List 15.
Gospodarske skušnje.
(Kako usahnjene drevesca zopet oživiti). Drevesca, ktere so že več dni izkopane bile in so se na koreninah in lubji posušile, se dajo zopet oživiti, ako se v dobri zemlji dosti dolga in globoka jama skoplje; v to jama se položi asahnjeno drevo, 6 pavcov na debelo, se z dobro zemljo zasuje in v nji ene dni ležati pusti. — Zemlja pa se mora, posebno v suši, večkrat z vodo poškropiti.
(Peso, belo in rudečo, med turšico saditi). Gospod Zaje iz Monakovega naznanuje skušnjo, ki jo je pretečeno leto sam napravil s peso med turšico sajeno, in pravi, da se mu je kaj dobro obnesla. Posebno dobro se splačuje to v bolj goratih krajih. Pesa je bila debela, in turšice se je veliko veliko pridelalo. Pesa se menda zato tako zredi, ker ji turšica senco dela.
(Koliko gojzdna stelja za gnoj zaleže). O tem piše gospod Fischbach, virtemberžki okrajni gojzdnar, to le: Gojzdna stelja za gnoj res malo zaleže, ker lOO funtov šilovja ali hojevja le toliko zda, kakor 58 funtov slame ozimnega žita. Ker pa 100 funtov listja la 45 funtov suhe za naštel pripravne stelje da, tedaj nado-mestuje 1472 funtov slame oziminega žita 100 funtov listja. Tudi prizadene gojzdno steljo naberati skoraj več, kakor je njena gnojna moč vredna, in sicer dvakrat več, ne glede na to, da to gojzdu veliko škodo prizadene, če se v gojzda čisto vse listje pobere.
(Vino menj pusto in stanovitneje napraviti). Na Gersk^m devajo še Ban današnji v vino nekoliko žganega mavca (S^ipsa), s kterim ga popravijo, da je boljše in  stanovitniše.    Tudi  drugod so  poskusili  to  pri  kalnem
1
114
viDU, in oašU so, da se vino z g^ipsom pomešano kmali učisti; vendar pa vinu prijetnega okusa ne vzame, i^ips se v sodu sterdi, ce se ^a le preveč ne vzame, in vino se da potem čisto iz soda pretočiti. Tudi kisle vina po ffipsu nekoliko svoje kisline z^ube. — Tako priporoča časnik ^jFortschritt".
(Kako stenice prcj^nati). Neka gospodinja iz Lip-nice priporoča zoper stenice vodo od kumar. Kumare se morajo dobro ožmeti in ž njih vodo večkrat posteljne špranje in postelje same, kjer se stenice rade rede, zaporedoma umivati, dile podergniti, vratni podboji s kakem penzeljnom pomazati in enake kraje, kjer se stenice najraje derže, z omenjeno vodo politi. Stenica berž pogine, ko jo ta voda zadene. Najbolje zato so semenske in že nekoliko nagnjite kumare. Zmečkati se morajo, in ž njih sokom postelje in druge stenične gnjezda namazati; še celo jesih, v kterem naše gospodinje kumare hranjujejo, jih kmali pomori.