Še o objektih na Karunovi
Že v Ijubljanskem DELU z dne 14. novembra 1986 in v Naši komuni št. 15 (3. dec. 1986) sta bila sestavka o Karunovi ulici.
Iz vsega do sedaj znanega je razvidno, da je pred petimi ali šestimi leti, ko še ni bilo velikih trnovskih stanovanjskih blokov z množico stano-valcev in avtomobilistov, in so tam stale majhne številne trnovske hišice, nastal predlog, ki ga je dal ing. dr. Krečič iz Arhitekturnega muzeja (prit-lični in ugledni hišici Karunova 4, zaščiteni, ker je bil tam dom našega znanega arhitekta J. Plečnika) naj se podrtija - hišica Karunova št. 5 ne podre (nasproti muzeja).
Takrat so snovalci (kateri?) zazidalnega načrta predlagali, da sc ta podrtija št. 5 prenovi po neki (kakšni) zavestni odločitvi snovalcev načrta. (dr. R. Rems?) Nobenega dvoma ni, da je to hišo -sramoto cele okolice - treba čimpreje podreti. Ali naj se tu pojavi nova »Potemkinova vas«, ki naj bi predstavljala poseben ambient Trnova iz časa Prešerna. Pripominjam. da sta mi ing. dr. Šumi in direktor zavoda za spomeniško varstvo A. Bassin povedala, da s to zgradbico št. 5 nimata nikakršnih lastnih pripomb ali načrtov.
Po načrtu naj bi bila Karunova ulica v dolžini cca 80 m enosmerna in s tem zavora za celo naselje trnovskih stanovanjskih blokov.
Naj snovalci načrtov. s »preformiranjem« hiše Karunova št. 5 z arkadami (?) in zidavo vogala Eipprove in Karunove ulice, kjer ni stavbe, na-pravijo nek zaključek. Tako bo po načrtih ploščad Eipprove ulice z majhnimi lokali lahko »historij-sko« zaživela.
Govorim v imenu večine občanov Krajevne skupnosti Trnovo, kjer so na svojem zboru konec oktobra 1986 sklenili. da se hiša Karunova 5 čimpreje podre. hkrati so sklenili tudi, da se po-dre hiša Trnovski pristan št. 6, ki je popolnotna nemogoč tujek ob velikih blokih in ne bo nikdar pričarala karkoli k nckdanjemu pristanu, ki ima ob Ljubljanici sicer lepa stopnišča.
DR. MILAN ŽUMER