Nemški cesar Viljelml.z revolverjera napaden. Kam v Evropi drvimo, to nam kaže napad na nemškega cesarja Viljelma v soboto 11. maja. Mož, zarad sijajnib zmag in zedinjeDJa Nemčije v eno in to še sila uiogo6no državo skoro črez red 6islan, hvaljeu in proslavljan, je ob svitlem dnevu, v lastnem glavnem mestu Berolinu ua javni ulici, vpiičo kraljevskega dvora sred svojega ljudatva v nevarnosti življenje zgubiti. Ljudje ne ruorejo dočakati, da bi 821etni starček par korakov do groba sam stoiil, po sili ga strežejo pred časom vanj strmoglaviti. Sicer se to ni posrečilo zločincu, a pi>menljivjedrzni napad vsakako.Bilo je pa tako ! vojCesar Viljelm se je z svojo hčerjo, omoženo veliko vodinjo Badensko, okoli '/ž^ ure popoldne ll.maja v odprti kočiji iz sprehoda vracal domov: peljal se je ravno po znameniti ulici, ki je z visokicui in košatimi lipami prijetno ua obema stranima obsajena. Tukaj blizu kraljevskega grada ga je pričakoval 211etui klaufarijski delavec Emil Hadel (Lebmann) iz Lipskega z 6cevnim revolverjem v roki. Ko se je cesarski voz približal, je naglo skočil naprej, revolver nameril v glavo cesarjevo in vstrelil lkrat ali 2kiat, toda k sreci ni zadel, kroglje so obtičale v kočiji. H6er naglo spregovori: ,,oče, v tebe se strelja" in se zgrudi brez zavesti na stran h ocetu. Ta pa strabu ves bled kakor stena rece: rali velja to meni", vendar kmalu se obrabii, ukaže voz vstaviti ter se vzdigue na vozu, da so ga zamogli vsi videti in se prepričati, kako se mu ni nic zgodilo. Zlo6inec pa videvši, da ni za del, začne bežati in na vse strani streljati, da bi ušel ljudem, ki so ga srdito podili, vlovili iu skoro ubili. V '/2 u" Je ze 8ta^ Pr^d soduiki in se piav trdokorno zagovarjal rekoč: jaz spadain k socijalnim demokratom in sprva nisem botel cesarja umoriti, ampak botel sem le sam sebe na javni ulici vpri6o cesarja vstreliti, da vlada sprevidi, kam se pride, 6e 8e tako slabo vladari in za delavce nič ne stori. Ubogo ljudstvo mora na Pruakem gladu konec vzeti". Pri njem so tudi našli mnogo socijal demokrati6nib spisov, ki mrgolijo srda in jeze na liberalne denarne mogotce, fabrikantc, mcšetarje in bogataše! Cesar Viljelm je silovitej smrti ušel in vsi cesarji in kralji mu 6estitajo. Toda tik mimo nje gove glave zvoueca kroglja, aprožena od srditega  dolavca, nevernega socijaldemokrata, mu dovolj  spričuje nevarnost liberalnega goapodstva in pogubnost -kultnrne borbe", t. j. preganjanja sv. katoliške Cerkve. Kajti liberalno 81etno gospodstvo je kakor drugod tako tudi na Nemakem ljudstvo pripravilo v Htrahovito rastoče siromaatvo v prid pešcici liberalnib in judovskih bogatašev. Preganjanje Cerkve, uvedenje civilnega zakona iu brezverskih aol je ljudi zdivja6ilo tako, da ne marajo ne za božje, pa tudi ne za 61oveške postave in se cel6 ce8arja lotijo. Ljudstvu ae pa tega prar zameriti ne moremo; vsaj dela in ravna le po zgledib, katere jiin dajejo jibovi miuiatri in cesar sam. Stari Viljelm in jegov Bismark ata koj iz začetka vse porabila, tadi najkrivi6niša sredstva,  da sta Avstrijo in Francosko ponižala, celo Nemčijo pograbila: naposled sta cel6 sv. Cerkvi slovesno zagotovljene pravice prelomila in zatrla: škofe in mešnike rubila, zapirala in izganjala; krš6anske šole, krš6anski zakon odpravila, delivauje sv. zakrameutov, oznanovanje sv. evangelja in krščanski pogreb z kazni ovnala, samostane uaičila in jibove pobožne prebivalce iz nemškib dežel iztirala. Svojej častiželjnosti in lakomnosti po deželab sta 100,000 ljudi dala ua bojiščib poklati, svojiin pomagačem, zlasti liberalnim voditeljem, oderubom in židovskim pijevicam, izdala ubogo ljudstvo v strabovito guljenje in izsesavauje. Kaj čuda, ako se obupno ljudstvo, zlasti iz6tradani in v neverstvo zapeljani delavci, zbira v socijaldemokrati6nib druatvih ter skuaa silama verige zlomiti, katere mu vedno silaejši kapital in liberalno gospodstvo kuje! Ni se nani čuditi, ako se naposled iz razjarjene ninožice prikažcjo zlocinci, ki razsajajo, kakor 1. 1871. socijalni-demokrati v Parizu, ali ki se lotijo venčanih vladarjev, kakor je drzni Hiidel v Berolinu storil. Pač pa bi se morali čuditi, ako bi tudi toliki opomini brez- uspeha ostali na osebe, katerim je osoda ljudstev in drža7 izročena. Kajti 5e še 7kljub temu ostane pri izeesa^anju Ijudste7 po peščici libeialnib strankarje7, ako ae se dalej pripušča razkiistijanje^anje narodo7, potem se E^ropi ne bo prihranila najstrabovitniaa re^olucija, katera je kedaj razsajala, t. j. re^olucija, katero namera^ajo obupni socijalui demokrati. Grozna, a zaalužena kazeu za nebvaležni odpad od Boga in od tistega, katerega je Bog poslal, Jezusa Kristusa! Cerkvenej glasbi v prospeh! N07 slo^ensk 5aanik: nCerkveni glasbenik" je začel ta mesec 7 Ljubljani izbajati. List izdaja po izgledu enakib društe\r ua Neinškeni lani 7 Ljubljaui ustano^ljeno Cecilijino društ^o, ki ima lep nainen, cerk^eno glasbo, to je godbo in petje 7 duhu kat. Cerk^e ined Slovenci gojiti. V ta namen je že lani ustano^ilo orglarsko šolo, 7 kteri se pripra^ljajo mladenči za orglarsko iu ceikevniško službo, ia zdaj je začelo izdajati list po enkrat na rnesec z muzikalno prilogo, da bi vsestransko 7 besedi in djanji pospeševalo 87oj namen, namrec slabo necerkveuo glasbo nadoinestiti s pravo cerk^eno. List 7elja do konca tega leta 1 fl. 50 ki\, za ude Cecilijinega društva pa samo 1 fl. Ud lehko postane 7sak, ki na letoplati 1 fl.; kdor pa še 7rb tega 7aaj 10 fl. 7loži, je ustano^itelj društ^a. Pr7a ate^ilka ima sledeče apise: nKaj je cerk^ena glasba in njeno notrajno bitst^o." ,,Kakih misli je muogoterno še katoliška dubovšSina zastran ceik^ene gla8be". Poročilo občnega zbora dne 14. junija 1877. Potem sledi dopis z Dolenjskega iu razna naznanila. Muzikalna priloga obsega noffertorium za 7nebobod Gospodo^", d^e stari slo^enaki pesmi 87. rožnega venca od 1.1678. in ,,Pange lingua". Za 1 fl. 50 kr. si tedaj lebko 7sak organist priskvbi dobrega berila in lepih muzikalij in pesmi, in upamo, da bode si ta list vsak organist naroSil. Naroči se najleži, ako se po poštni nakaznici pošlje 1 fl. 50 kr. z napisom; Sla7. opra7ništ7U Cerk^enega Glasbenika7 7 Ljubljani (7 Alojznici). — Mi želimo druatvu in listu od 7seb strani obilne podpore in dobrega 78peba. J, Sk.