v mariborskem narodnem gledališču objavimo vsled zadržanosti našega poročevalca še le v prihodnji številki. Priporočamo pa že zdaj vsem, da poselijo predstave »Divjega lovca«, ki nudi obilo lepot in zanimivosti.
Novodobno posvečevanje nedelje. Zadnjo nedeljo so na vrtu nasproti cerkve Sv. Marije v Mariboru celo dopoldne in popoldne do 4. ure delali. Ropotali so tako z orodjem, da so zbujali splošno pozornost in nevoljo med dobrimi katoličani, ki posvečujejo nedelje, kakor veleva sveta vera. Upajmo, da bo ta opazka zadostovala, če ne, priobčimo prihodnjič lastnika vrta in imena delavcev.
Vabilo. Vsi prijatelji izobrazbe in omike se uljudno vabijo k pripravijanemu sestanku za ustanovitev katoliškega prosvetnega društva v Melju, ki se bo vršil na cvetno nedeljo ob 10. uri dopoldne v gostilni »Pri belem zajcu« na Meljski cesti. Pridite v obilnem številu, da bomo lahko kmalu ustanovili društvo za Melje.
Zahvala. Odbor katoliškega izobraževalnega društva v Krčevini se najprisrčnejše zahvali g. Šlupci, ravnateljici meščanske šole za prekrasno predavanje. Sadovi takih predavanj ne morejo izostati. Bog plačaj!
Olepševalno društvo za mesto Maribor in okolico priredi dne 10. maja t. 1. plesno veselico. Vsa društva in korporacije se naprošajo, da se na to ozirajo in ta dan ne prirejajo drugih veselic.
Prijet uzmovič. V sredo zvečer je policija aretirala na Vodnikovem trgu znanega uzinoviča Soršaka iz Radvanja. Soršak je popival v sredo popoldne v gostilni Anderle s kmetom od Sv. Križa Kohlenhergarjem. — Kmet je prodal drva v Maribor in je imel pri sebi nekaj denarja. Ko je kmet plačal ceho in se odpravil proti domu, se mu je Soršak ponudil, da ga bo spremil na poti proti Kamnici. Ko sta prišla v bližino Schmider-jevega posestva, je začel “Soršak kmeta objemali in mu je pri teh objemih izmaknil nekaj nad 800 D. Kmet je kmalu opazil, da ga je Soršak okradel in se je podal nazaj v Maribor ter javil celo zadevo policiji. Policija je Soršaka kmalu izsledila in ga spravila pod ključ. Našli so pri njem še tristo zmečkanih dinarjev, katere je hotel pri aretaciji spustiti na tla. Soršak je star in policiji znan uzmovič.
Smrtna nesreča. V sredo ponoči je avstrijski nad-Sprevodnik Dunajčan Rajmund Obernostera pri odhodu iz neke gostilne v Mlinski ulici po nesreči naletel na strme stopnice v klet, zdrčal navzdol ter tako nesrečno padel v precej globoko klet, da je bil na mestu mrtev.
Opozarjamo na sodnijsko dražbo v Aleksandrovi cesti 23 dne 23. aprila. Sicer pa glej inserat.
mmmmmmmmmmmmmm
Železniški uslužbenec išče s 1. junijem meblovano ali prazno sobo z uporabo kuhinje. Cenjene ponudbe na upravo pod »Železnica«.	233
Na stanovanje in hrano se sprejmeta dva moška, Pobrežje, Cesta na Brezje 5.	229
Malo posestvo z lepo hišo v Limbušu pri Mariboru na prodaj. Naslov v upravi lista.	230
Skoraj nova žganjarska priprava, kotel 65 lit., hladilnik iz 7 m črev na prodaj. Vpraša se na meroiz-kusnem uradu v Mariboru.	217 2—1
Posamezni pouk v knjigovodstvu, korespondenci in stenografiji daje: Kovač, Maribor, Krekova 6. 192 5—1
Strojepisni pouk daje: Hilda Kovač, Maribor, Krekova ulica 6.	193 5—1
Išče se za takojšnji nastop
Spominjajte se Diiaške večerje! V „Peklu
kleparski poslovodja
vešč slovenskega in nemškega jezika, istotako pridnega učenca za kleparstvo. Ponudbe na oglasni zavod »Ju~ gografija«, Celje, Za kresijo 5.	234
M
v vinotoču za opekamo v Leitersberga se toči izvrstna vinska kapljica od 26—36 K liter. Cenjene goste se naproša, da si preskrbijo vino za Veliko noč že te dni, da ne bo nepotrebnega čakanja in prevelikega navala ob praznikih.	Andrej Janžekovič.
In izkoristite ugodno pri-■* > liko, kadar greste v C lje in nakupite si v veletrgovini K. STERMECKi, Celje
SUKNA
in kamgarna za moške, volne za ž< nske obleke, platna ceiira, hlačevine in druge manuf kturne robe Zaloga velikanska. Cene čudovito nizke ter si radi tega ogromno denarja prihranite.
Trgovci eugros ceae! Cenik zastonj!
URE
zlate
klade za 30
AVG.
Stolna ulica
zlate, srebrne in kovinske, za gospode in gospe, ure na nihalo, hudilniki, ure za urade in kuhinje.
prstane, verižice, zapestnice, obeske, zaponke itd. prodaja v s vrbo izpraznitve na-odstotkov cenejše, kakor povsod drugod.
WA9PER, draguljar
1 Maribor stolna ulica 1
II
O
Brzojmr*
Zvonolivarna „Zvonoglas“
v Mariboru, Tomanova ulica
naznanja, da bode razstavila
od IO. do 2d. oprita 19241
4 vetihe sronore
prt d suono! ir ar no.
Vsi interesenti, posebno pa preč. duhovščina, se uljudno vabijo, da se te razstave udeleže. Pri tej priliki se bodo lahko prepričali o čistih in harmoničnih plast vih naših izdelkov. — Noša livarna se nahaja blizu samostana čč. šolskih sester na poti proti Kamnici.
ZronoUrarna „Zrmmgitts“*

j Jrricet?
vinotoč
v Počehovi
j zopet odprt.
CUNJE
krojaške, suknjene in platnene odpadke, staro železje, kovano in vlito, glaževino, kakor odpadke vsake vrste kupujem po najvišjih cenah
A, A‘baiter*
Maribor, Dravska ulica 15.
Zamenjam tudi staro železje, katero je za vporabo, s kovaškimi odpadki in vlitino.
S ite , Stf8žo“i
Razprodala*
Kadi za perilo, kadi, kadi za kopanje otrok, vsakovrstnih škafov, posoda v vsaki velikosti in zaloga vinskih sodov. — Na prodaj po najnižjih cenah.
JOSIP GUMiEJ,
sodarski mojster
Vojašniška ulica 7. ■ MARIBOR Vojašniška ulica 7»
Sodna d ažba konVurtna m se
to je manufakturnega blaga, moškega, ženskega in otroškega perila, konfekcije, trikotaž, kravat, gumbov, sukanca itd. ter vsega inventarja v trgovini v Mariboru, Aleksandrova cesta 23 se prične dne 23. aprila dopoldne ob 9. uri
Prodajalo se bo en bloc ali v partijah, le proti gotovini.
Inventurni zapisnik je na vpogled pri konkurznem upravitelju dr. I. Benkoviču, odvetniku, Ljubljana, Miklošičeva cesta 6.	219
čšta.i*a> pesem
izkopana iz tri tisočletnega groba egiptovskega kralja.
Opeko kdor dobro hoče dobiti, ta v Račju jo mora zdaj naročiti.
Streho trpežno kdor hoče napravit, opeko iz Račja mora nabavit Denar si prihrani, srečo privabi,
Mago Opekarne v Račju kdor rabi.
To pesmico danes vsak mora znati, to šolarčku skrbna pravi že mati.
Tisk tiskarne sv. Cirila v Mariboru.
Odgovorni urednik: Vlado Pušenjak.
Izdaja konzorcij «Straže.«