Florence Gacoin - Marks UDK 821.163.6.09-31 Kranjec M.:82.02(4)”187/193” Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta florencegacoinmarks@hotmail.com SLOVENSKI ROMAN PO SLEDOVIH EVROPSKEGA NATURALIZMA – USODE POSAMEZNIKOV IN SOCIALNA VPRA[ANJA V KAPITANOVIH MI[KA KRANJCA Kapitanovi so oblikovani kot roman na treh ravneh: dru`inski, posameznikovi in dru`beni ravni. Po zgledu naturalisti~nih romanov postavljajo v ospredje propad neke dru`ine, v kateri se o~itno uresni~ujejo medsebojni vplivi med posameznikom in okoljem. Slovenija v tridesetih letih {e vedno ni bila zasi~ena z naturalisti~nim romanom. Velik naturalisti~ni roman, kakr{en se je razvil v nekaterih drugih knji`evnostih na koncu 19. stoletja, pomeni v slovenskem romanopisju skoraj novo zvrst. Tako s tematskega kot strukturnega in naratolo{kega zornega kota se Kapitanovi ume{~ajo med najzgodnej{e naturalisti~ne romane: soo~enje posameznika in njegovih prirojenih lastnosti z okoljem, upodobitev propada, ubeseditev zgodbe kot »izseka `ivljenja« in raz{irjena uporaba personalnega pripovedovalca so prvine, zaradi katerih je ta roman nedvomno pozna, a popolna uveljavitev naturalizma. Njegov pogled je postajal vse bolj realisti~en, `e programati~no realisti~en. /… / Pod njegovim vplivom in v ozra~ju napredujo~ega materializma, odkrivanja in poudarjanja spolnih osnov `ivljenja ter prav ta ~as vsesplo{nega relativizma je postal `e naturalist, vsaj nekod ~isto o~iten, in posebno rad upodabljal iz`ivljanje narave. Lino Legi{a1 S tak{no oceno je sprejel Lino Legi{a izid Kapitanovih (1938), desete knjige in sed- mega romana Mi{ka Kranjca. Resni~no je slovenski pisatelj – ~eprav je bil sicer pod mo~nim vplivom kme~kega romana Knuta Hamsuna – v tem delu razvil izrazit naturalizem, ki pomeni s svojo koherentnostjo pravi model znotraj slovenskega realisti~ nega romana. Preu~evanje morebitnih stikov Mi{ka Kranjca z evropskim naturalizmom 19. stoletja je posebej te`ko. Kajti ~e lahko v resnici potrdimo, da je pisatelj prebral kme~ke romane 20. stoletja, pove~ini prevedene v sloven{~ino, je na{e gotovosti konec, ko sku{amo ugotoviti vpliv starej{ih del, ki so jih le malo prevedli v sloven{~ino in so 1 Dva romana Slovenske matice, Dejanje 1938. 381. Jezik in slovstvo, let. 49 (2004), {t. 2 74 Florence Gacoin - Marks bila nedostopna tistim Slovencem, ki niso obvladali nem{kega jezika (o Kranj~evem dobrem znanju omenjenega jezika ni zanesljivih dokazov). Neka omemba nam vendarle dopu{~a misel, da se je knji`evnik iz Prekmurja v svojih mladih letih seznanil s pojmom naturalisti~nega romana,2 ni pa mogo~e ugotoviti, kaj natan~no mu je ta pojem pomenil. Povsem jasen vpliv naturalisti~ne estetike v Kapitanovih je morda posreden in so ga vanje zanesla nekatera slovenska dela s pe~atom evropskega naturalizma, npr. dela Ivana Cankarja, Zofke Kveder in Lojza Kraigherja. Zato se bomo pri na{i presoji vzdr`ali raziskovanja vplivov literarnih del, za katera ne moremo dokon~no trditi, da so bila Mi{ku Kranjcu dostopna (med drugim mislimo pri tem na veliko ve~ino Zolajevih romanov). Da bi poudarili sorodnost Kapitanovih z evropskim naturalizmom, ki je sicer vidna v vseh plasteh romana, se bomo tukaj osredinili na posebej prepri~ljiv vidik, namre~ na karakterizacijo vezi med posameznikom in dru`bo. Kapitanovi se ~lenijo – kar je pri naturalisti~nem romanu pogosto – na tri ravni: dru`insko oz. napol kolektivno, ki jo postavlja v ospredje `e sam naslov, posameznikovo (gre za klju~ne osebe v zgodbi, ki se vsaka zase po~asi, a izrazito oblikujejo, z zdru`enimi mo~mi pa vplivajo na prej{njo raven), in na raven va{ke skupnosti, moralnega okvira, kamor se vpenjata oba ostala nivoja. 1 Propad neke »velike« dru`ine Da zasedajo v opusu Mi{ka Kranjca Kapitanovi prav posebno mesto, izpri~uje `e naslov romana. Drugi avtorjevi romani imajo bodisi zelo splo{ne naslove kot Os `ivljenja, @ivljenje, Do zadnjih meja, poeti~ne in metafori~ne, npr. Prostor na soncu, Pesem ceste in Povest o dobrih ljudeh, ali pa so v njih natan~no povzete razmere v nekem konkretnem kraju (Zalesje se prebuja). Naslov Kapitanovi se edini nana{a na o`jo dru`insko skupnost, katere ime nosi, ne da bi bil pri tem kaj dolo~nej{i. V nasprotju z drugimi Kranj~evimi romani, je najprej zgodba o neki dru`ini, podobno kot Rougon-Macquartovi, Gospoda Golovljevi Saltikova-[~edrina, Buddenbrookovi Thomasa Manna, Krle`ini Glembajevi … Poleg tega ne gre za dru`ino malih kmetov ali napol klate`ev, kot v drugih romanih, temve~ za bogate kmete (v tem pogledu je Mi{ko Kranjec blizu Kmetom W. S. Reymonta). Poleg vsega je roman osredinjen na osebo, ki tako reko~ nikoli ne zapusti ospredja, na Agato in njeno vlogo pri propadanju dru`ine Kapitanovih, kar Kranj~ev roman prav tako pribli`uje Reymontovemu. ^eprav se dru`ini v marsi~em razlikujeta (na primer pri Reymontu gre za avtoritarnega o~eta, pri Kranjcu pa za o~eta, ki ga obvladujejo `enske), jima je skupna strastna in ~utna `enska kot osrednja oseba (Jagna v Kmetih in Agata v Kapitanovih), ki se ne ozira na dru`bene norme in s tem ogro`a dru`insko skladnost (njeno ~ast in enotnost pri Reymontu, njen obstoj pri Kranjcu). 2 »Vsebinsko sem krenil samo dolo~neje na poti, ki sem jo prej za~el: na eno stran – opisovanje na{e pokrajine v ekspresionisti~nem realizmu, ali ~e ho~e{ naturalizmu; in v drugi smeri – mestni milje, proletarsko `ivljenje morda tudi za naturalnim opisovanjem, dasi je ideja vedno – neko iskanje in hrepenenje po odre{itvi; sicer resni~na, a se ne sklada z vsebinsko smerjo naturalizma.« (Zadravec 1988: 287.) Slovenski roman po sledovih evropskega naturalizma – usode posameznikov ... 75 1.1 Stopnje propadanja Etape v razvoju zgodbe povsem ustrezajo petdelni shemi, kot jo je definiral Paul Larivaille (1974). Shema, skupna celotnemu ~love{kemu imaginariju, omogo~a poudarjeno artikulacijo zgodbe. Zaradi stalnega delovanja vseprisotnega vr{ilca (Agata) dru`ina naglo propada. Napredujo~i ritem propadanja opredeljujejo kot ob~asni dejavnik odhodi in vrnitve Ivana Raja, obdobja njegove prisotnosti in odsotnosti, kot odlo~ujo~i dejavnik pa ga pospe{ujejo rojstva in smrti Agatinih otrok. Rojstvo prvega nezakonskega otroka deluje kot spro`ilec zgodbe in pospe{evalec dru`benega propada (saj povzro~i odhod mo{kega, ki naj bi zagotavljal prihodnost posestva); podobno se s smrtjo drugega zakonskega otroka kon~a vsakr{no upanje, saj se Ivan Raj h Kapitanovim ne bo ve~ vrnil. 1.2 Vzroki propadanja Bralec spozna dru`ino v obdobju, ko se njen propad, ~eprav komaj viden, `e napoveduje, od nje pa se poslovi, ko je `e izgubila zemljo in odhaja zadnja posestnica Agata, zdaj pocestnica in vla~uga, s sinom v Zagreb. Podobno kot v prej navedenih romanih, gre torej za popoln propad, vendar dokaj omejenega trajanja (pribli`no petdeset let): ~e se je za~el v ~asu starega Kapitana, se je dovr{il v letih, ko sta na posestvu gospodarila Agata in njen mo`; ko odrastejo Agatini otroci, je `e prepozno. Zgodbi o Agati in propadu dru`ine se tako ne prekrivata v celoti: ko se je Agata mo`ila, je bila hi{a »{e vedno ugledna in trdna« (Kranjec 1938: 9), ~eprav je bila `e izgubila svojo nekdanjo mo~. Agata je brez dvoma odlo~ilni dejavnik pri njenem propadu, vendar pa ne edini. 1.2.1 [kodljiva vladavina `ensk Dru`ini Kapitanovih vladajo `enske, gre za pravi primer avtokratskega matriarhata, kjer so mo{ki potisnjeni na stopnjo kme~kih delavcev. Razmi{ljanja `ensk sestavljajo spletke in kratkoro~ni ra~uni, mo{ka pa imajo skoraj vrednost prerokb. Ivanovemu odhodu botrujejo predsodki stare Kapitanovke: la`, poni`evanje, prepri~anje, da bo ostal, ker se je tako »dobro poro~il«, vse to govori o zgre{eni strategiji, neizogibno obsojeni na neuspeh. Kratkoro~no razmi{ljanje izkazuje svoje {kodljive posledice tudi v naslednjih rodovih … Tudi Agata, ki naglo menjava ljubimce, ne razmi{lja o dolgoro~nih posledicah svojih dejanj. Kapitanovi mo{ki si niso sposobni poiskati pravega mesta v dru`ini in niso dejavni, odgovor na svojo slabost pa i{~ejo v begu (Ivan) ali vdanosti v usodo (stari Kapitan). Mi{ko Kranjec je `enskam namenil kaj neugledno vlogo: oblastne, povr{ne, podvr`ene be`nim ljubimkanjem in klate{tvu, so v Kapitanovih in ve~ini drugih Kranj~evih del vzrok vsakr{nih nesre~. Tak{no stali{~e od konca 19. stoletja ni redko, v nekaterih evropskih dr`avah (v prvi vrsti v germanskem svetu) pa zagrizenih sovra` nikov `ensk (»Frauenhasser«) ni manjkalo, od Schopenhauerja preko Strindberga do Weiningerja. Te`ko je ugotoviti, odkod izvira mizoginija nekaterih slovenskih 76 Florence Gacoin - Marks pisateljev, med katere sodi tudi Mi{ko Kranjec. Je treba v njej gledati zapozneli Schopenhauerjev vpliv, do katerega je pri{lo s posredovanjem Strindbergovih dram, novel in romanov, prevedenih v sloven{~ino, ali pa je {lo za njegove slovenske u~ence (Kraigher, Grum)? Morda pa je odlo~ilno vlogo igralo prebiranje eseja mladega avstrijskega filozofa Otta Weiningerja, Geschlecht und Charakter, ki je leta 1936 iz{el v slovenskem prevodu?3 1.2.2 Razpad dru`ine ^eprav jo `e od za~etka uni~uje njena matriarhalna struktura, se dru`ina v resnici razkroji s parom, ki ga tvorita Agata in Ivan Raj. ^utna, ljubezni `eljna Agata zada dru`ini prvi udarec, ko rodi nezakonskega otroka, »tujega otroka«. ^e bi Agatin mo` Ivan Raj sprejel pravila igre in zaradi lastne uveljavitve s poroko v bogato dru`ino pogoltnil Agatin greh, bi ostalo pri tem. Ker te igre ni sprejel in je pobegnil, so ostali Kapitanovi v sramoti in brez zakonitega potomstva. Nasprotje med spoloma in {e prav posebej med zakoncema je skupna zna~ilnost »`enskih« romanov 19. stoletja. V Kranj~evem je tako mo~no, da zakonca ve~ji del romana sploh ne `ivita skupaj. V nasprotju z Agato, ki zapusti posestvo {ele na zadnjih straneh romana, je Ivan namre~ osebnostno posebej neustaljen: v za~etku romana zbe`i z doma~ije Kapitanovih, se vrne na bliskovito kratek obisk, zatem na nekaj dalj{ega, preden odide v vojno; manjka v celem poglavju, spet pride po koncu vojne, odpotuje v Ameriko in se zatem dokon~no naseli v vasi. Misliti bi mogli, da se bodo sedaj zadeve uredile in da se bo na nek na~in ustaljeni Ivan pobotal z `eno. Toda tudi v tem si njuni usodi nasprotujeta: vrnitev obogatelega Ivana povzro~i odhod obubo`ane Agate, zadnjo stopnjo njenega beganja, ki se je za~elo z izgubo posestva. Ker ne `ivita skupaj, zakonca ne moreta ustvariti dru`ine. Agata postane ljubica lastnega hlapca, saj bolj{e prilo`nosti nima (pre{u{tvo se podvoji z dru`benim padcem), in rodi drugega nezakonskega otroka. Pozneje bosta umrla {e dva zakonska otroka, ki s seboj odneseta zadnje upanje za rodbino Kapitanovih. Dolg, ki ga je bil hi{i nakopal Ivan, ko je {e verjel v svojo zvezo z Agato, je le pospe{il `e za~eto propadanje. Ker ga brez Ivanove ali Kristinine pomo~i – prvi je bil dokon~no od{el, druga ni hotela vlagati v hi{o, kjer ne bo nikoli dedovala – ni bilo mogo~e popla~ati, je zadal dolg dru`ini milostni udarec: njene poslednje ~lane je pregnal s posestva, [teveka pa prisilil, da se je podal v mesto. Star{evsko-potomska para, ki sta se oblikovala ob koncu romana, Ivan in Kristina na eni ter Agata in [tevek na drugi strani, ne zadostujeta, da bi bilo mo~ obnoviti uni~eno dru`ino. 3 O recepciji in ideolo{kem vplivu Strindberga pri Slovencih gl. Katarina Tomazin: Strindberg, antifeminizem in slovenska literatura, Primerjalna knji`evnost, 1997/1, 21–42. Slovenski roman po sledovih evropskega naturalizma – usode posameznikov ... 77 2 Nasprotje med posameznikom in dru`bo: trije na~ini razre{evanja Najve~krat upodabljajo naturalisti~na dela nasprotje med posameznikom, njegovo biolo{ko in psiholo{ko naravo, in dru`bo, v kateri `ivi. To je snov Beznice, Gospe Bovary, Ane Karenine ali pa romanov bratov Goncourt. Kot je pokazal David Baguley, je mogo~e razlikovati dva tipa realisti~nega romana: goncourtovski tip, »ki povzema tragi~ni model padca z vidika dru`benega propada, podalj{anega v ~asu in izhajajo~ega iz determiniranih dejavnikov, bolje pisanih na ko`o posamezniku od transcendentnih sil plemenite tragedije: dednih obremenitev, `iv~nih bolezni in dru`benih okoli{~in«, in flaubertovski tip, kjer se »nesre~e osrednje osebe pripisujejo nepopolnosti ~love{kega `ivljenja, kolesju vsakdanjega `ivljenja« (Baguley 1995: 67). V svojem romanu je Mi{ko Kranjec upodobil oba osebnostna tipa. Prvi, utele{a ga Agata, je osrednja oseba romana, katerega usoda strukturira zgodbo in ji daje dinamiko; drugi, Ivan Raj, s svojimi ponavljajo~imi dejanji (zaporedni odhodi in vrnitve) zgolj poudarja delovanje osrednje osebe. Upadajo~emu napredovanju prve in obrobnosti drugega pridru`uje romanopisec vzpon tretje osebe, grbave h~erke. 2.1 Agata ali »usodna `enska« na vasi Tema usodne, padle `enske, ki jo potiska navzdol njena neobrzdana spolnost, je v naturalisti~nih delih 19. stoletja tako pogosta, da smemo govoriti o pravem kli{eju tega tipa knji`evnosti. V Kapitanovih je slovenski romanopisec upodobil propadanje neke `enske od rojstva njenega prvega nezakonskega otroka do klate{tva. ^e poznajo naturalisti 19. stoletja v glavnem dve kategoriji usodnih `ensk (me{~anka, ki se vda pre{u{tvu, in delavka, ki postane prostitutka), je Mi{ko Kranjec tipsko osebo prilagodil obravnavanemu okolju in jo upodobil kot `ensko s pode`elja, dedinjo bogatega posestva, ki i{~e ljubezen iz strasti. Kme~ka variacija na temo usodne `enske ima predhodnico, ki jo je Kranjec dobro poznal, Jagno iz Kmetov W. S. Reymonta. Toda usodna `enska naturalisti~nih avtorjev ni nenevarna osebnost. Ker je `enska od nekdaj temelj dru`inskega ravnote`ja in ohranjanja vrste, zastruplja bolna `enska celotno skupnost, za~en{i z dru`ino, ki je obsojena na uni~enje. Kot je pripomnil David Baguley (1995: 74), »se zdi, ~e beremo ta besedila, da je v `enskem telesu usodna {ibka to~ka, ki ogro`a dru`beno in politi~no telo, kajti iz `enske so naredila garanta in merilo dru`benega reda«. Prav to se dogaja v Kapitanovih, kjer je Agata je gibalo propadanja, ki je zadelo hi{o. Agate, osrednje osebe romana, ni mo~ analizirati, ne da bi obravnavali njenih odnosov s skupnostjo, katero ogro`a. 78 Florence Gacoin - Marks 2.1.1 Mo~ narave? Nekatere usodne `enske – omenimo Germinie Lacerteux, Nano in Gospodi~no Julijo – so obenem literarne upodobitve slabosti telesa in trpljenja zaradi dednosti. Pogosto atavisti~na bolezen je tako fiziolo{ki kot psiholo{ki dejavnik, ki ga je mogo~e znanstveno preu~evati, obenem pa eno od gibal fatalizma, okrog katerega so strukturirana omenjena naturalisti~na dela; v njih se vedno soo~amo z junakinjinim propadanjem in padcem. Na prvi pogled je Agata `enska prebohotne ~utnosti, nesposobna `iveti brez strasti. Po razgibani mladosti, zaradi katere se je bila prisiljena poro~iti, i{~e Agata, ko mo` odide zdoma, novih ljubezni. Za sosedom Donkom in hlapcem Ton~em se vrstijo brezimne`i. Ko izgubi posestvo, je obsojena na pijan~evanje in vla~uganje. Gospa Kapitanova, njena mati, je pripisovala njeno ~utnost naravni lahkotnosti, a o~e je, obratno, videl v njej znamenje bolezni: »Ne, saj to ni bilo ni~ zdravega, bila je te`ka bolezen, ki se je Agata ne bo nikdar re{ila.« (Kranjec 1938: 116.) Ko se je pribli`evala pomlad, se je stari Kapitan ustra{il, saj je vedel, kako »/t/e`ko bo Agata odolela pomladi, te`ko bo u{la `ivljenju« (Kranjec 1938: 115). ^e bralec verjame staremu Kapitanu, sledi Agata svojim nagonom, nagnjenjem, kot `ival, ki se ne more obvladovati … 2.1.2 Posameznik proti dru`bi: Agata upornica Videz vara. Agata ni ni~ bolj bolna kot drugi, zavra~a pa kme~ko `ivljenje brez ljubezni. Dihotomija med ljubeznijo in zakonom je v dru`bi, kjer `ivi Agata, tako mo~na, da jo sprejemajo vsi njeni ~lani in ima veljavnost zakona. Mi{ko Kranjec je polo`il v usta Jo`ka Dunka, ene od najbolj pozitivnih oseb v romanu, naslednje besede: »Eno je zakon, drugo je ljubezen« (Kranjec 1938: 49). Tudi Ivan Raj ima »~isto ljubezen« za nekaj, kar je kme~kemu zakonu tuje. Sicer pa se h Kapitanovim ni vrnil zaradi ljubezni, temve~ z `eljo, da bi posestvo napredovalo (Kranjec 1938: 87). [e ve~, ko je za~util po`elenje po Agati, se mu je zazdelo v neskladju z njegovim statusom zakonca. Po`elenje je pravzaprav ob~util, ker je bil za trenutek pozabil, da je z Agato o`enjen (Kranjec 1938: 58). Rahla strast se je prebudila v njem, majhno po`elenje po tej `enski. Ko se je poro~il z njo, tega ni tako mo~no in jasno ~util kot ta trenutek. Vendar je ta strast bila druga~na kot strast mo`a do `ene: bila je bolj strast tujega ~loveka do lepe, zdrave, polne `enske, ki jo sre~a v `ivljenju. (Kranjec 1938: 58–59.) Ivan ve, da tudi Agata ~uti enako, »da ji je prav usojeno sovra`iti njega kot svojega mo`a in sovra`ila bi kogarkoli, ki bi postal njen mo`« (Kranjec 1938: 59). Zakon tako zavira po`elenje. Ker je trajen, je neskladen s strastjo, ki je trenutna in takoj{nja. V dru`bi, kjer je ljubezen potisnjena na obrobje, med napake iz mladosti, je Agata obsojena bodisi na `ivljenje brez nje ali pa na postopno utapljanje v klate{tvu. Ko sta jo na silo poro~ila z Ivanom Rajem, sta ji Kapitanova sama za~rtala bodo~o usodo. Agata ni v nobenem trenutku pre{u{tnica v pravem pomenu besede. V Slovenski roman po sledovih evropskega naturalizma – usode posameznikov ... 79 obdobju, ko sta zakonca `ivela skupaj, se je »uredila«, postala delovna in zvesta `ena, fizi~ni in ~ustveni celibat za Ivanove odsotnosti pa jo potiska v naro~je novih ljubimcev. Naj omenimo, da je inverzija vlog mo{kega in `enske, ki je v matriarhalni ureditvi dru`ine zelo jasna, vidna tudi v Agatinih odnosih do mo`a – ne gre le za inverzijo vlog, temve~ tudi za inverzijo psiholo{kih zna~ilnosti. Agata ima zato o mo`u naslednje mnenje: /M/rzila ga je od vsega po~etka, ker so ji ga vsilili in ker je bil tako samosvoj ~lovek. Njegova mo~na postava ni bila v nikakem skladu z njegovo du{evnostjo, ki je bila skoraj dorasla, vsaj tako je mislila Agata. Pri njej je sedel tako hladno, kakor da ni mo{ki, prav tako brezstrastno je legel k njej v posteljo. (Kranjec 1938: 27.) Na pogled mu sicer ni mogla ni~esar o~itati. Bil je mo~an, tudi obraza ni bil napa~nega, ~e naj odlo~a obraz pri `enski ljubezni. Samo vse drugo je bilo Agati zoprno: njegova brezbri`na mirnost, rahla bojazljivost, nezaupljivost, – potem pa: legal je k njej z ravnodu{jem upehanega ~loveka, ki mu ni mnogo do `ene. Kadar se je je dotaknil, je bilo, kot bi se bal, da se osme{i. Osme{il se je prav zaradi te bojazni. (Kranjec 1938: 38.) Kot ve~ina v zakonu nesre~nih `ena v evropski knji`evnosti tudi Agata ~uti do mo`a dolo~en odpor, ki pa ni istega izvora: kar mu Agata opona{a, ni njegova starost, niti zunanji izgled, temve~ njegov mir in pomanjkanje strasti. Na splo{no gre v tak{nih primerih za mo{ke, ki so se pred poroko »izdivjali«, in dekleta, ki so {la v zakon, ne da bi kaj dosti vedela o spolnosti. V na{em primeru presoja Agata, ki ima »za sabo kos lepega dekli{kega, skoraj preburnega `ivljenja« (Kranjec 1938: 38), izvedensko, kak{en je pristop njenega mo`a v ljubezni, in sklene, da mu primanjkuje zrelosti, celo mo{kosti. Agatino osebnost je mogo~e razlagati kot kme~ko ina~ico usodne `enske, sicer skoraj kli{ejske osebnosti naturalizma. Toda Kranjec se distancira od dednostne teorije 19. stoletja: v Agatinem primeru ne gre za nepremagljivo bolezen, ki povzro~i dru` beni padec, ampak za to, da ji v danem dru`benem okviru ni mogo~e najti sre~e. Iz romana jasno izhaja, da bi Agata v druga~nem dru`benem kontekstu mogla biti »po{tena« `enska. V tem smislu je Agata bli`e tistim naturalisti~nim osebam, ki jih manj opredeljuje narava kot okolje; tak{ni sta Flaubertova Emma Bovary in Reymontova Jagna. 2.1.3 Odmik od tragi~nega modela: Agatin konec Ve~ dokumentov pri~a, da je Mi{ko Kranjec sprva nameraval zaklju~iti roman z Agatinim samomorom. S tak{nim koncem bi se junakinja Kapitanovih pribli`ala velikim klasi~nim `enskim figuram, kakr{ni sta gospa Bovary ali Ana Karenina. Roman bi se bil mogel kon~ati tudi s fizi~no in moralno iz~rpanostjo `enskega lika. S tem bi se bila Agata pridru`ila Cankarjevi Francki in Sofki Borisava Stankovi}a. A Kranjec si je premislil: njegova pripoved se ne zaklju~i s smrtjo niti s propadom osebnosti, marve~ z odhodom Agate in njenega sina [teveka in za~etkom njunega novega `ivljenja v Zagrebu. V tak{nem koncu moramo najbr` videti na~in, kako se izogniti zaklju~ku, ki je postal stereotipen in melodramati~en, ne da bi se oddaljili 80 Florence Gacoin - Marks od naturalizma: Agata je strastna narava, polna `ivljenjske mo~i, zato ni nikakr{nega objektivnega razloga za smrt, {e naprej lahko upa. 2.2 Stari Kapitan, Ivan Raj: »{ibki spol« V Kapitanovih je mo{ki junak neke vrste »protijunak«, nesposoben vplivati na dogodke, ki jih sicer vidi z ve~jo jasnostjo od drugih. 2.2.1 Stari Kapitan ali hrom~evo oko Staremu Kapitanu je namenjena vloga jasnovidca, sposobnega predvidevati bli`nji propad dru`ine, a nemo~nega, da bi ga zaustavil ali vplival na tiste, ki bi se mu mogli zoperstaviti. Za osebo je zna~ilna nebojevitost in kroni~na vdanost v usodo. ^e je bil za njenega `ivljenja povsem podrejen svoji `eni, je zatem postal podrejeni o~e, kar predstavlja zadnje dejanje njegove vdaje. Prvi del romana je posejan z njegovimi razmi{ljanji, svarili in ve~nim godrnjanjem: Takrat, ko je mati za~ela gospodariti pri nas, se je za~el na{ dom krhati. Zdaj `ivimo na prehodu. Prav za prav `e padamo. Konec prihaja po~asi. Jaz, upam, ga ne bom do`ivel. Delal bom, neko~ se bo{ pa le spomnila: o~e je imel prav. (Kranjec 1938: 62–63.) Toda njegovo opozorilo ni padlo na plodna tla. Agata ga je poslu{ala le z enim u{esom, kajti: »Njegova beseda ni nikdar obveljala, otroci so delali to, kar je ukrenila mati in tudi sam je to delal.« (Kranjec 1938: 63.) Stari Kapitan je ukrepal enkrat samkrat, ko je odbrzel v mesto, da bi poiskal Ivana Raja, osebo, za katero je od za~etka romana jasno, da ne bo re{itelj dru`ine Kapitanovih. 2.2.2 Ivan Raj ali nepopravljiva neodlo~nost Do dolo~ene mere se Ivan Raj soo~a z istim problemom kot Agata. ^e se ona ni bila pripravljena zadovoljiti s »tradicionalnim« kme~kim `ivljenjem, zavra~a Ivan Raj vlogo sre~nega mo`a in dru`inskega o~eta, z `eno, ki se z njim ni poro~ila zaradi njega, in otroci, ki niso njegovi. Razpet je med ljubeznijo do zemlje in odklanjanjem, da bi `ivel v la`i, pozna obdobja zanesenosti, katerim sledijo krize tesnobe. Od tod njegovi stalni odhodi in vrnitve, ki bodisi zavirajo ali pa pospe{ujejo Agatin padec. Ta je neizogiben, ko se poka`e, da je Ivan od{el za vedno. Pisatelj je osebnost Ivana Raja poudaril `e v prvih besedah romana: »Ivan Raj je stal na podstenju pred ve`nim pragom« (Kranjec 1938: 7), torej obenem znotraj in zunaj doma Kapitanovih. Tak{na »tranzitna« vloga mu je pridr`ana vse do konca romana. Slovenski roman po sledovih evropskega naturalizma – usode posameznikov ... 81 2.3 Kristina: ukro~ena narava? Na robovih doslej obravnavanih primerov najdemo tudi povsem poseben primer biolo{kega determinizma, primer Kristine, prvega Agatinega otroka. 2.3.1 Sprejemanje telesa Za {ibko in grbavo Kristino se je `e od rojstva zdelo, da je obsojena na smrt, v najbolj{em primeru na `alostno `ivotarjenje. Zato njena okolica ne verjame, da bo pre`ivela, in celo `eli, da bi umrla: Tudi mati in vsi drugi pri hi{i so vedeli za to, le o tem niso govorili, kakor bi vsi ~akali, da se telo po~asi izravna. Malce upanja je bilo pri tem: morda otrok umre. Saj je dovolj slaboten. /…/ Bili so prepri~ani, da bi to bilo za otroka samega najbolje. Kak{no dekle bo to, ~e bo pohabljeno?! (Kranjec 1938: 39–40.) Toda proti pri~akovanjem je Kristina rasla. Ni le pre`ivela, ampak je bila fizi~no dosti odpornej{a od drugih otrok: Otrok ni kazal volje, da bi umrl. [ibko telesce je kljubovalo vsem boleznim, vsej nebri` nosti, s katero so ga obdajali. Umirali so zdravi otroci, za katerimi je jokala vsa hi{a: Kapitanova Kristina ni hotela umreti. (Kranjec 1938: 40.) Telo je kasneje sicer ostajalo prav tako izmali~eno, toda o~i ne varajo: v Kristininem {ibkem in izobli~enem telesu se skriva `elezna osebnost. 2.3.2 @ivljenje v dru`bi: boj Od njenih prvih stikov z dru`bo se zdi, da Kristino varuje pred hudim njena mo~na osebnost: »In ta otrok na Kapitanovem vrtu, se je, kot je bil videz, sprl z ono deco, pobegnil domov, in zdaj preko plota kri~aje obmetaval Miholove otroke z `aljivkami.« (Kranjec 1938: 55.) V resnici ji je zna~aj za {~it pred sovra`nim svetom, ki je ne sprejema. Njej se zdi, da ji telesna manjvrednost daje pravico do napadalnosti: »^e pa `e `ivim, se bom menda smela braniti.« (Kranjec 1938: 297.) @ivljenje je podobno nenehnemu boju na dveh frontah: na defenziven na~in sovra`i vse tiste, ki bi ji mogli biti nevarni, ofenzivno pa preobra~a dru`bena pravila v svojo korist. Dokaz, da je njeno sovra{tvo defenzivno, je v tem, ker izgine, ko je mimo vsakr{na nevarnost: »Sicer pa je na{la svojo `ivljenjsko sre~o. Bila je poro~ena in to je bil njen cilj v `ivljenju. Ni~ ve~ ni bila zlobna, nemirna.« (Kranjec 1938: 350.) Br` ko je bila zmaga zagotovljena, je postalo sovra{tvo nepotrebno obrambno sredstvo, ki ga je Kristina naglo opustila. V kme~kem okolju, kjer `ivi Kristina, veljajo invalidi za odve~ne, za gospodarsko in dru`insko breme. Temu prakti~nemu gledanju se pridru`ujejo eti~ni predsodki: nezakonski in izma~eni otroci so bo`ja kazen. Kristina se tega zaveda (Kranjec 1938: 332), a ima tak{ne ambicije kot »zdravi« ljudje (1938: 334). 82 Florence Gacoin - Marks Ker je najstarej{i otrok v dru`ini, na~rtuje `e od otro{tva, da bo nasledila posestvo Kapitanovih, se omo`ila in postala ugledna posestnica. Da bi dosegla svoj cilj, se bojuje na dveh frontah: gospodarsko se osamosvoji (izu~i se {iviljske obrti in tako opravlja delo, pri katerem njena fizi~na hiba ne {teje) in se poro~i (z bogatim vdovcem, kar ji podeli ugled, ni pa nevarnosti, da bi rojevala nenormalne otroke, saj je mo` kmalu po poroki umrl). Ker je pravila dru`be obrnila sebi v prid, je Kristina na obeh frontnih ~rtah zmagala in se zdi edini resni~ni zmagovalec v romanu. Kristina, ki jo je spo~etka sama narava obsodila na skoraj gotovo smrt, ni uspela zgolj pre`iveti, temve~ se prav razcveti, saj je na svoji poti navzgor kar se le da najbolje razre{ila nasprotje med lastno naravo in svojim okoljem: »Kristina je `ivela po svoje. Z velikim naporom in s {e ve~jo voljo se je re{ila v `ivljenje.« (Kranjec 1938: 343.) Je treba v Kristini videti nekak{en protiprimer tipizirani naturalisti~ni osebi, katero obvladujeta dednost in okolje? V nobenem primeru, saj je Kristinina jeklena volja naravna reakcija zoper telesno hibo in odklonilno okolje. Kristina je do hipertrofije razvila nagon za pre`ivetje, s katerim kompenzira telesno iznaka`enost. Nasprotje med posameznikom in okoljem se {e enkrat izte~e v posameznikovo superiornost nad okoljem; tak{na superiornost je v na{em primeru junakinjin cilj. Zato jo do`ivlja kot zmago, ne kot poraz ali resignacijo. Kapitanovi torej ponujajo tri tipe naturalisti~nih osebnosti. Prvi je va{ka ina~ica usodne `enske, ki s svojo dinami~no usodo strukturira roman, drugi je neodlo~ne`, ki s svojimi nenehnimi odhodi in vrnitvami poudarja stopnje junakinjinega propadanja. Kot je pokazal David Baguley, se ta dva tipa oseb pogosto pojavljata v naturalisti~nih delih; Kranj~ev roman je izviren v tem, da nastopata hkrati in v istem delu. Njuno sre~evanje podeljuje romanu in usodam Kapitanovih neizbe`en zna~aj. Tretja oseba, h~erka s hibo, ki se z uspehom bojuje zoper nenaklonjeno usodo, katero ji je namenila dru`ba, je dokaj izvirna in predstavlja – videzu navkljub – tip notranje mo~no povezane naturalisti~ne osebnosti. 3 Va{ka skupnost Tretjo raven romana zavzema skupnost v {ir{em pomenu, vas Gradica, v katero spada o`ja skupnost, dru`ina Kapitanovih kot zmanj{ana skupnost. V romanu skupnost igra dve vlogi: »zakonodajno« (definira mi{ljenje in obna{anje posameznikov) in »sodno« (sodi tistim, ki se odmikajo od predpisanega obna{anja). 3.1 »Zakonodajna« vloga Kot anonimna mno`ica pride skupnost v Kapitanovih le redko do besede. Edino besedilo, ki prena{a mnenje slehernika o `ivljenju pri Kapitanovih, spremlja rojstvo drugega nezakonskega otroka. Vloga pa je latentno vendarle prisotna v izjavah razli~nih oseb, v tem, kar je mo~ imenovati predsodki, s katerimi ocenjujejo razli~ne eksisten~ne situacije. Slovenski roman po sledovih evropskega naturalizma – usode posameznikov ... 83 V Kapitanovih so temeljni ~leni zakona skupnosti naslednji: • otrok mora imeti o~eta, kakr{nega koli (mnenje Kapitanovih); • ljubezen in zakon sta razli~ni stvari (mnenje Kapitanovih, Jo`eta Donka, gospe Rajeve, Kristine); • lo~itve ni, `enska ostane poro~ena, tudi ~e mo` za dolga leta zapusti zakonsko bivali{~e (mnenje starega Kapitana); • dopu{~a se, da ima `enska po nesre~i otroka pred poroko, ~e pa se stvar ponovi, je `enska odrinjena na dru`beni rob (mnenje vasi); • grbave `enske se ne poro~ajo (Agatino mnenje); • zemlja je pomembnej{a od sre~e v zakonu (najprej mnenje starega Kapitana, nato Ivana Raja). Ti zakoni oblikujejo moralni okvir za `ivljenje in delovanje posameznikov. Ker jih je polo`il v usta razli~nih oseb, je Mi{ko Kranjec pove~al u~inkovanje kolektivne zavesti in s tem ponudil bralcu enega od klju~ev za interpretacijo realnosti, kar je priljubljena naturalisti~na tehnika. 3.2 »Sodna« vloga V ve~ini realisti~nih romanov nastopa skupnost kot sodnik in cenzor posameznikov, pri Kapitanovih pa ostaja njena »sodna« vloga vendarle dokaj omejena. Po rojstvu drugega nezakonskega otroka velja Agata v vasi za marginalko, a v resnici ni izlo~ena iz skupnosti. ^e se najprej dozdeva, da sodbi takoj sledi kazen (Agata nikakor ne more najti krstne botre za nezakonskega sina), skupnost pozneje ne izvaja pritiska ali represivnih ukrepov (druga~e kot npr. v Ani Karenini). Sodba se oblikuje v govorico, v izjave skupnosti, nikoli posameznikov. Skupnost razsoja, vendar tako reko~ nikoli ne obsodi. Sicer pa je ope{ala celo njena vloga sodnika: »@ivljenje samo se je mo~no sprostilo. Vse, kar je bilo neko~ prepovedano, kar je bilo neko~ nelepo, ~eprav mikavno, je zdaj postalo nekaj vsakdanjega. Greh je bil greh samo {e v cerkvi, zunaj ga ni bilo.« (Kranjec 1938: 121.) Nismo ve~ v 19. stoletju. Prva svetovna vojna je povzro~ila krizo vrednot, obenem tudi ohlapnej{o moralo. 4 Sklep Kapitanovi so torej oblikovani kot roman na treh ravneh: dru`inski (usoda dru`ine), dru`beni (va{ka skupnost, kamor sodi dru`ina Kapitanovih in jo predvsem predstavlja »moralni okvir«) in posameznikovi ravni (usoda oseb, ki so vedno upodobljene z vidika njihovega razmerja z dru`benim okoljem, v katerem `ivijo). Vezi med tremi ravnmi se ustvarjajo z igro medsebojnih vplivanj. Seveda so pri tem najbolj jasno razpoznavne odlo~ujo~e vloge, ki jih imajo osebe pri propadu dru`ine, in vpliv dru`be v {ir{em smislu na Agatino `ivljenje. Ko je dal svojemu romanu naslov 84 Florence Gacoin - Marks Kapitanovi, je Mi{ko Kranjec usmeril bral~evo pozornost na dejstvo, da postavlja po zgledu naturalisti~nih romanov v ospredje propad neke dru`ine, v kateri se izrazito uresni~ujejo medsebojni vplivi med posameznikom in okoljem. Slovenska knji`evnost v tridesetih letih {e vedno ni bila zasi~ena z naturalisti~nim romanom. Ker so ga prej{nje generacije le deloma udejanile, predstavlja veliki naturalisti~ni roman, kakr{nega je razvil Mi{ko Kranjec v Kapitanovih, v slovenski knji`evnosti skoraj novo zvrst. Tako s tematskega kot strukturalnega in naratolo{ kega zornega kota se ta roman dobro ume{~a med najzgodnej{e naturalisti~ne romane. Soo~enje posameznika in njegovih prirojenih lastnosti z okoljem, upodobitev propada, ubeseditev zgodbe kot »izseka `ivljenja« ter raz{irjena uporaba personalnega pripovedovalca so namre~ prvine, zavoljo katerih je ta roman nedvomno pozna, vendar popolna uveljavitev naturalizma. Presenetljivo ustreza prvim evropskim naturalisti~nim modelom 19. stoletja in mo~no odstopa od znanstvenih in literarnih dose`kov 20. stoletja.4 Viri Kranjec, Mi{ko, 1938: Kapitanovi. Ljubljana: Slovenska matica. Literatura Baguley, David, 1995: Le naturalisme et ses genres. Pariz: Nathan. [Izpopolnjena razli~ica knjige iz leta 1990 Naturalist Fiction. The Enthropic Vision. Cambridge / New York: Cambridge University Press. ] Larivaille, Paul, 1974: L’analyse (morpho)logique du récit. Poétique, 19, II. Zadravec, Franc, 1978: Razgledi po Kranj~evem romanopisju. Mi{ko Kranjec: Kapitanovi. Ljubljana / Murska Sobota: Mladinska knjiga / Pomurska zalo`ba. 389–484. Zadravec, Franc, 1988: Poet prekmurskih ravnin. Mi{ko Kranjec 1908–1983. Murska Sobota: Pomurska zalo`ba. 4 Naj omenimo, da bi bili mogli z istega zornega kota presojati tudi Kranj~ev roman Do zadnjih meja (1941) ali pa roman Nasedli brod Toneta Seli{karja (1938).