F«itnitui platana t gotovini. IZHAJA VSAK TOREK, CETItTEK IN SOBOTO. Cena posamezni številki Din 1'50. TRGOVSKI LIST Časopis z£fc trgovino, industrijo in obrt. Itaročnraa za ozemlje SHS: letno 180 Din, za V2 leta 90 Din, za y4 leta 45 Din, j Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Simon Gregorčičevi ulici «e»ečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. J Dopisi se ne vračajo. — Štev. pri čekovnem zavodu v Ljubljani 11.958. LETO X. Telefon št. 2552. LJUBLJANA, 29. decembra 1927. Telefon št. 2552 ŠTEV. 149. Fred zaporo naših nepremičnin. Na plenarni seji Zbornice za trgovino, obrt in industrijo je g. Josip Lenarčič opozoril na neko anomalijo v predlogu za novi finančni zakon, ki se doslej skoro ni omenila v naši javnosti, ki bo pa imela, če se uzakoni, zlasti za slovensko gospodarstvo težke in preobčutne posledice. Za de-montažno politiko, ki hoče Slovenijo gospodarsko popolnoma uničiti, se bo uvedel za obmejne kraje zaporni režim za sleherni promet z nepremičninami. Čl. 69. načrta finančnega zakona za leto 1928/1929 vsebuje določilo, po katerem bo moral vsak prenos lastninskih pravic na posestvih v razdalji 50 km od meje predhodno odobriti minister vojne in mornarice in minister za notranje zadeve. S tem se dosedanja prepoved, koja je veljala samo za inozemce, razširi tudi na naše državljane in bo imela za gospodarsko življenje, zlasti Slovenije, ki bi z izjemo nekaterih manjših okrajev v celoti pripadala pod to prepoved, težke in nedogledne posledice. Prepoved ne samo, da otežuje, draži in zavira promet z nepremičninami, uničuje tudi vsak hipotečni kredit, ker se po določilih tega člena ne morejo v polni meri uporabiti predpogoji in zakonske odredbe, ki jamčijo za ta kredit, kakor dražba, prlOrltgtfffTronlfufz ffčrOb takih'pogojih ni seveda pričakovati, da bi denarni zavodi, ali pa tudi posamezniki zaupali posestnikom hipotek. Kakšne posledice bo to imelo ne samo za Slovenijo, ampak tudi za ostale pokrajine, si najbrže gospodje, ki so ta člen sestavili, sami niso mogli predstavljati. Prepoved bo pa povzročila trgovskemu, obrtnemu in industrijskemu svetu tudi direktno z ozirom na zakup skladišč in drugih potrebnih poslovnih prostorov v praksi težke, ne-prilike in škode, koje se sedaj niti še ne more predvideti. Zlasti je ta prepoved tudi nevarna, ker nudi možnosti za zlorabe, pred katerimi nas ne more ščititi niti najvzornejše funkci-joniranje upravnega aparata. Kdo ne zna, koliko stane intervencija v Beogradu in da je potrebna za vsako rešitev intervencija, o tem tudi nikdo ne dvomi! Pa tudi po svoji stilizaciji se to določilo jedva da v praksi izvesti, ker se n. pr. idealna črta 50 km ne da od primera do primera določiti in bo tu pri transakcijah potreben geometer, ki bo ugotovil, ali leži dotični objekt v prepovedanem pasu. Taka prepoved, ako bi bila sploh sprejemljiva, bi se ®orala določiti samo po davčnih občinah. Ce se hoče s takimi določili na večjem delu našega ozemlja uničiti hipotečni kredit, ako se promet, ki je odvisen od hitrega in lahkega funkci-joniranja, otežava in zavira, ako se že itak izčrpanemu davkoplačevalcu nalagajo novi stroški — ki ne bodo neznatni — se pač nikakor ne more govoriti o saniranju gospodarske krize, P°o katero tako trpimo in po kateri stremijo vsaj z besedami vsi, tudi tisti, ki so izdali ali vsaj zagovarjajo take novotarije! Prepoved obsega skoro celo Slovenijo, celo Hrvatsko Primorje in Dalmacijo, večji del Hrvatske, Vojvodine, Črne gore, Hercegovihe, večji del Srbije in skoro celo Staro Srbijo. Pri normalnem razvoju poslov bo tako določilo zahtevalo na stotisoče aktov in rešenj letno in le težko je predvideti, koliko novega dela in stroškov se bo s tem povzročilo. Gotovo pa je, da se s tem državna uprava ne poenostavi, pospeši in poceni! Priznamo, da so gotove varnostne mere v obmejnih krajih glede na zaščito državnih interesov neobhodno potrebne, vendar pa naj se take mere uvajajo tako, da ne bo pri tem obmejno prebivalstvo preobčutno prizadeto. Dosledno in sistematično izvajanje de-montažne politike čutimo pretežko. Pavperizem se v naši pokrajini pojavlja vedno ostreje. Mar nimamo povodov dovolj, da se pred posledicami, ki jih bo imelo gornje določilo finančnega zakona, bojimo? Zakaj novih bremen, novih zavor naši že itak onemogli podjetnosti, zakaj novih povodov za ustvarjanje malkontentstva? Menimo, da bi nudile iste mere rav-notako veliko kontrolo, če bi jih izvajali veliki župani v sporazumu s šefi vojaških oblasti, kakor če jih izvajajo predrage centralne oblasti v Beogradu. Mogoče bi bila kontrola v rokah lokalnih oblasti, ki razmere bolje poznajo in so zato tudi v stanju, da položaj objektivnejše presodijo, še bolj učinkovita in uspešnejša?! Akcija za zboljšanje interesov trgovcev z mešanim blagom. V smislu sklepa, sprejetega na sestanku »Srezkega gremija trgovcev v Celju« od 9. t. m., se je sklical za nedeljo 18. t. m. sestanek vseh trgovcev iz šmarskega sreza v Rogaško Slatino, ki se je vršil v restavraciji g. Ogrizeka. Namen sestanka je bil, da trgovci na tem iznesejo svoja mišljenja in predloge, oziroma poročajo o položaju trgovine, ki vlada v tem okolišu, in da na podlagi praktičnih izkustev in nasvetov pomagajo gremiju rešiti težko nalogo, ki si jo je stavil za zboljšanje trgovskih interesov. Sestanek je bil sklican za 2. uro popoldne in od 100 vabljenih trgovcev z mešanim blagom iz vsega šmarskega sreza se je odzvalo le 10 zavednih trgovcev in sicer so bili častno zastopani Rogatec, Rog. Slatina, Kostrivnica in Stoperce, medtem ko iz ostalih 58 občin šmarskega sreza ni bilo niti enega trgovca. Gremij je namenoma sklical sestanek za nedeljo popoldne, da ne bi bilo izgovorov, češ iz poslovnih ovir se eden ali drugi ni mogel odzvati pova* bilu. Odsotnost bi se v tem slučaju opravičila članom iz kozjanskega sodnega okraja, ker so ti precej oddaljeni, ali nikakor ne moremo opravičiti odsotnosti članov iz šmarskega sodnega okraja, Slatine-okolica in Rogatec-okolica. Tajnik gremija g. Avg. Veble je kot pooblaščenec načelstva došle člane pozdravil in v izčrpnem referatu navzočim obrazložil nalogo, ki si jo je gremij v tem pogledu zamislil ter med drugim naglašal nujno potrebo, trgovstvo vzgojiti k vzajemnosti in solidarnosti, da si v medsebojnem zaupanju ustvari temelj zdrave trgovine in na podlagi zdravih načel zboljša desolatne razmere, ki mu v današnji hudi gospodarski krizi ogrožajo eksistenco. Škodljive navade in razvade trgovstva, ki jih je po lastni krivdi vcepilo v narod in mu povzročajo le bridka razočaranja, na drugi strani sovraštvo in pogibelj, bo treba z energičnimi ukrepi izkoreniniti. Današnja taktika trgovstva, konzumen-te vezati nase, je po Večini pogrešena in statistike nam jasno kažejo, da po sedanjem sistemu prodaje blaga trpi ne samo trgovec, temveč v občutni ni^ri tudi konzument. Če le pomislimo, kakšne posledice ima trgovstvo z dajanjem blaga na obročna odplačila ali na dolgoročne kredite in kako mučno je trgovcu, ko si z iztirja-vanjem denarja nakoplje sovraštvo, bojkot i. dr. O tem vprašanju se je že mnogo v našem strokovnem glasilu pisalo, ali žal proti temu zlu se ni zgodilo doslej še ničesar. Prav težko stališče ima trgovstvo tudi glede vprašanja nečedne in ne-reelne konkurence. Vsak trgovec prav dobro ve, kaj pomeni in kakšne posledice ima nečedna konkurenca za narod in narodno gospodarstvo in kljub temu se to zlo še nadalje vzgaja. Mnogi ne morejo pojmiti, da jih tak egoizem pokoplje, mesto, da se trgovstvo ojači in v kolegijalnem sporazumu uredi eno ali drugo vprašanje, ki vsakogar na istem mestu tlači in žuli. Po tajnikovem referatu se je razvila prav interesantna debata. Opaziti je bilo živahno zanimanje za stvar in stavljeni so bili razni predlogi o načinu, kako bi se dalo gremijalni nalogi najlažje priskočiti na pomoč. V prvi vrsti pride vprašanje ureditve enotnih cen za živila, analogno kakor je to uredil ljubljanski gremij, potem vprašanje omejitve dajanja blaga na dolgoročne kredite ter individualna izobrazba malega trgovca v administraciji svojega obrata. Z ozirom na pičlo udeležbo se iz-nešena vprašanja niso mogla niti deloma vzeti v pretres, da bi se pač moglo z doseženimi rezultati na tem sestanku propagirati v ostalih krajih gremijalnega področja. Sklenilo se je, da gremij poskuša z akcijo v ostalih srezih gremijalnega področja, kjer vlada po zagotovilih tajnika večje zanimanje, in da po že doseženih rezultatih v drugih srezih skliče vnovič zborovanje za šmarski srez in tako je upal, da bo uspeh na ta tnačin boljši. Edini uspeh tega sestanka je bil ta. da se je trgovstvo v Slatini pri tej priliki prijatelisko soorazumelo in bo skušalo v bodoče ublažiti napete od-nošaie. ki so doslei v^dali med niimi in postaviti ono kolegiialno razmerje, kakor je bilo to še pred vojno. Srezki gremii trgovcev, ki je v zadnjem času razvil tako koristno in intenzivno delovanje, zlasti na njegov tajnik g. Veble, ki skuša s tako vztrajnostjo in požrtvovalnostio ozdraviti res težke razmere med člani svojega okoliša, zasluži naivečje in vse-stranske_ podnore. Težko je najti danes ljudi, ki bi se ob tako žalostnih razmerah, kakor vladaio ravno med trgovci, lotili nehvaležnega organiza-toričneea dela. zato smatramo, da bi bila dolžnost vsakega zavednega tr-\ govca, da stremi jen ia ceHskena srezkega gremija najenergičnejše pod-.pira. Vsak smotren gospodar mora v lastnem interesu skrbeti ra to, da naroči »Trgovski list« za leto 1928. Ureditev naših trgovinsko-političnih razmer napram drugim državam. (Poročilo tajnika ,1. Mohoriča na plenarni seji Zbornice TOI dne 19. decembra 1927.) Po statistiki zunanje trgovine naše kraljevine za leto 1926 stojimo v izvoznem prometu v kupčijskih stikih z 42 državami, v uvoznem prometu pa s 57 državami. Od teh držav pa par-ticipirajo samo štiri z nad 10% na našem izvozu odnosno našem uvozu, pri nadaljnjih petih državah znaša naš izvozni promet med 1 in 10% našega celokupnega izvoza in pri 9 državah znaša uvoz k nam od 1 do 6% celokupnega uvoza. Vse ostale države, 31 po številu, v izvoznem prometu in 44 v uvoznem prometu, iz-.važajo odnosno uvažajo v našo kraljevino le manjše množine blaga ter ne dosežejo niti enega procenta našega celokupnega izvoznega in uvoznega prometa. Ta statistika že sama po sebi kaže, da je naša zunanja trgovina s posameznimi državami še zelo neenako razvita in nezadostno organizirana ter da je za dosego stabilnosti in neodvisnosti v naši trgovsko-politični situaciji potrebno, da se naši kupčij-ski stiki z večjim številom držav razvijejo do enakomernejšega razmerja, da ne bi valutarne, carinske ali prometne razmere v eni državi na mah ogrozile naš celokupen izvoz in nas silile šele, kadar je kriza na vrhuncu, da se preorijentiramo v novi smeri. V našem izvoznem prometu stoji na prvem mestu Italija z okroglo 25%, na drugem Avstrija s ca. 20% našega celokupnega izvoza, za njo pridejo Češkoslovaška z 12% in Romunija z 10%. V uvoznem prometu pa je na prvem mestu Avstrija z nad 20% celokupnega uvoza, na drugem mestu Češkoslovaška z 18-5%, nato Italija s 13-8% in Nemčija z 12%. Da dobimo pravilno sliko naše zunanje trgovine, bilo bi treba odračunati od navedenih odstotkov nekoliko korekture, ker se mnogo blaga, ki ga izkazuje zunanja trgovina kot avstrijsko, odnosno italijansko, nemško ali romunsko, v resnici v teh državah samo reekspedira za pravo namembno, odnosno deželo, ki pa statistično ni izkazana. Po izkazih Mednarodnega urada za publikacijo carinskih tarif v Bruslju štejemo na celi zemlji nad 170 auto-nomnih carinskih ozemelj. Iz tega sledi, da stojimo v naši zunanji trgovini komaj z eno tretjino vseh samostojnih carinskih teritorijev v kup-čijskem prometu. Toda še pri teh igrata za nas Avstrija in Italija dominantno vlogo, ker dosežeta obe skupaj skoraj polovico naše celokupne izvozne trgovine. Med eminentne naloge delovanja zbornic spada organizacija in pospeševanje trgovinskih stikov s tu- in inozemstvom in kakor ste razvideli iz poslovnega poročila, ki ga je podal g. zbornični predsednik, je naše delo na tem polju zelo intenzivno. Vendar pomeni vse to le skromen začetek sistematične organizacije, ki se komaj poraja in zato ni nikakor slučaino, ako je bila za dnevni red prihodnje konference zbornic, ki se bo vršPa v prvi polovici meseca maja v Osijeku, sprejeta razprava o problemih organizacije naše zunanje trgovine. Konstantno padanje našega izvoza nas sili, da posvečamo na j večjo pažnjo temu vprašanju v zvezi s problemom pospeševanja in jačanja domače delavnosti in podjetnosti. Osnovo za ureditev naših trgovinskih odnošajev z inozemstvom tvori načrt avtonomne carinske tarife, ki je stopila 20. junija 1925 na podlagi sklepa ministrskega sveta v veljavo in na podlagi katerih so bile sklenjene, kakor ste čuli iz poročila zborničnega predsednika, dosedaj trgovske pogodbe z Italijo, Avstrijo, Anglijo, Belgijo, Nemčijo, Grčijo kot carinsko-tarifne pogodbe, a na podlagi klavzule največjih ugodnosti z Japonsko in Romunijo. S celo vrsto drugih držav je urejen naš trgovinski odnošaj na podlagi predvojnih pogodb, katerih veljavnost je bila do nadaljnjega podaljšana. Med drugim »spadajo v to skupino Združene severoameriške države in Švica. Z nasledstvenimi državami je urejeno razmerje potom začasnih povojnih pogodb in sicer s Češkoslovaško, Poljsko in Madžarsko na podlagi klavzule največjih ugodnosti. Končno imamo na podlagi klavzule največjih ugodnosti potom not in deklaracij urejene recipročne trgovinske odnošaje s Holandsko, Dansko, Švedsko, Norveško, Španijo, Portugalsko, Avstralijo, Novo Zelandijo, kakor tudi z večino angleških kolonij in protektoratov. Z večino naštetih držav se namerava sedaj v kratkem skleniti nove trgovske pogodbe ter se tozadevni materijal v zbornici že leto dni pridno nabira in sestavlja. Poleg držav, s katerimi se pogajanja že vršijo odnosno se imajo, kakor ste čuli iz predsedstvenega poročila, v kratkem pričeti, je v programu ministrstva trgovine in industrije ureditev trgovinskih .odnošajev z nordijskimi državami in baltiškimi republikami in za-padnimi državami. Izmed vseh teh pogajanj pa spadajo med najaktuelnejša in za zbornični okoliš najvažnejša trgovsko-politična pogajanja momentano dopolnilna pogajanja z avstrijsko republiko. Inici-jativo za ta pogajanja je dala avstrijska vlada, ki je dostavila preko svojega poslaništva v Beogradu našemu ministrstvu zunanjih zadev začetkom oktobra letošnjega leta verbalno noto, v kateri izraža željo, da se z ozirom na izpremenjene gospodarske prilike v Avstriji sporazumno izpremenijo nekatere pogodbene carinske postavke naše trgovinske pogodbe z Avstrijo, ki je bila ratificirana dne 20. avgusta 1926. Izprememba teh postavk je bila potrebna deloma vsled tega, ker je Avstrija avtonomno povišala v treh carinskih novelah uvozno carino na raznovrstne predmete, ki so bili v trgovski pogodbi z nami pogodbeno vezani in je na podlagi teh povišanih stavkov pričela pogajanja z raznimi inozemskimi državami in se je ž njimi deloma že sporazumela glede uveljavljenja višjih uvoznih carin kot so bile koncedirane nam v pogodbi iz 1.1926. Taka povišanja se nanašajo predvsem na živino, meso, mast in mesne izdelke, nadalje na moko, nekatere vrste sočivja in kemične izdelke. Ministrstvo trgovine je na podlagi omenjene verbalne note pozvalo našo zbornico, da avstrijske zahteve prouči in sporoči ministrstvu svoje mišljenje. Naloga zbornice je bila, da odredi predvsem svoje načelno stališče, ali naj se vršijo dopolnilna pogajanja v okviru sedaj veljavne pogodbe, odnosno ali je primerneje, da pride do odpovedi pogodbe in do sklepanja popolnoma nove pogodbe na bazi sedanjih gospodarskih odnošajev. V vsakem primeru pa bi bilo treba zavzeti tudi konkretno stališče napram predlaganemu povišanju avstrijskih uvoznih carin, ki je bila vsebovana v verbalni noti in kar je bilo za nas še važnejše, sestaviti predloge glede kolmpenzacij, ki bi jih bilo treba doseči od Avstrijcev glede pogodbenih carin za uvoz blaga iz Avstrije^ k nam. Pri tretiranju teh vprašanj je predvsem treba vpoštevati dejstvo, da je položaj Slovenije pri trgovinskih pogajanjih z Avstrijo izjemen in zato prav posebno delikaten ter se bistveno loči od stališča, ki ga zavzemajo v tem oziru ostale pokrajine naše kraljevine. Osnovna baza naših pogajanj z Avstrijo je bila leta 1925, da dosežemo čim nižje pogodbene carine za uvoz naših poljskih pridelkov in živine v Avstrijo ter da se v zameno, odnosno v odškodnino da Avstrijcem popuste na carini za uvoz avstrijskih industrijskih izdelkov v našo kraljevino. Rešiti to vprašanje Avstriji takrat ni bilo težko, ker obnova odnosno in-tenzifikacija poljedelstva in živinoreje še ni bila tako dozorela kakor je danes. Toda kmalu po sklepu pogodbe z nami ko se je pojavila v Avstriji agrarno zaščitna tendenca, je trgovinska pogajanja znatno komplicirala. Ob pričetku dopolnilnih pogajanj se je naše ministrstvo poljoprivrede postavilo na stališče, da načelno sicer pristane na povišanje uvoznih carin za živino in poljske pridelke, vendar niti od daleč ne v tej meri, kakor so želeli in pričakovali avstrijski agrarni krogi. Razčiščenje situacije pa je zavlačevalo tudi dejstvo, da se paralelno z nami vršijo za skoro iste predmete pogajanja med Avstrijo in Madžarsko ter da nam je naš praktičen interes veleval, da s težkimi žrtvami ne kupujemo eventualno že drugod prodanih koncesij. Zbornica je po prejemu poziva otvo-rila pismeno anketo ter je po izvršeni podrobni analizi avstrijskih predlogov sestavila obširen elaborat o stališču, ki ga zastopajo naši gospodarski krogi glede dopolnilnih pogajanj z Avstrijo. V poročilu so obseženi podrobni statistični podatki glede kretanja izvoza glavnih poljskih pridelkov, živine in živil, kakor tudi glede izvoza produktov kemične industrije iz zborničnega področja v Avstrijo. Posebno pažnjo pa je posvetila zbornica v svojem poročilu vprašanju pro-tikompenzacij, ker se nahaja baš v našem zborničnem področju največ industrijskih podjetij, ki so bila vsled popustov v pogodbeni carinski tarifi težko obremenjena. Poleg tega pa smo stavili tudi predloge za razširjenje pogodbene tarife z uvedbo nekaterih novih industrijskih predmetov, za katere bi bilo v Avstriji dobro tržišče. V načelnem delu poročila smo posebno povdarjali razliko, ki jo povzroča v medsebojnem kupčijskem prometu različnost prometnega davka v obeh državah, ker je pri nas prirejen prometni davek tako, da ga plača domač industrijski in obrtni producent, dočim je inozemski importer pri uvozu oproščen davka. V Avstriji pa mora naš izvoznik plačati pri uvozu jako občuten in za vsak predmet specifično določen prometni davek, ki se za naše izvozne predmete giblje po večini med 2 in 6% od fakturne vrednosti uvoženega blaga, dočim plača domači producent mnogo nižji prometni davek. Zbornica je statistično dokumentirala za vsak predmet konkreten predlog ter dostavila celo gradivo vsem članom delegacije. Naši predlogi za protikoncesije so se povečini tikali izdelkov papirne stroke in metalurgijskih industrij, ki tvorijo groš avstrijskega izvoza v našo državo in pri katerih so bili svoječas-no ob sklepu pogodbe dani carinski popusti preko one meje, ki so jo naši gospodarski krogi označevali kot skrajno za dajanje koncesij. Faktičnd se je tudi uvoz teh predmetov iz Avstrije k nam po uveljavljenju pogodbene tarife zelo povečal in je vsled tega aktivum naše bilance, ki je znašal leta 1924 nad 700 milj. dinarjev padel leta 1925 na 47 milijonov dinarjev in leta 1926 na 76 milj. dinarjev. V toku dosedanjih pogajanj se je dosegel sporazum le za postranske in manj važne predmete, dočim je glede glavnih predmetov ostalo vprašanje carine odprto in se bo šele po Božiču pri obnovljenih pogajanjih skušalo doseči sporazumno ureditev vprašanja povišanja carine. 39^ Ali ste že Slan »Trgovskega društva Merkur v Ljubljani«? — če ne, prijavite čimpreje svoj pristop! Italijanska denarna reforma. 0 tem vprašanju smo že parkrat poročali, ker pa je vprašanje zelo važno, prinašamo natančnejše podatke, ki smo jih ravnokar dobili in ki bodo našo javnost gotovo zanimali: Italijanski ministrski svet je v svoji seji dne 21. t. m. odobril določbo, s katero sta italijanska vlada in Banca d’ Italia podvzeli mere, da se italijanski denar konvertira v zlato. To konventiranje se bo izvršilo s sodelovanjem Angleške banke (Bank of England) in »Federal Reserve Bank«, ki sta delali na račun 15 emisijskih bank evropskih in izvenevropskih držav, ki imajo zlat denaren obtok. Vprašanje je bilo dolgo časa proučevano in se naslanja na sledeče podvzete mere: 1. Izenačenje budžeta, ki se že skozi tri leta zaključuje z močnim zvi-škom (suficitom). 2. Ureditev in zmanjšanje italijanskega vojnega dolga proti Ameriškim Združenim državam in Veliki Britaniji. 3. Ustanovitev amortizacijske blagajne za zunanji dolg. 4. Nadzor nad trgovino z devizami. 5. Koncentriranje možnosti emisije bankovcev v rokah samo enega instituta. 6. Nadomestitev državnih bankovcev s srebrnim denarjem, ki je sam krit z dragoceno kovino. 7. Deflacija, ki je bila energično izvajana in ki se je začela s tem, da se je potegnilo iz obtoka brez nadomestitve 400 milijonov lir v državnih bankovcih po 25 lir, in s povračilom 2500 milijonov lir Italijanski banki, ki so bili izdani tekom vojne, povračilo, ki se je izvršilo z odstopom čistega donosa iz posojila Morganovega od leta 1925. Ta deflacija je združila vsoto 17 milijard lir proti vsoti 22 milijard lir, ki so eksistirale poprej. 8. Nadzor nad navadnimi kreditnimi zavodi. 9. Konvertiranje visečega dolga (navadni trezorni boni na 7 let, obvezno konvertirani in trezorni boni na 9 let, konvertirani svobodno v konsolidirani dolg); to je dovolilo pustiti v obtoku samo trezorne bone na 9 let, katerih roki zapadlosti bodo začeli teči po letu 1931. 10. Posojila velikih industrij v tujini se morejo dovoliti samo v slučaju, da se dajo tuje devize na razpolago državi preko institucije amortizacijske blagajne za javni notranji dolg, institut, ki je takoj začel svoje delovanje s tem, da je že tekom prvega tromesečja svojega obstoja potegnil nazai in uničil 300 milijonov lir vrednostnih papirjev in v četrtem mesecu blizu 450 milijonov drugih, ki so bili že na tem, da se jih vzame iz obtoka. 11. Nadzor nad cenami en gros in nad onimi en detail. Italijanska banka je sklenila gori omenjene pogodbe s skupino centralnih bank, ki imajo na čelu Angleško banko in »Federal Reserve Bank« za 75 milijonov dolarjev in s skupino privatnih bank, ki se grupirajo okrog tvrdke P. Morgan za 50 milijonov dolarjev. Na ta način razpolaga Italijanska banka v svrho obrambe novega zlatega italijanskega denarja (nova pariteta) s 16.497,000.000 lir, da pokrije 17.500,000.000 lir v papirju, ki se sedaj nahajajo v obtoku; to da torej garancijo 94%. Glavne določbe nove podvzete mere so sledeče: Italijanska vlada je dolžna, da konvertira takoj (na zahtevo) pri svoji centrali v Rimu svoje lastne bankovce ali devize tujih držav, v katerih obstoji možnost konvertiranja bankovcev, v zlato proti zlati pariteti, določeni v razmerju teže 7-919 gramov finega zlata za 100 italijanskih lir, kar odgovarja 19 italijanskim liram za dolar,^ 92-46 italijanskim liram za angleški funt in 3-66 italijanskim liram za zlat frank. Neizpremenjen ostane legalni kurz tako bankovcev Italijanske banke in državnih bankovcev, dokler ne bodo vzeti iz obtoka, kakor tudi kovanega denarja iz srebra, nikla in bakra in to s plačilno močjo, ki jim je bila pri- znana pred novo reformo. Italijanska banka je pooblaščena, da kalkulira svoja aktiva v italijanskih lirah na zlati bazi, s tem, da določi ves zvišek svojih rezerv v vplačilo državnega dolga proti Italijanski banki. — Italijanska banka je dolžna držati rezervo v zlatu ali devizah v znesku, ki ne gre pod 40% obtoka v bankovcih in drugih obligacijah (a vista). Izložba kot prodajalec. Priprosto in originalno: V neki živahnejši ulici v Berlinu je vzbudilo pred kratkim neko izložbeno okno nenavadno pozornost, kar je konečno smoter vsake izložbe. Do-tična izložba pa je bila skoraj docela prazna, in kljub temu ali ravno zategadelj jo je vse ogledovalo, ljudje so se smejali, kritizirali in izložba je postala znamenita. . Sredi praznega okna je visel precej kričeč letak sledeče vsebine: »Ne prezreti — brez iskanja.« V tej sicer prazni izložbi leži toaletni predmet, ki Vam je, spoštovani gospod, že marsikatero skrb povzročil, dosti jeze ste že imeli, če ga ravno ob pravem času ni bilo pri roki, če ga ni bilo najti, ali se je pokvaril, padel na tla, se zdrobil itd. Majhna stvarca, ampak, oho!! Marsikaj v življenju se ne uvažuje, če je v naši posesti ter dan za dnevom opravlja svoj posel; ampak če nam ta stvar enkrat zmanjka, potem pridemo do spoznanja njene prave vrednosti. Na levo spodaj — prosim! Le natanko poglejte! Ali ga vidite? — Tukaj le — žalosten in osamljen leži, ter čaka na odjemalca, katerega bi osrečil, čeravno samo »mimogrede«. Potrudite se v prodajalno in četudi samo po njega, našli boste pri nas še marsikatero jako koristno stvar, ki je v vsakdanjem življenju neob-hodno potrebna.« In kaj je ležalo tam v levem kotu izložbe: skromen ovratniški gumbič! Cene v izložbah: Izložba naj občinstvo že od daleč opozarja, da si jo ogleda. S tem seveda namen izložbe še ni izčrpan; mimoidočim naj tudi pove, da se tukaj blago poceni dobi. Izložba brez cen ima samo polovičen učinek, marsikdo, ki si blago ogleda, bi se odločil za nakup, ko bi vedel za cene; tako pa si dosti ljudi sploh ne upa Vstopiti v trgovino, čeravno se zanimajo za to ali ono stvar, naj si bo, da se mu predmet glede cene nedosegljiv zdi, ali pa se iz umljivih razlogov izogne povpraševanju. Priporočljivo je torej vsak predmet označiti s ceno, ne iz-vzemsi luksuzne stvari. S cenami označeni predmeti v izložbah utrjujejo zaupanje in to odtehta v obili meri vse druge tehničtie premisleke in trgovske preudarke zoper to načelo. zoper to načelo. — K. Tiefengruber. POGAJANJA Z AVSTRIJO SE BODO NADALJEVALA V JANUARJU. V zadnjem času se govori mnogo o prekinitvi pogajanj med našo in avstrijsko delegacijo za revizijo trgovinske pogodbe med našo državo in Avstrijo, po informacijah nekaterih članov delegacije in po izjavi samega g. Bofingerja, avstrijskega poslanika v Beogradu, se bodo pogajanja med obema delegacijama nadaljevala po novem letu in najkasneje koncem druge polovice januarja. * * * TRGOVSKI STIKI S ŠVEDSKO. Po poročilu našega konzulata v Stockholmu se je izvozilo v letu 1926 iz naše države v Švedsko 12,786.074 kg koruze v vrednosti 15.555 švedskih kron, 25.347 kg suhih sliv v vrednosti 14.856 švedskih kron, 48.411 kg parketnih deščic v vrednosti 38.729 švedskih kron ter 51.375 kilogramov svežih jajc v vrednosti 15.926 švedskih kron. Značilno je da se še do leta 1925 niso izvažale v Švedsko niti slive niti koruza. Opozarjamo na to naše izvoznike, da se potrudijo in skrbijo za vpostavitev novih zvez s to državo, ki nudi za naše produkte zelo ugodna tržišča. PREDAVANJE V ZBORNICI ZA TRGOVINO, OBRT IN INDUSTRIJO. V torek, dne 3. januarja 1928 se vrši ob 6. uri /.večer v dvorani Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani predavanje vseučiliškega profesorja g. dr. Walterja Hoffmanna iz Freiburga na Saksonskem. Tema predavanja bo: »trber die deutsche Wirt«chaft«. Odlični predavatelj je znan po svojem publicističnem delu in po mnogih razpravah, ki jih je napisal o naši državi. Na te interesantno in poučno predavanje opozarjamo in vabimo predvsem gospodarske kroge pa tudi druge, ki se zanimajo za nemško gospodarstvo. * * ♦ SPRIČEVALA O IZVORU BLAGA ITALIJANSKE PROVENIENCE. Naše carinarnice niso hotele v zadnjem času priznati veljavnost izvornih izpričeval, ki so jih izdajali provincijalni gospodarski sveti v Italiji. Na intervencijo Zbornice za trgovino, obrt in industrijo je generalna direkcija carin izdala carinarnicam navodila, da je taka izpričevala sprejeti kot polnoveljavna, ker so gospodarski sveti v Italiji izza 1. decembra t. 1. prevzeli vse funkcije trgovskih in obrtniških zbornic. Ljubljanska borza. Tečaj 28. decembra 1927 Povpra- ševanje Din Ponudba Din DBVIZE: ■sCurih 100 fr 1093-50 276-20 56-42 167-60 29G-— 1096-50 21T- 56-62 168-40 298- London 1 tunt Newyork 1 dolar .... Praga 100 kron -Prst 100 lir Trgovina. Informacijski oddelek pri carigrajski trgovski zbornici. Carigrajska trgovska zbornica predvideva v proračunu za leto 1928 tudi ustvanovitev informacijskega oddelka. Uredila ga bosta zbornična pod-odseka za industrijske in vzorčne sejme in ga bosta redno oskrbovala s poročili. Doslej trgovski zibornici podrejena obrtna inšpekcija bo v bodoče podrejena trgovskemu ministrstvu, nasprotno bo pa uprav® trgovskega muzeja presia o- secih 433.100 hi. Skoraj polovica lanskega eksporta, 204.140 hi, je šlo v Azijo, koje sprejemna možnost se je proti letu 1913 zelo dvignila; takrat 128.860 hi. Afrika je sprejela lani okoli 130.000 hi (1. 1013 76.000). Zelo je pa padel izvoz v Ameriko, Avstralijo in v evropske dežele. Gornje številke nam pravijo, da bo letošnji izvoz zopet nekoliko večji kot je bil lanski. Obrt. Dobava šolskih klopi. Pri velikem županu dubrovniške oblasti (prosvetni oddelek) se zanimajo za producente šolskih klopi in prosijo za priposlanje cenikov s slikami. Interesenti naj pošljejo svoje ponudbe s slikami direktno na naslov: Veliki župan dubrovničke oblasti (prosvetni oddelek) v Dubrovniku«. prašek za pecivo in vanilin sladkor priznano najboljši 1 Odklanjajta slične a manjvredne tuje izdelke 1 Denarstvo. Jugoslovensko posojilo v Londonu. — Poročila iz Beograda javljajo, da bo v kratkem razpisano na londonskem denarnem trgu posojilo v znesku 20 milijonov funtov šterlingov, namenjeno za izboljšanje gospodarskega položaja in za razvoj železniškega prometa v Jugoslaviji. Stabilizacija leja. K opetovanim govoricam o določitvi stabilizacijskega tečaja leja pripominja rumunska Narodna banka: Čas in tečaj stabilizacije leja še ni prišel. Zlasti tečaj se ne sme prehitro določiti, ker je tečaj funkcija raznih številnih činiteljev. Narodna banka misli, da se bo stabilizacijski tečaj določil po takratnem dnevnem tečaju, s čimer se prepreči vsako gospodarsko motenje. Francoski frank. Ameriški državni tajnik in upravni svet Federal Reserve Banke v Newyorku sta mnenja, da more hiti legalna stabilizacija italijanske lire nekak uvod za analogno naredbo v Franciji. Mellon misli, da italijanska stabilizacija najbrž rie bo povzročila nobenega velikega odtoka zlata iz Amerike in da se tudi v trgovini ne bo poznala. Bančni krogi so bili že dalj časa informirani o dotičnih transakcijah.« Holandski emisijski trg. Enkrat smo že pisali o tem. V zadnjih mesecih se je inozemstvo v vedno rastoči meri zanimalo za nizozemski glavnični trg. Kljub relativno majhnemu prebivalstvu zavzema Nizozemska tretje mesto v kolonialnem financiranju, dočim je glede inozemskih emisij Holandija med prvimi štirimi kredite dovoljujočimi državami sveta. V inozemstvo je posodila Holandija leta 1925 121 V milj. holandskih goldinarjev, lani 2917, letos pa že v prvih desetih mesecih 31014 milijonov. Dve tretjini posojil gre v Nemčijo in Francijo. V prvih letošnjih desetih mesecih je sprejela Nemčija za 113*1 milj. goldinarjev holandskih posojil (lani v vsem letu 103 milj.) Francija 82 (67), Južna Amerika 25*25 (42), Belgija 21*95 (28), Poljska 10 (1*5), Danska 12 (25), Italija 5*68 (—), U. S. A. 2'5 (10). Dalje je dobila letos Ogrska 11’75 milj. goldinarjev, Danzig 8*31, Avstralija 6*25. Promet. Kabel Carigrad—-Odesa. Po triletnem premoru so te dni zopet spravili v obrat podmorski kabel med Odeso in Carigradom. Upravlja ga neka angleška koncesijska tvrdka. S tem je Ukrajina neposredno zvezana z bližnjim orijentom, dočim so šle doslej brzojavke iz Ukrajine v Carigrad čez Poljsko ali Rumu-nijo, kar je stroške podražilo za trikratno izmero. Vrhutega je hodila brzojavka prej 6 ur, sedaj pa rabi samo 15 minut. RAZNO. •f Smrt uglednega ljubljanskega trgovca. V ponedeljek po 22. uri je nenadno preminul v Ljubljani trgovec in posestnik g. AntonRavhekar. Pokojnik je bil solastnik dobro znano tvrdke Ravhekar in Derganc. S solidnostjo in reelnostjo v kupčevanju in s svojim priikupljivim in simpatičnim nastopom v družabnem življenju si je znal pokojnik pridobiti dokaj ugleda in spoštovanja v najširših krogih. Bil je tudi odbornik ljubljanskega gremi-ja trgovcev ter se je z vnemo udejstvoval pri vseh akcijah naših stanovskih organizacij, ki so z njegovo smrtjo izgubile marljivega in nesebičnega delavca. Znanci in prijatelji ga bodo težko pogrešali. V cvetu življenja, ko je najuspešnejše deloval sebi in sploš-nosti v korist, mu je usoda pretrgala nit življenja. Vsi mu ohranimo časten in svetel spomin. Preostalim naše iskreno sožalje. Kako se godi trgovcem v Rusiji. Od 20. avgusta do 4. novembra so zaprli samo v Moskvi 158 oseb zaradi dozdevne prodaje manufakturnega blaga, 378 so Jih pa dejali pod policijsko nadzorstvo. Vsem skupaj so zaplenili 5430 rubljev v gotovini in za ca. 160.000 rubljev blaga. V zadnjih dneh so poslali v prognan-stvo na sever 367 trgovcev, ki so jih obdolžili, da so prekršili zakone o zasebni trgovini. Menda zato, ker so na svojo roko stopili v stike z inozemsko trgovino. Manufakturnega blaga je tako malo, da ga prodajajo sedaj samo v sobotah popoldne in ob nedeljah, ko so delavci prosti. Avto v Rumuniji. Trgovina z avtomobili v Rumuniji se čimdalje bolj razvija, kljub temu, da ameriške tvrdke pe dovolijo nobenih kreditov, temveč zahtevajo vselej plačilo v gotovini. Nasprotno pa dajejo evropske avtomobilne tovarne kredite za circa šest do deset mesecev. Cene avtomobilov in avtomobilne opreme so stabilne, kar je v skladu z nespremenjenim tečajem leja. Po svetu. Odredba poljskih ministrov financ in justice pravi, da obrestna mera za posojila ne sme prekoračiti 12%. — Na Poljskem so za poskušnjo vpeljali vozne listke za potovanje po vsej deželi, kar bo zlasti trgovcem in .potnikom vožnjo zelo pocenilo. — Češkoslovaške pivovarne so sklenile dogovor o kontingentiranju, ki bo veljal od 1. ja- nuarja naprej in ki bo imel za poJlago produkcijo od 1. oktobra 1926 do konca septembra 1927. Kazenska pristojbina za prekoračenje kontingenta je določena z 12 Kč za 1 hi. Gre samo za produkcijo; cene so ostale proste. — Glanzstoff d. d. so prodale od januarja do vključno septembra za 26 milijonov mark blaga. — V Kolnu so osnovali prvo nemško-francosko delniško družbo z glavnico 2 K> milj. mark. Gre za velemlin. — Hranilnica rneftta Berlin je določila obrestno mero od 1. januarja naprej s 5%. — Ogrsko finančno ministrstvo je proti ustanavljanju novih tovarn vžigalic, in se mu mora naznaniti tudi vsaka pre-memba posesti. Na ta način hočejo preprečiti vgnezdenje vžigaličnega trusta. — Produkcijska statistika nemškega bombažarstva pravi, da je delalo v novembru 8,347.000 vreten; vseh vreten je bilo 9,470.198. Produkcija prediva je znašala 22,641.000 kg, zaloga surovega bombaža na koncu meseca skoraj 29.000 ton. — Češkoslovaški državni statistični urad razpošilja vprašalne pole, s katerimi bodo ugotovili položaj poljedelskih obratov v letu 1930. Določili hodo tudi zadolženje kmetov in bodo primerjali podatke s predvojnimi podatki. — Bank of India je zvišala obrestno mero od 6 na 7%. — Pridelek sladkorja na Javi iz letnika 1927 je popolnoma razprodan. — Obseg ruske zunanje trgovine v prometu z Evropo je znašal v oktobru 132*2 milj. rubljev, v novembru 96'1. Eksport je znašal v novembru 50*5 milj. rubljev, import 45*6, aktivnost 4*9. — Zastopniki avstrijskih delniških družb so izročili zveznim ministrstvom spomenico, v kateri razpravljajo o vzrokih nazadovanja avstrijskega delničarstva, ki traja že štiri leta, in nasvetujejo odredbe, ki bi bile primerne za ozdravljenje. —r — Ogrski premogovni trg se je vsled zadnjega mraza zelo okrepil, povpraševanje je živahno, potreba državnih železnic je izredno narasla, premogovniki so v polni meri zaposleni. Industrija zahteva zelo veliko. Kljub temu, da ni bilo letos ni-kakšnih takih izrednih momentov, kot je bil lani angleški štrajk, je produkcija napram lani narasla vseeno za 8%. Poraba premoga je dosegla porabo leta 1913. Cene in delovne mezde so nespremenjene. — Dr. Novakovič si je ogledal pariško natiskalnico bankovcev in se bo zgradila naša natiskalnica natančno po pariškem vzorcu. Zgrajena bo že v prihodnjem letu in bo z delom takoj pričela. — Jugoslovanska Narodna banka bo razdelila dividendo 400 Din za delnico. — Poljaki bodo zgradili posebno pristanišče za izvoz lesa in so vstavili v ta namen v proračun leta 1927/28 že vsoto 1 milijon zla-tov. — Nemci so napravili v novembru 1,400.000 ton surovega jekla, za 13.800 ton manj kot v oktobru; dnevna produkcija je enaka. — V Pragi bodo zgradili novo poslopje za praško denarno borzo. Stroški so proračunjeni na 40 mil. Kč, pri čemer pa notranja oprema ni všteta. Glavna borzna dvorana bo merila 700 kvadratnih metrov. — Vršijo se pogajanja za prevzem železnice Pečuh — Barč po ogrski vladi. — Sladkorna konferenca Nemčije, Češkoslovaške in Poljske v Pragi je določila enoletni provizorij, v kojega okviru naj se ekspertni previški teh treh držav spravijo v sklad. Konferenca 18. in 19. januarja v Berlinu bo pa določila, ali naj se preračunijo statistični podatki na temelju sladkorne množine ali pesnega pridelka ali po drugih vidikih. — V septembru je znašala produkcija petroleja v Rumuniji 304.000 ton, »v oktobru 300.000 ton, v pTvih letošnjih desetih mesecih 3,040.000 ton, lani v istih mesecih 2,700.000 ton. — Egiptska vlad« je obnovila svojo pogodbo z Otomansko banko. — Inozemski potniki bodo odslej stopili v Carigradu po posebnem izhodu na suho. Potna prtljaga popotnikov tv' Turčiji odslej naprej ne bo podrejena nobeni kontroli.. Ta vest se nam zdi slcdr naravnost neverjetna, a je popolnoma v skladu s Kemalovimi nazori. Popravek. V razpravi dipl. inž. Ant. Ditricha: »Smotrena elektrifikacija v »naši državi« se je vrinila pri priobčitvi konca razprave v št. 146 »Trgovskega lista« z dne 22. decembra 1927 tiskovna napaka. Začetek drugega odstavka omenjene razprave se ima pravilno glasiti: >Če se bo pa mestna občina postavila na ozkosrčno stališče In gledala samo m to, da bi zase proizvajala drago elgktflčno energijo, ki ...« — TRŽNA POROČILA. Mariborski božični trg, dne 24. decembra 1927. Božični trg je bil vsled lepega vremena prav dobro preskrbljen in obiskan. Slaninarjev je bilo 70, ki so meso in slanino prodajali po navadni ceni, t. j. 20 do 30 Din za kg na drobno, 15 do 17 Din kg na debelo. Proti poldnevu so pa cene znatno znižali. Tudi domači mesarji so cene nekoliko znižali in trgovali prav dobro. — Perutnine in drugih domačih živali je bilo samo okoli 700 komadov. Cene so bile visoke. Tako so se prodajali piščanci po 25 do 35, kokoši 40 do 50, race 60 do 80, gosi 60 do 120 in purani celo po 60 do 200 Din komad. Domači zajci po 25 do 35 Din komad. Divje zajce so prodajali po 40 do 50 Din komad. — Rib je bilo v veliki obilici na trgu. Cene so bile živim karpom 18, morskim ribam pa 20 do 32 Din za komad. — Krompir, zelenjava, druga živila, sadje, cvetlice. Cene so bile krompirju 6 do 7 Din za mernik (7 Vi kg), oziroma 0 75 do 150 Din za kg, kislemu zelju 4, kisli repi 2, čebuli 2 do 3, česnu 10 do 15, hrenu 8 do 10, paradižnikom 4 Din za kg, glavnati solati 1 do 2, zeljnatim glavam 0 50 do 3, ohrovtu 1 do 2, kolerabi 0 50 do 150, zelenjavi za kuhinjo 0 25 do 0 50 za šopek, špinači 1, luščenemu grahu 4 Din za kupček, karfioli 3 do 20 Din komad, maslu surovemu 40, kuhanemu 44 do 46, čajnemu 50 do 60 Din kg, mleku 3 do 3'50, smetani 12 do 14 Din za liter, jajcem 150 do 2 Din komad. Seno in slama na mariborskem trgu. V sredo, 21. decembra so kmetje pripeljali 8 voz sena, 1 voz detelje in 2 voza slame, v soboto 24. decembra pa 6 voz sena in voz slame na trg. Cene so bile: senu 80 do 90, detelji 100, slami pa 40 do 50 Din za 100 kg. DOBAVA, PRODAJA. Dobave. Direkcija državnih železnic v Ljubljani sprejema do 30 .decembra t. 1. ponudbe glede dobave Lutzovili peči, kotnega železa ter dobave različnega lesa in žičnikov. — Predmetni pogoji so na vpogled pri ekonomskem odelenju te direkcije. — Direkcija državnega rudnika v Brezi sprejema do 5. januarja 1928 ponudbe glede dobave 500 kg dina-mo-olja. — Direkcija državnih železnic, saobračajno odelenje v Ljubljani, sprejema do 5. januarja 1928 ponudbe glede dobave 2000 kg dekstrina. — Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: Dne 16. januarja 1928 pri Direkciji državnih železnic v Subotici glede dobave 112.000 komadov Groverjevih obročev; dne 24. januarja 1928 pa glede dobave 821 kub. metrov gramoza. — Dne 17. januarja 1928 pri Direkciji državnih železnic, sa- obračajno odelenje v Ljubljani, glede dobave prometno-komercijalnih določb. — Dne 23. januarja 1928 pri Direkciji državnih železnic, mašinsko odelenje v Ljubljani, glede dobave 11 komadov Griffin-koles za snežne pluge. — Dne 24. janurja 1928 pri Komandi 8. žandar-merijskega polka v Ljubljani glede dobave 6250 kg ovsa, 7400 kg sena in 2500 kg slame ter glede dobave 130 kub. metrov bukovih drv. — Dne 16. januarja 1928 pri Upravi državnih monopolov, ekonomsko odelenje v Beogradu, glede dobave večje množine belega papirja za zavijanje tobaka; dne 17. januarja 1928 glede dobave jeklenih spojk za škatlje; dne 18. januarja 1928 pa glede dobave desk in letev. Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani interesentom na vpogled. * * * Globoko potrti naznanjamo, da nam je neizprosna usoda dne 26. t. m. zvečer nenadoma ugrabila iz našega rodbinskega kroga iskrenoljubljenega soproga oziroma sina, brata, strica in svaka, gospoda Umrl je naš dolgoletni, neumorni član načelstva, tovariš trgovec in posestnik trgovca in posestnika. Kratko je bilo njegovo življenje, a trudapolno. Pogreb ljubljenega in nepozabnega pokojnika bo v sredo, dne 28. decembra t. 1. ob 3. uri popoldne iz hiše žalosti, Resljeva cesta 26, na pokopališče k Sv. Križu. Maša zadušnica se bo darovala v četrtek 29. t. m. ob V28. uri zjutraj v župni cerkvi sv. Petra v Ljubljani. Ljubljana — Boh. Bistrica, 27. decembra 1927. Globoko žalujoča rodbina Ravbekar in vsi ostali sorodniki. ____ ’—----■»-. r«. ■„.—■ •1-___________^UW'HW—I| Mestni pogrebni zavod v Ljubljani. Brez posebnega naznanila. nenadne smrti. Pogreb zvestega člana tovariša bo v sredo, dne 28. t. m. ob 3. uri popoldne od doma žalosti, Resljeva cesta št. 26. Nepozabnega, zaslužnega tovariša pokojnika ohranimo v trajnem in častnem spominu. Ljubljana, 27. decembra 1027. Gremij trgovcev v Ljubljani, Mestni pogrebni zavod v Ljubljani, ' VELETRGOVINA ^ kolonijama in Špecerijske robe IVAN JELAČIN LJUBLJANA ■loga ml« pra- mmaags^ LjmjSl ToCna *•* •olldne sna kave, mletih Huf (re/jHfl postrežba! išav in rudninska vode. ] Zahtevajta ceniki Pristni ... Pristni in pravi K3VC§C©V in pravi Se 11 želite znebiti Vašega revmatizma, gihta ? Trganje in zbadanje v udih in sklepih, otekli udje, poškodovano roke in noge, trganje, zbadanje in krčenje mišic v raznih delih telesa, često tudi slabost oči so pogosto posledice revmatizma in bolezni kosti, iki se morajo odstraniti, ker bi sicer tbolezen Se bolj napredovala. JAZ VAM NUDIM P zdravilno pijačo, ki raz- ^ -J!r\ ~t. kraja sečno kislino, po-. 1 ‘speluje izmenjavo snovi^f1^' * sSr^C'1 3 in izločevanje, toraj ni*% jc ;js\ . y ’ takoavano univerzalno ali Jr tajno zdravilo, temvečJe.^^ priroda sama za rešitev bolnega človeštva. D A.JEM BREZPLAČNO VSAKOMUR NA POIZKUŠNJO! Pišite mi takoj in dobili boste pri mojih, v vseh deželah obstoječih skladiščih popolnoma zastonj in Iranoo enkratno poskušnjc skupaj s poučno razlago. In tako se boste sami uverili o neškodljivosti tega sredstva in o njegovem hitrem delovanju. August Minke, Berlin-Wilmersdorf, Bruchsalerstrasse N«. 5, Abt. 334 Rastlinski 2elod£ni liker znan In preiikuien kot zanesljivo domača zdravilo la nad M lat, Izdeluje In dobavlja edinole Rastlinska destilacija »FLORIAN« (Izdelovalee Edmund Kavili) družba z e. z. v Ljubljani Gosposvetska cesta It. 1! (KollzeJ) Vsaka prlatna steklenloa Je opremljena t originalnim podpisom: Za pristnost Jamči : TRtl.-INO.XVA Jfer °°* XTa se PRIPOROČA r ZA TISK VSAKOVRSTNIH^^ r TISKOVIN ZA TRGOVCE, OQRT-> NIKE, INOUSTRIJCC IN URADE. BF** LASTNA KNJIGOVEZNICA. 1 Ureja ANTON PODGORŠEK. — Za Trgovsko-industrijsko d. d. »MERKUR« kot izdajatelja in tiakarja: A. SEVER, Ljubljana.