GLASILO DELOVNE ORGANIZACIJE AVTOTEHNA, n. sol. o., LJUBLJANA LETO V Redna izdaja Št. 1 — januar 1979 IzdajaJMHMMkaan. sol. o. Ljubljana, Titova 36. Ureja urednišM odbor, odgovorni«* urodnk 2ivan Mrčič m glavni urednik Savo Žigon. Naslov liredništva^Titova 36, telefon 317-044^ hit. 68. Tis^riskarna Ljubljana, v nakladi 900 tevodov. Časopis Drejemajo. člani kolektiva,I štipendi-in upokojenci brezplač pis izhaja enkrat mesečno. Oproajeno .ibrometnega, davlrapol ko bo pred nami vzniknilo Novo leto, na dva pomembna mejnika, ki sta skupna komponenta truda in dosežka delovnih zmogljivosti nas vseh — na 25. obletnico obstoja Avto-tehne, ki je v svoji dolgoletni izgradnji dosegla kar najboljše rezultate, ter na 35. rojstni dan republike, ko lahko s ponosom ugotovimo, da smo iz ruševin zgradili domovino, ki je priznana po vsem svetu. Poudariti želimo misel in besedo tovariša Tita, ki se je ob prazniku, 29. novembru, odzval prošnji redakcije lista Tej številki GLASILA je priložen TERMINSKI KOLEDAR »Oslobodenje« ter razložil svoja mnenja o pomenu naših zgodovinskih dogodkov ob 35-letnioi zasedanja AVNOJA. »Te dni mineva 35 let od zgodovinskega drugega zasedanja Antifašistišnega viječa narodne osvoboditve v Jajcu in ustanovitve nove Jugoslavije. O pomenu tega zasedanja, dejavnikih, ki so ga omogočili, in okoliščinah, v katerih je potekalo, sem govoril ob raznih priložnostih. Tokrat bi rad posebej poudaril trajnost 'in nezmanjšano aktualnost tega zasedanja AVNOJA. Bolj kot se časovno oddaljujemo od tega zgodovinskega dejanja, v jasnejši luči spoznavamo njegov pomen. V deklaraciji drugega zasedanja AVNOJA je zapisano, da so jugoslovanski narodi z vztrajnim osvobodilnim bojem izpričali svojo voljo in pripravljenost, da sami ustvarijo svojo skupno domovino na novih temeljih resnične demokracije in enakopravnosti narodov. Moč sklepov AVNOJA iz- vira iz načina, kako je bila ustanovljena naša nova ljudska oblast. Nove državne skupnosti nismo gradili od vrha, temveč od temeljev. Proces njene graditve je tekel od spodaj, in tekel je naravno.« Ko hitim po zasneženi gozdni poti ter občudujem spokojno pokrajino, kjer tišino pretrgajo le skoro neslišne stopinje divjadi, ki polepša že tako lepo zimsko idilo, nehote pomislim na veselo nakupovalno mrzlico, ko bodo ljudje znova nakupovali nešteto pisanih okraskov za novoletno jelko. Pa vendar se mi zdi, da je najlepši okras zimske narave sneg, ki se v debelih kosmih vsiplje na utrujene smreke. Dnevi so vse krajši in že jih štejemo, ko bomo voščili drug drugemu ter nazdravili novemu letu, sicer pa želi uredništvo časopisa »Glasilo« s svojimi sodelavci vsem delovnim ljudem v našem podjetju in širom po Jugoslaviji ter letošnjim nagrajencem, ki so delati v podjetju dvajset ali več let, veliko delovnega uspeha in vse najboljše v letu 1979. A. BEHRENDS Vsem delovnim ljudem Avtotehne SREČNO NOVO LETO! Bravo planinci AVTOTEHNE! Osvojili ste najvišji ^rh Evrope. Čestitamo! Cenjeni bralci, mo-ramo vam izdati majhno skrivnost. Sliko so nam poslali šele sedaj 2ato, ker želijo izreči 'skrene čestitke vsem delavcem naše DO tudi za novo leto. Lepo, ni kaj reči. Pa hvala lePa v imenu vseh z snakimi željami. Od leve na desno: Franc Šušteršič, Miro Peklaj, Franc Lampreht In Tone Čuk Bravo, planinari AVTOTEHNE! Osvojili ste najviši vrh Evrope, čestitamo vam! Cenjeni čitaoci, moramo vam odati malu tajnu. Sliku su nam poslali tek sada jer žele iskrene čestitke svim radnicima naše RO i za novu godinu. Lepo, zar ne! Pa hvala u imenu svih sa istim željama. Svim radnim ljudima Avtotehne SRETNA NOVA GODINA! DANES OBJAVLJAMO: Po kongresu ZSS 9. kongres ZSS NADALJEVANJE IN KONEC V kongresnih dokumentih beremo, da sindikati nasprotujejo poskusom posameznih TOZD, da bi se skupne službe oblikovale kot servis in bi tako njihove delavce odrinili od odločanja. Ustava in zakon o združenem delu sta dovolj jasna podlaga za oblikovanje položaja delavcev v delovnih skupnostih skupnih služb. Gre za dve resni nasprotji, ki pravzaprav izvirata iz dosedanjega zelo superiornega položaja skupnih služb v odnosu do delavcev, organiziranih v TOZD. Glavni problem je v tem, da še vedno nismo našli pravih oblik stimulativnega, objektivnega in naprednega nagrajevanja, ki bi te delavce skupnih služb postavilo v pravilen položaj in vlogo delavca v združenem delu. Iz tega torej izvirajo težave. Nerazvitost svobodne menjave dela na eni strani ohranja privilegiran položaj delavcev skupnih služb, na drugi strani pa spet spodbuda težnje, da bi delavce v skupnih službah spravili v podrejen položaj in skupne službe spremenili v nekakšne servise TOZD oziroma njihovih poslovodnih sestavov. Poleg navedenega nerazvitost svobodne menjave dela in nagrajevanja po delu v skupnih službah povzroča še druge težave: tako, denimo, premalo stimuliramo delavce za učinkovitejše delo in za njihovo odgovornost pri delu, hkrati pa je še vedno del združenih delavcev nagrajevan po zelo zahtevnih normah, medtem ko so drugi delavci še vedno privilegirani, saj zanje in za njihovo delo ni nobenih menil. Zdi se, kot da gre za ostanke razrednih nasprotij, čeprav ni dveh razredov — kljub vsemu del delavcev, to je tisti najbolj množičen del proizvodnih delavcev, sodi, da je v podrejenem in neenakopravnem položaju glede na tiste delavce, za katere ne veljajo trda pravila nagrajevanja po delu, ker jih pač zanje še nismo našli deloma zavoljo objektivnih vzrokov, deloma pa tudi zavoljo težnje teh delavcev, da bi ohranili privilegiran položaj. V tem torej vidim razloge za poskuse, da bi skupne službe spremenili v podrejene servise. Sindikati bi se morali na eni strani boriti proti degradaciji teh skupnih služb oziroma delavcev v njih, po drugi strani pa proti superi- ornosti teh služb v odnosih do delavcev v proizvodnji in TOZD — seveda predvsem z iskanjem ustreznega načina nagrajevanja, ki naj postavi delavce v enakopraven položaj. Osebne dohodke marsikje še vedno delijo na podlagi osebnega ocenjevanja delavca. Kako bo sindikat ukrepal, da bi odpravili to pomanjkljivost? Oblikovanje in delitev dohodka je čedalje bolj temeljna skrb sindikatov. To je družbeni odnos, ki zadeva delavca kot gospodarja in delavca kot proizvajalca. Sindikati so na tem področju v zadnjih letih veliko delovali, bili so nosiloi akcij in prav njihova zasluga je, da smo vendarle napredovali. Seveda pa bomo aktivnost sindikatov v naslednjih letih še močneje usmerili na to področje. Kar zadeva osebno ocenjevanje, so sindikati tudi doslej zavračali subjektivno oceno delavca kot glavni kriterij za vrednotenje njegovega dela. Seveda pa ne zavračamo osebne ocene kot možnosti za objektivnejše vrednotenje posameznikovega dela, vendar je to lahko le kolektivna ocena, v nobenem primeru pa ne individualna. Za tako oceno morajo biti izdelani tudi ustrezni kriteriji in izhodišča. Po podatkih, s katerimi razpolagamo, ugotavljamo, da so se razponi med osebnimi dohodki občutno zmanjšali, tako med panogami kot med delavci v isti organizaciji. Razponi so se zmanjšali tudi med posameznimi kvalifikacijskimi kategorijami v regijah, tako da danes že lahko govorimo o težnjah po uravnilovki. Največ je tako imenovane kvalifikacijske uravnilovke, nekaj pa je je tudi na račun socialnih kompenzacij. Seveda je ta uravnilovka najbolj v škodo proizvodnim delavcem, ki so nagrajevani strogo po učinku, in ustvarjalnim izobražencem, ki so s svojim osebnim dohodkom neposredno vezani na produkcijo. Kakšno je stališče sindikatov in kako bi morali ukrepati ob dejstvu, da se iz meseca v mesec povečuje število bolniških izostankov? Odgovor na to vprašanje je zajet v predlogu kongresnih sklepov. Sindikati se morajo kot družbenopolitična organizacija čutiti odgovorne za gospodarjenje v delovnih organizacijah in za mobilizacijo delavcev za zavestno odločanje o teh vprašanjih. Sindikat ne sme biti več odrinjen od teh vprašanj; imeti mora pomembno vlogo obenem s samoupravnimi organi in poslovodnimi strukturami itd. Odločilnega pomena je, da se delavec zares čuti gospodarja. To namreč usmerja vse njegovo nadaljnje vedenje. Primer: kmet je v zdravstvenem varstvu izenačen z delavcem, toda natančno premisli, kdaj lahko izostane z dela — skratka, čuti se gospodarja. Seveda je v velikih in zapletenih OZD in SOZD težavnejše doseči tako neposredno soodvisnost za odločitev in za gospodarjenje. Toda tembolj ko bo ta občutek naraščal, bolj bo naraščala delavčeva samozavest, delovna disciplina, bolj se bodo zmanjševali bolniški izostanki. Seveda pa zastavljeno vprašanje ni tako preprosto. Gre namreč še za druge dejavnike, ki vplivajo na izostanke. To vprašanje je povezano med drugim tudi z načinom dela zdravstvene službe. Bolj ko bo razvita preventiva, manj bo potrebne kurative in manj bodo delavci izostajali z dela. Participacija za zdravniške preglede je neprijetna tako za delavca kot za zdravnika, ki jo mora zaračunati. Nekatera opozorila govore o tem, da se je po uvedbi participacije skoraj za polovico zmanjšalo število prvih zdravniških pregledov. Seveda bo potrebno to vprašanje še temeljito proučiti, toliko bolj, ker gre za kompleksen problem. Kakšno je vaše mnenje o tako imenovanih kadrovskih stanovanjih? Ustavno sodišče je prejelo nekaj predlogov za razsodbo, ali so določila v samoupravnih aktih ustavna ali ne, ker dajejo pravico poslovodnim organom, praviloma delavskemu svetu ali izvršilnemu odboru, da o teh vprašanjih samostojno odločajo. Samoupravnim organom ne moremo odvzeti pravice do- deljevati stanovanja v nujnih primerih, toda pri tem ne smemo zapostavljati vseh drugih kategorij delavcev, predvsem pa ne socialnih primerov. Ce zadeve rešujemo po trenutnih potrebah in brez jasnega plana kadrov, je to seveda bolj delikatno vprašanje. Pogosto so rešitve in odločitve zavite v tajnost. Proti takemu načinu moramo ostro nastopiti. Delavci morajo biti seznanjeni s stanovanjsko politiko in delovati moramo javno. Tudi pri reševanju stanovanjskih vprašanj moramo onemogočili odločanje v ozkih skupinah. Na marsikateri konferenci sindikatov so načeli vprašanje počitniških skupnosti v SOZD. Zaradi predpisov te ideje ni bilo mogoče uresničiti. Hkrati ugotavljamo velike apetite nekaterih občin, da bi delavske počitniške domove izrinile z obale. O možnostih počitniških skupnosti v SOZD v naših kongresnih dokumentih ni nič konkretnega zapisanega. Sicer pa na sindikate tako ali tako letijo očitki, da se največ ukvarjajo s problemi družbene prehrane, športa, rekreacije in počitniških domov, morda tudi še z izobraževanjem. Vendar moram reči, da je še dobro, da se je kdo sploh s tem ukvarjal. Sindikat se bo moral tudi v bodoče ubadati s temi vprašanji, saj gre za eno njego-\4h temeljnih funkcij — za prizadevanje, da bi zboljšali standard delavcev. Bolj pereče pa se mi zdi vprašanje, zakaj nekatere občine odrivajo tako imenovani delavski turizem. Menim, da je tako ravnanje kratkovidno in spodbujeno s kratkoročnimi interesi in v svo- jem bistvu zelo nesocialno. V bistvu gre za komercialne koncepcije razvoja občin, ki niti ne uvidijo tega, da lahko delavski turizem zelo podaljša sezono in hkrati poveča izkoriščanje njihovih naravnih in drugih počitniških zmogljivosti, vse to prav v prid tamkajšnjega prebivalstva. Pri takih kratkoročnih usmeritvah gre marsikdaj tudi za lov na devize ipd. Menim, da se morajo sindikati boriti proti takim usmeritvam. Ponavljam, gre za politično in ekonomsko kratkovidnost teh občin! Res je, da moramo upoštevati določene prostorske urbanistične ureditve, optimalno izrabo prostorskih zmogljivosti, toda nobenega dvoma ni, da trna tudi v teh prizadevanjih delavski turizem svojo ekonomsko upravičenost, torej ne le socialno-politično, kot pritisk skupnosti, marveč kot interes konkretne občine. V predkongresnem času ste obiskali vse regije. Ali lahko poveste, katere so največje slabosti v sindikalnem delovanju? Preveč kratka je doba, kar delam po sindikatih, da bi mogel objektivno ocenjevati, vendar moram reči, da so moji dosedanji vtisi dobri. Sindikalna organiziranost se razvija, učinkovitost delovanja je čedalje večja in čedalje večja je tudi njihova veljava. Kar zadeva slabosti — o nekaterih sem že govoril — jih vidim predvsem v tem, da v sindikatih še marsikje delajo forumsko, da se organi več ukvarjajo sami s seboj, kot da bi se posvetili mobilizaciji članstva in vprašanjem njihove organiziranosti v sami bazi. še posebej velja načeti vprašanje strokovnih sindikatov. Ti sindikati so se različno razvijali, vsi pa so v obdobju po zadnjem kongresu doživeli velik vzpon. Zaradi najrazličnejših vzrokov so se začela tu in tam oglašati mnenja, da gre le za oblike delovanja zveze sindikatov. Uveljavitev takega stališča bi praktično pomenila njihovo likvidacijo. Na majski konferenci republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije in centralnega komiteja ZKS smo prišli do enotnih stališč o tem vprašanju. Seveda vsi problemi še niso rešeni; tako se moramo čim-prej lotiti vprašanja, kako strokovne sindikate tesneje povezati z osnovnimi organizacijami in sindikalnimi skupinami. še to: čeprav nisem neposredno sodeloval v sindikalnem delu, mislim, da so najpomembnejše dejanje storili sindikati Slovenije s svojim 8. kongresom, ko so obračunali s liberalizmom in tehno-kratizmom. Zato ima sedanji kongres sindikatov Slovenije pač to prednost, da je splošna usmeritev v ZK in sindikatih že izoblikovana. Zato se bomo bolj posvetili praktičnim vprašanjem, organizacijskemu in vsebinskemu utrjevanju sindikatov pri reševanju konkretnih nalog delavskega razreda. V tem smislu je tudi 9. kongres Zveze sindikatov Slovenije nadaljevanje 8. kongresa. POUDARKI IZ GOVORA PREDSEDNIKA TITA NA 8. KONGRESU ZSJ — Spodbujati moramo predvsem kolektivno delo. Kolektivno delo onemogoča uveljavljanje liderskih In nezdravih ambicij posameznikov. — V minulih letih se je sindikat bojeval, da postanejo delavci glavna sila pri doslednem uresničevanju ustave in zakona o združenem delu. — Vloga sindikata se ne sme omejevati na opredeljevanje do predlaganih rešitev, temveč si mora izoblikovati svoja stališča. — Investicije brez kritja moramo onemogočiti, saj predstavljajo resno Inflacijsko grožnjo. — Marsikod sprejeti sklepi le formalno prodro skozi samoupravni postopek. — Našo celotno porabo moramo ujeti v okvire realnih možnosti, tako da bo povsem soodvisna od povečanja delovne storilnosti. — Doklej bomo jemali sredstva od delovnih organizacij. — Primerov birokratskega prilaščanja samoupravnih delavčevih pravic se moramo odločneje In vztrajneje lotevati. — Dobro vemo, da Je birokratizem žilav in da njegovih korenin ni lahko izruvati. — Zatiranje negativnih pojavov ne hasne, odpraviti moramo njihove vzroke. — Prenekatero težavo smo si nakopali s prenaglimi in nepremišljenimi odločitvami. — Doklej bomo jemali sredstva od delovnih organizacij tudi za tisto, kar v sedanji fazi ni prednostno in kar lahko počaka, In to največkrat zgolj s formalnim soglasjem tistih, ki ta sredstva ustvarjajo. Nekaj misli k »Terminskemu koledarju« Leto je okoli in vsak izmed vas je že tretjič prejel "terminski koledar«, ki ga izdaja naše uredništvo. Ni namen uredništva komentirati, ali je tak koledar v redu ali ne. Dejstvo je v resnici, da ga vse več tiskarn tiska, da se ga vse več delovnih organizacij in delavcev v njih poslužuje, ker nam, to lahko rečemo, zelo Plastično nakazuje možnost uskladiti nadomeščanje delovnika na primer s prosto soboto. 'Da ne bi prišlo do prevelikih dilem, kako neuradno nadoknaditi dan, ki slučajno Pride med praznik in prosto soboto, odnosno nedeljo in v želji, da zagotovimo čim smotrnejšo izrabo razpoložljivega delovnega časa, se moramo spomniti: V zakonu o delovnih razmerjih je zelo natančno določeno, da morajo delovne organizacije •etni koledar planirati. Resnici na ljubo pa moramo še dodati, da omenjeni zakon šele dobro uveljavljamo in zato do konca tega leta velja nekakšna izjema. Naslednje leto pa najbrž ne bo več tako. Zato si drzne naše uredništvo predlagati, da na ravni DO izdelamo za leto 1979 Plan prostih, odnosno nadomestnih dni. Najbrž ne bi bilo odveč pristopiti tudi k bolj Ikonkretnemu planu red-nib letnih dopustov. Za zadetek navedimo dneve, ki bodo v prihodnjem letu prišli sigurno na vrsto: Odločili se bomo morali npr. za in 4. julij. Dalje za 3. av-9ust in 12. oktober v pred-stavništvu Skopje, za 2. no- vember v Sloveniji, za 30. april in 31. december. Da ne bo kakšnih pomot, poglejmo proste dneve: 1. in 2. januar 1979 v Jugoslaviji 27. april v Sloveniji 1. in 2. maj v Jugoslaviji 4. julij v Jugoslaviji 13. julij v Črni gori 27. julij v BiH in Hrvatski 2. avgust v Makedoniji 11. oktober v Makedoniji 1. november v Sloveniji 29. in 30. november v Jugoslaviji Praznika 22. julij v Sloveniji, ki pnide na nedeljo, in 7. julij, praznik Srbije, ki je v soboto, nimata nadomestnega dneva in zato nista navedena v gornjem seznamu. Upoštevati bi bilo dobro tudi npr. naslednji primer: Neki petek med praznikom in prosto soboto nismo delali in smo se odločili, da ga bomo nadomestili z delovno naslednjo sicer prosto soboto. Omenjeni »neki« petek pa je nekdo bil (slučajno) na dopustu. Pojavile so se razlage, da tisti, ki je bil na dopustu, ni dolžan delati naslednjo soboto. Da v prihodnje ne bi bilo dilem ob takih in podobnih primerih, bi moral predlagani plan prostih dni vsebovati tudi odgovarjajoče razlage. Toliko z naše strani. Mimogrede vas želimo opozoriti, da številke pod vsakim mesecem pomenijo: — prva, delovne dni — druga, število ur, ki jih moramo opraviti. Uredništvo Trenutek z gradbišča na Celovški cesti 228. Slika posneta maja 1978 Nova situacija — nova slika V osmi številki Glasila letos smo objavili fotografijo, pod katero smo tudi tokrat napisali »Trenutek z gradbišča na Celovški cesti 228«. Fotografija je posneta maja letos. Novembra letos pa je nastala druga fotografija. S tem smo želeli doseči dve stvari. Prvič, slikovno prikazati zunanji izgled razširitve poslovnih prostorov na Celovški cesti 228 in drugič našteti v nekaj besedah, kdo vse bo v teh prostorih delal in kaj. Pri zbiranju teh drugih podatkov smo imeli nekaj smole. Najprej je zbolel tisti, ki bi nam lahko največ povedal. Ko smo iskali informacije naprej, smo sicer zvedeli, kar smo tudi napisali, vendar s poudarkom — »vse to le predvidoma«. V novi hali bo servis Fiat — OM popravljal motorje, menjalnike in diferenciale. Zato bo ustrezni del hale opremljen s potrebnimi orodji in pripomočki. Nove prostore bo pridobil tudi servis viličarjev, ki sedaj dela na skopo odmerjeni površini. Rav- no tako bo tu dobil stanovanjsko pravico servis elektronike. V etaži bo nove skladiščne prostore pridobil Miat-OM. Informacija je res zelo kratka, predvsem zato, ker do trenutka, ko to pišemo (članek je napisan 8. 12.), še ni vse dokončano. OB NOVEM LETU Srečno si vsako novo leto Od vekov sami kujemo, Zaslug ne dajemo pod veto, Dejanja le si pripisujemo. Od vekov sami kujemo sedanjost lepo in bodočnost, zato v delu snujemo potrebno vnemo in odločnost. Zaslug ne dajemo pod veto, čeprav je skromnost včas’ odveč, a trma tud’ ni pravo dleto, da z njim odvrgli bi, kar je preveč. Dejanja le si pripisujemo, ki plod so dela in razuma, si srečo s tem dvigujemo, ne zmanjka naj zato poguma. Diagnostik .—.... Ta slika kaže že skora] končano halo novembra letos (Foto: Dobrila) Periodični obračun I. — IX. 1978 Zaradi časovne odmaknje-costi objavljamo tabelo, ki Prikazuje strukturo poslova-nia glede na deleže posamezne TOZD v celotnem poslovanju DO Avtotehna. Podatki so izredno zanimivi ter Potrjujejo dosedanja razmiš-'J.ania o pomanjkljivi organi-lranosti ter tudi angažirano- sti posamezne TOZD v skupnem dohodku. Poudaril bi samo osnovne značilnosti, ki jih lahko razberemo iz tabele: a) TOZD Trgovina je ponovno v izgubi. Ponovno opozarjam na nerazumljivo nizko realizacijo za takšno število zaposlenih. Tak odnos delav- cev, posebno v grosizmu, mi je nerazumljiv ter se čudim vodstvu in 'samoupravnim organom, da ne ukrepajo ničesar, kajti 'izgleda, da so vsi zadovoljni z dosedanjimi osebnimi dohodki. b) Dohodek na delavca je največji v TOZD Zastopstva. Toda, če se bo stanje z izvozom posebno pri sektorju II zaostrilo, mislim, da bo s tem prizadeta kompletna TOZD Zastopstva. Smatram, da bi morali delavci TOZD Zastopstva resneje razmišljati o posledicah prenehanja Zastopstva ter tudi o tem, da nekdo izvaža ter brezplačno odstopa izvoz. Ta del dohodka pa se preliva v osebne dohodke kot posebna zasluga. Smatram, da je skrajni čas, da se to obrazloži zaposlenim, da ne bo ponovno vodilna struktura posebno v DSSS krivec za možne nižje OD. Upam, da so med tem že bile razprave o podanih podatkih, ter da bo možen odgovor v naslednji številki, o ukrepih ali analizi stanja. Ob teh razmišljanjih sem se spomnil na bližajočo se redno letno inventuro ter s tega mesta ponovno opozarjam na možne predpriprave, da bo delo boljše kot v preteklem letu. Direktor gosp. rač. sekt.: (PLEVCAK dipl. oec. Anton) VAŽNEJŠI PODATKI IZ PERIODIČNEGA OBRAČUNA 1.—9. 1978 v 000 din 6. I ČZ I Elementi DO Avtotehna % Zastopstvo "/o Servisi % Trgovina % DSSS % 1. Fakturirana realizacija 888.037.108 719,296.000 79,207.000 72,074.000 17,460.108 2. Celotni prihodek 324,462.852 100 151,332.195 46,7 82,769.783 25,5 72,900.766 22,5 17,460.180 5,3 3. Dohodek 125,323.229 100 81,228.598 64,8 23,411.111 18,7 7,833.070 6,3 12,850.450 10,2 4. Dajatve iz dohodka 35,721.516 100 27,373.126 76,6 4,377.252 12,2 3,296.664 9,3 674.474 1,9 5. Cisti dohodek 90,107.695 100 53,855.472 59,8 19,033.859 21,1 5,042.388 5,6 12,175.976 13,5 6. Osebni dohodki 52,481.679 100 21,520.181 41,0 15,300.539 29,2 4,767.710 9,1 10,893.249 20,7 7. Poslovni sklad 24,788.148 100 24,185.188 97,5 602.960 25,0 — — — — 8. Amortizacija 6,329.559 100 2,396.095 37,8 2,115.240 33,4 895.306 14,2 922.918 14,6 9. Število zaposlenih (stanje) 712 100 283 39,7 224 31,5 75 10,5 130 18,3 10. ekonomski kazalci H). Dohodek na delavca 299.736 108.888 104.441 101.987 M. Povpr. posl. sredstva na delavca 1,116.527 632.616 1,891.964 384.025 '2. OD meseč, na delavca (neto) 6.628 6.091 5.083 7.211 ,o. Izločanje iz dohodka na delavce 51.466 10.671 18.682 3.122 Četrto leto Četvrta godina Že četrtič ob tem času pišemo o našem časopisu, o njegovi vlogi, o tem, ali izpolnjuje naloge, zaradi katerih je bil ustanovljen in s tem v zvezi, ali opravičuje svoj obstoj. Ni 'prijetno ponavljati naloge, ki jih časopis v združenem delu ima. Vendar kljub temu ne moremo mimo tega, ker je sicer težko razumeti kritiko, ki upravičeno ugotavlja, da naše Glasilo ni v celoti ogledalo delovne organizacije. Spomnimo se, da je naš časopis bil ustanovljen z namenom, da delavci naše delovne organizacije bolj vsestransko in na pristopen način dopolnjujejo sicer že organizirano obveščanje. Zakon o združenem delu točno določa, da je dolžnost vseh organov delovne organizacije, da morajo zagotoviti realno, pravočasno, resnično, popolno ter po vsebini in obliki dostojno obveščanje delavcev. V uredništvu smo prepričani, da glede oblike tako »Glasila« kot »Informacij« verjetno ni zamere. Problem obstaja še vedno v vsebini, predvsem v našem časopisu. Uvodoma smo rekli, da časopis Izhaja že štiri leta. Človek v starosti štirih let že zna dobro hoditi, govoriti, zna poslušati in razume, kaj mu želimo povedati, zna misliti in s svinčnikom risati, ker okoli sebe vidi in zapaža. Kaj pa Glasilo? Hodi že, hodil Tudi poslušati in razumeti, kar mu želimo, povedati zna. Le govoriti ne zna ali pa si ne upa. Stara resnica pravi: »Izjema potrjuje pravilo«. V našem primeru so izjeme (tu mislimo na tiste, ki se vedno spomnijo na časopis, se ga poslužujejo in samoiniciativno prispevajo materiale iz svojega delokroga, zanimive za vse nas). Da ne bo naša trditev izpadla, češ tole je govorenje po dolgem in počez, pa jih naštejmo: V letu 1978 so v časopis prispevali iz svojega resorja: Finančna problematika: — A. Plevčak 12 prispevkov Iz TOZD: — J. Pristov, B. Sabothy, D. Gaspari, D. Pavlica, V. Murko po 1 prispevek O organiziranosti DO: — A. Plevčak, Z. Mir, G. Kanalec po 1 prispevek, M. Paulin 3 prispevke Družbenopolitično delo: — K. Krmelj, K. Šušteršič, B. Osterman, D. Jerše, A. Behrends po 1 prispevek LO in NZ: — F. Kušar 3 prispevke Družbena samozaščita: — A. Žužek 2 prispevka O samoupravljanju: — C. Peršak, V. Murko, Z. Ogrinec po 1 prispevek Varstvo pri delu: — M. Sumljak 5 prispevkov O sindikatu: — C. Peršak 1 prsipevek Vzgoja in Izobraževanje: — M. VVritzl 1 prispevek, A. Kapus 2 prispevka Socialna problematika in družbeni standard: — M Batič (Friškoviič) 2 prispevka, I. Kalčič, L. Žorga po 1 prispevek O informiranju: — G. Kanalec, V. Murko po 1 prispevek Iz pravne službe: — D. Jerše 1 prispevek O mladini: ■— Z. Bunič 2 prispevka Šport in rekreacija: — B. Masten, V. Boškin, A. Plevčak po 1 prispevek, J. Končan 2 prispevka, R. Dobrila 16 prispevkov O planinstvu: — M. Pavšelj, M. Jeraj, B. Osterman po 1 prispevek, J. Černič 4 prispevke Zabavni del, uganke, razno: — J. Pristov, J. Končan, D. Varga, A. Smolej, J. Šubic po 1 prispevek, J. Ovnik 2 prispevka, M. Kerševan in E. Železnik po 5 prispevkov, R. Dobrila 9 prispevkov. Fotografije: — v glavnem vse R. Dobrila. Nekaj pa ostali člani DO (posebno stare fotografije). Predno razmišljamo naprej, poglejmo kako prostorninsko izgleda gornji pregled (ne upoštevajoč vsebino). Dvanajst številk Glasila na leto ima skupaj 96 strani (zato je potrebno 672 tipkanih strani A 4 format), zgoraj navedeni prispevki pa dajo skupaj ca. 40 strani. Vse ostaio je prispelo od zunaj ali pa je plod (dobrega ali slabega) dela referenta za informacije. Kljub pozivom, prošnjam in pogovorom so ostali mnogi nemi. Kje so direktorji, predsedniki sindikatov, delavskih svetov? Kje so predstavništva in vsi tisti poedinci, ki dela v delovni organizaciji poznajo, vedo za probleme in načrte, znajo spregovoriti in pisati? Je to morda indolenca? Lahko da, saj nekaj podobnega doživljamo zadnja dva meseca tudi pri izdaji lista »INFORMACIJE«. Zadnjo 50. številko smo izdali 8. 11. 1978 kljub temu, da imamo »OPOMNIK«, ki ga vsi dobro poznate (?). Iz mnogih pogovorov med delavci Avtotehne sklepamo, da so naše INFORMACIJE sprejete kot nekakšen »Uradni list«. Zato je zelo čudno, da uredništvo »Informacij« ne dobi podatkov za objavo. Podatkov in dogodkov pa je pri nas kar precej. Takole razmišljamo v uredništvu Glasila, čeprav, mimogrede povedano, od mnogih njegovih članov tudi ni pravega odziva. Gl. urednik S. Ž. Več četvrti put u ovo vreme pišemo o našem listu, o nje-govoj ulozi, o torne da li izpunjava zadatke zbog kojiih je bio osnovan i u vezi sa tim da li opravdava svoje posto-janje. Nije prijatno ponavljati zadatke koje ima list u udruže-nom radu. Ali, ipak, uprkos torne, ne možemo pored toga, pošto je, doduše, teško razumeti kritiku, koja opravdano tvrdi da naše Glasilo nije u celini ogledalo radne organizacije. Setimo se da je naš list bio ustanovljen s ciljem da rad-nici naše radne organizacije svestranije i na pristupačniji način dopunjuju, douše, več organizovano obaveštavanje. Zakon o udruženom radu tačno odreduje, da je dužnost svih organa radne organizacije da moraju obezbeditl realno, pravovremeno, istinito, potpuno te po sadržaju i obliku dostojno obaveštavanje radnika. U uredništvu smo ubedeni da što se tiče oblika »Glasila«, kao i »Informacija«, verovatno, nije zamerke. Problem postoji još uvek u sadržaju, pre svega u našem listu. U uvodu smo rekli da list ozlazi več četiri godine. Čovek u četvrtoj godini starosti več zna dobro hodati, govoriti, zna poslušati i razume šta mu želimo reči, ume misliti i olovkom nacrtati šta vidi i opaža oko sebe. A što Glasilo? Kreče se, kreče se! Zna, takoder, poslušati i razumeti ono što mu želimo reči. Samo — ne zna govoriti ili se ne usuduje. Stara tetina kaže: »Izuzetak potvr-duje pravilo.« U našem primeru su izuzeti (pri tom mislimo na one, koji se uvek sete lista, se koriste njtime i samo-inicijativno šalju materrjale iz svog delokruga, interesantne za vas sve). Da ne bi naša tvrdnja Jzpala nekako tako — to je samo govoranoija na dugo i široko — onda ih nabrojimo: U 1978. godini su u list izveštavali iz svog resora: Finacijska problematika: —- A. Plevčak, 12 dopisa Iz OOUR-a — J. Pristov, B. Sabothy, D. Gaspari, D. Pavlica, V. Murko po 1 dopis O organizaciji RO — A. Plavčak, Z. Mir, G. Kanalec po 1 dopis, M. Paulin 3 dopisa Društvenopolitički rad: — K. Krmelj, K. Šušteršič, B. Osterman, D. Jerše, A. Behrends po 1 dopis Narodna odbrana I narodna zaštita: — F. Kušar 3 dopisa Društvena samozaštita: — A. Žužek 2 dopisa O Samoupravljanju: — C. Peršak, V. Murko, Z. Ogrinec po 1 dopis Zaštita na radu: — M. Šumljak 5 dopisa O sindikatu: — C. Peršak 1 dopis Vaspitanje i obrazovanje: — M. VVritzl 1 dopis, A. Kapus 2 dopisa Socijalne problematike I društveni standard: — M. Matič (Friškovič) 2 dopisa, I. Kalčič, L. Žorga po 1 dopis O informisanju: — G. Kanalec, V. Murko po 1 dopis Iz pravne službe: — D. Jerše 1 dopis O mladini: — Z. Bunič 2 dopisa Šport i rekreacija: — B. Masten, V. Boškin, A. Plevčak po 1 dopis, J. Končan 2 dopisa, R. Dobrila 16 dopisa O planinarstvu: — M. Pavšelj, M. Jeral, B. Osterman po 1 dopis, J. Černič 4 dopisa Zabavni deo, zagonetke, razno: J. Pristov, J. Končan, D. Varga, A. Smolej, J. Šubic, po 1 dopis, J. Ovnih, 3 dopisa, M. Kerševan i E. Železnik po 5 dopisa, R. Dobrila 9 dopisa Fotografija: — U glavnom sve od R. Dobrile. Nešto od ostalih članova RO (posebno stare fotografije) Prije nego počnemo dalje razmišljati, pogledajmo kako izgleda prostorski gornji pregled, ne uzimajuči u obzir sadr-žaj. Dvanaest brojeva Glasila godišnje ima ukupno 96 stra-na (za to je potrebno 672 kucamih strana formata A 4), gore navedeni članoi čine ukupno oko 40 strana. Sve ostalo je došlo izvana Hi je plod (dobrog ili slabog) rada referenta za informisanje. Usprkos pozivima, molbama i razgovorima su mnogo ostali nemi. Gde su direktori, predsednici sindikata, radnič-kih saveta? Gde su predstavništva j svi oni pojedinci, koji poznaju rad u radnoj organizaciji, znaju za probleme i pla-nove, znaju progovoriti i pisati? Nije li to, možda indolencija? Moguče da, pošto nešto slično doživljamo zadnja dva meseca takoder kod izdavanja lista »INFORMACIJE«. Zadnji, 50 broj, smo izdali 8. 11. 1978, usprkos torne da imamo »PODSETNIK«, kojeg svi dobro poznate (?). Iz mnogih razgovora medu radnicima Avtotehne zaključujemo, da su naše INFORMACIJE primljene kao nekakav naš »SLUŽBENI LIST«. Zato je vrlo čudno da uredništvo »INFORMACIJA« ne dobija podatka za objavljivanje iako je podataka i dogodaja kod nas je prilično dosta. Evo, ovako razmišljamo u uredništvu »Glasila«, iako, usput rečemo, od mnogih njegovih članova nema pravog odziva. Preveo: I. Čalič Gl. urednik S. Ž. POZOR, UPOKOJENCI AVTOTEHNE! Novo leto bomo praznovali 9. 1. 1979 ob 5. uri popoldne v restavraciji Slaviji (Slamič). Ponižno prosim, pridite tudi vsi tisti, ki do sedaj niste prihajali na redne mesečne sestanke upokojencev. Ukvarjamo se namreč z mislijo o ustanovitvi kluba upokojencev Avtotehne in želimo ugotoviti, kdo vse bi hotel postati član; to bomo lahko storili le, če boste vsi vsaj enkrat žrtvovali dve uri in se odzvali vabilu. Sama sem upokojenka in vas prav dobro razumem, da ste silno zaposleni in da nimate čisto nič prostega časa. Vendar si vsaj tokrat preskrbite nadomestilo za vaša opravila in pridite — ne bo vam žal! Doslej smo se še vedno prijetno zabavali. Na svidenje! MARJANA DVE OPRAVIČILI Nekdo bi dejal: Kaj hočemo, zgodi se«. Jaz, glavni urednik, pa na žalost ne morem kar tako indoletno mimo večjih napak, ne da bi se vsaj opravičil bodisi poedincu ali vsem vam, cenjeni bralci. Kot veste, naše glasilo pošiljamo tudi vsem tistim, ki so iz naše DO odšli v pokoj. Zgodi pa se, da ob pregledu seznama vseh takih nekoga nehote izpustimo. To se nam je zgodilo pri tovarišu Martinu Petriču, ki je odšel v pokoj junija 1977. Od sedaj naprej bo tudi on vsaj preko časopisa še v kontaktih s svojim bivšim podjetjem. Kljub kontroli krtačne-ga odtisa se tiskarski škrat v prejšnji številki Glasila ni skril. Tako je namesto »št. 12 december« natisnil »št. 10 november« in zamenjal del teksta izpod ene slike na drugo (stran 3). Cenjeni bralci in tovariš Petrič, ne preostane mi drugega kot da vas prosim za opravičilo, tovarišu Petriču pa hvala za pismo. SAVO ŽIGON V prejšnji in, kot vidite, tudi v tej številki objavljamo nekaj fotografij s proslave 25-letnice Avtotehne. Izkoriščamo to priliko in vas obveščamo, da je slik še precej več. Za tiste, ki si jih žele ogledati in eventualno naročiti kakšno za sebe, organizira uredništvo ogled fotografij od 3. 1. do 10. 1.1979. (»PRISRČNO DOBRODOŠLI JUGOSLOVANSKI TOVARIŠI«) Eden izmed mnogih vrtov z jezerom ERIKA ŽELEZNIK: predsednik Tito. Meščani so ga prisrčno sprejeli. Med drugim je omenil tudi, da je Tito obiskal njihovo vojsko, in sicer »četo jeklenih kosti«, da je bilo takrat lepo vreme ter da je predsednik Tito nosil tega dne maršalsko uniformo. Mladeniči so pokazali vojaške sposobnosti — streljanje, dvoboje itd. Poudaril pa je še, da je bil predsednik Tito edini od vseh tujih državnikov na obisku pri »četi jeklenih kosti«. Povedal je tudi, da je obisk predsednika Tita na Kitajskem močno pripomogel k razvoju dežele. is dn nn Kiffljsesn Za moje oči, lahko bi rekla, so se ponavljati skoraj enaki prizori: polja, ki so bila lepo in skrbno obdelana, prepredena s kanali in ka-nalčki, na niijh pa veliko ljudii. Enkraten je prizor, ko uzreš množico ljudi, ki skrbno obdeluje to skromno zemljo, da bi iz nje izvabili čim več ... Od Pekinga do veličastnih grobnic kitajske dinastije MING, je približno 60 km. Tja smo se peljali z avtobusom. Skozi okna avtobusa je bilo videti samo obdelano zemljo — polja in na njih zopet množico ljudi. Malo dlje smo opazili v lesen plug vpreženega osla in za njim človeka. Orala sta vztrajno to trdo in skopo zemljo, pomešano z drobnim peskom. Ne, nič ni podobna naši zemlji! Karkoli raste na kitajski zemlji je delo milijonov pridnih rok. Obdelana je vsaka ped zemlje. Dobrodošli jugoslovanski tovariši, tako so nas ob skodelicah čaja pozdravili kitajski predstavniki v delavski komuni,- na farmi, v šolah, tovarnah ... Ce Kitajci koga ogovore s tovarišem, pomeni, to posebno naklonjenost. V kitajščini in angleščini je bila izpisana dobrodošlica: »Prisrčno dobrodošli jugoslovanski tovariši,« ki je bila okrašena s kitajskimi ornamenti (delo samoukega kitajskega slikarja). Njihova prisrčnost je bila neizumetničena. Natihoma se sprašuješ, od kod toliko srčne kulture, ki je v zahodnem svetu že ni več. Ali ne bodo »turisti«, ki jim je Kitajska odprla vrata, te prijazne ljudi pokvarili? Morda je to le »bojazen«, kajti Kitajci imajo Mao Ce-tungovo pravilo: »Ne pomeni še slepo prevzemanje tujih šablon, če preučujemo tuje Izkušnje. Izogibali se bomo in kritizirali gnile vplive zahoda.« Kitajski prijatelji Jugoslavijo poznajo tudi iz filmov. Ogledali so si »Valter brani Sarajevo« in »Most«. Nad filmoma so bili navdušeni — zlasti mladina. Tudi na račun lanskega obiska predsednika TITA v tej deželi so jugoslovanski gosti deležni še posebne pozornosti. Povsod ga poznajo. Zgodovinsko pot predsednika TITA in boj jugoslovanskih narodov poznajo do potankosti. Nikoli ne pozabijo poudariti, da imajo jugoslovanski narodi veliko skupnega s kitajsko revolucijo. Presenetljivo veliko vedo o naši deželi in o predsedniku Titu. VRT PTIČJEGA PETJA Kitajski predstavniki so nas peljali v »Vrt ptičjega petja« ki je v bližini mesta Hančou. Tako imenujejo ta vrt zaradi tega, ker v parku na drevesih visijo kletke, v katerih žvrgolijo različne vrste ptičev, ki razveseljujejo s svojim potjem obiskovalce. Vrt obiskuje staro in mlado. Posedajo na terasi lesene pagode na bambusovih stolčkih, se pogovarjajo in poslušajo žvrgolenje ptic. Posebej nas je pozdravil predsednik kitajske turistične agencije šen Vejn in nam zaželel dobrodošlico. Postregli so nas s skodelico čaja, na kar smo bili (moram priznati) že navajeni. Predsednik Šen Vejn je v uvodu povedal, da je lansko leto mesto Hančou obiskal Mesto Hančou je staro več kot 2000 let. Prebivalstva je okoli en milijon, v ožjem mestu pa okoli 800.000 ljudi. Povedal je, da je to v provinci Dž-dža glavno mesto in se nahaja na JV. Je mala provinca (za njih) in druga najmanjša provinca na Kitajskem. Meri okoli 100.000 km'-’ in ima skupaj 36 milijonov prebivalcev. Naravni pogoji so ugodni, zemlja je zelo plodna in tu pade tudi mnogo dežja. Je ena od najbolj plodnih ravnin na severu, kjer uspevajo žitarice. Prej v stari Kitajski in v tej provinci poljedelstvo ni bilo tako razvito. Jezero v bližini se imenuje Si-čou. Kitajci imajo star pregovor v zvezi s tem jezerom, ki se glasi: »Na nebu raj, a na zemlji jezero So-čou in mesto Hančou. Predstavnik je pripomnil, da je bil tu raj za bogataše in ne za reveže. Priroda je zelo lepa. V teh krajih je tudi veliko zgodovinskih znamenitosti, vendar so slabo ohranjene, ker se stara vlada ni brigala za njihovo varstvo. Tu je bila samo lahka tekstilna industrija. V obdobju I. 1948 je bila vsa industrija odvisna od uvoza. Najvažnejši proizvod tega kraja so bile škarje. Leta 1949 je pod vodstvom KP Kitajske in predsednika Mao Ce-tunga bila ta provinca osvobojena. Imeli so kemično, strojno in zlatarsko industrijo. Kasneje pa so začeli še z avtomobilsko, plastično industrijo in industrijo sintetike. Tovarna za proizvodnjo kisika je danes ena največjih na Kitajskem. Danes je v tej provinci zelo močna proizvodnja jute. Imajo tudi tovarno prediva in največjo tovarno svile, ki jih pravijo združene tovarne (na leto pridelajo 4 tone svile). V samem mestu Hančou je 700 delavnic svile, zato so stari pregovor o jezeru Si-čou in Škarjah dali v muzej. Od leta 1964—1976 je zaradi vpliva »bande četverice« močno trpela proizvodnja. Ta provinca je bila ena od mnogih, ki je utrpela največ škode in imela največ težav zaradi »bande«. V poljedelstvu in proizvodnji je prišlo do zastoja in zmanjšanja pridelkov in izdelkov. Zato je bila provinca I. 1976 prisiljena, da si sposodi žitarice. Neka od tovarn je bila na primer oškodovana kar za 5.252 milijonov juanov, torej za tri tako velike tovarne kot je bila sama. Predstavniki nam povedo še, da kolikor ne bi razbili te »bande četverice«, danes prijatelji iz Jugoslavije ne bi videli mesta Hančou. Leta 1976 je bil izvršen udar na to bando. Več kot deset tisoč ljudi je prišlo na ulice, kjer so vzklikali, da je to drugo osvobojenje. Po smrti predsednika Mao Ce-tunga je bila situacija zelo težka. KP je osvobodila deželo od »bande« in to je pomenilo za vse novo življenje. Leta 1977 se je proizvodnja v industriji povečala na 182 odstotkov. Ogledali smo si tudi plantažo čaja. v« . ifr «'Vr Delo na riževem polju Iz obsežnega opisa vodje oddelka na plantaži v kmečki komuni Ču Šušina sem si poleg škodljivih vplivov »bande štirih« na njeno proizvodnjo uspela zapomniti predvsem tole: Farma čaja je bila zgrajena v začetku I. 1955, čaj pa so pričeli gojiti v I. 1956. Skupno ima farma več kot 1300 uslužbencev oz. šteje 2000 prebivalcev, ki živijo na plantaži. Obdelujejo 413 hektarjev zemlje. Pretežno goje čaj (na 193 hektarih), riž (na 106 ha). Imajo še tri filiale za čaj in 4 predelovalne tovarne. Dote obdelane zemlje niso prišli brez truda, pove vodja. Pred izgradnjo je bila tu puščava. Pod Mao Ce-tungovim vodstvom so razvijali duh, snago in borbo. Tako se je mala plantaža razvijala in se še povečuje. Tekom 20. let se je letna proizvodnja stalno zviševala-Leta 1959 so dosegli prve uspehe. Leta 1963 je bil poprečni pridelek na tej plantaži 100 ton ali 750 kg na hektar. Deset let kasneje pa je bil poprečni pridelek 783 ton ali 2250 kg na hektar. Lansko leto so pridelali kar 2625 kg na hektar. Vodja Ču šu-šin pove š0' da so v obdobju 20. let 5 povečanjem proizvodnje okrepili tudi mehanizacijo. Sedal vse delajo s stroji. Ves pri' delek dobi država in celo za lastno uporabo ga poted1 plantaža odkupi od državS' Pri slabi letini morajo odkupiti od države 470 ton žitaric. Sedaj je več kot 23 j^1, odkar pripada plantaža drža-; vi. Gojijo predvsem »zelen1 čaj«. Ču ši-šin je pripomnil, d3 se zavedajo še vedno svoj® zaostalosti v primerjavi z ostalimi državami, čeprav s® dosegli že ogromne uspeh® Proizvodnja poteka po državnem planu. V. konferenc® KP Kitajske jim je postavil® veliko nalogo, da morajo doseči štiri cilje: modernizac1" jo kmetijstva in industrije I® razvoj tehnologije in znanosti. Življenjski standard se Povečuje iz dneva v dan, vendar je še nizek, zato ga marajo dvigniti s pomočjo ^ in predsednika Hua Kuo-f®r' Poprečni osebni dohod®^ na plantaži je 38 juanov ( juan je 11 din), največji r 60 juanov, za starejše del®; ce — vodja oddelka ima 5 juanov mesečnega dohodK®1 začetki s srednjo šolo im®). prvi dve leti le 20 juan® osebnega dohodka. KONEC PRIHOD NJ|(5 Kako se pripravimo na smučanje Čeprav je sneg že zapadel in se je smučarska sezona že pričela, misliim, da 116 bi bilo odveč nekaj os-koristila tudi pri pripravah hovnih navodil, 'ki bi nam na smučarsko prvenstvo Av-totehne v letu 1979. Mnogi mislijo, da bodo z nakupom drage opreme že 'ahko mirno počakali na prvi sneg in prvo smuko. Vendar temu ni tako. To seveda ugotovimo šele tedaj, ko I6 že prepozno, ko nam po Prvih sto metrih vožnje že Primanjkuje zraka in se nam Prično tresti noge. Tedaj hgotavljamo, da je tako smučanje naporno in predvsem nevarno ter da nam ha nudi nobenih pravih užitkov. Ca ne bi bilo tako, je Prav, da pričnemo čimbolj zspdaj s telesno pripravo, kajti zavedati se moramo, da si kondicijo nabiramo le Počasi in da učinek na smu-hišču ni odvisen samo od kvalitete smuči, temveč prav ako od uspešne telesne Pripravljenosti. Pripravo na smučanje na-adno delimo na dva dela: a) OSNOVA ALI TEMELJ- NA priprava V tem obdobju je potreb-0 čimbolj napolniti »aku-olatorje«, kot se temu re-®'. To je obdobje pridobi-anja osnovne vzdržljivosti. 80 najbolj primerne kircne telesne vaje (kole-rjenje, hoja, tek). Seveda ^a je treba v naravo, v breg, a strmine -in pobočja — ratka na tak teren, ki spo-'nJa na svet, na katerem mo pozimi smučali. Za to da; nam okolica Ljubljane Je veliko možnosti. Zlasti vo,r-erne 80 triim steze- ki . aiJo po ravnem, navkreber U navzdol. Neraven in va-ali t1eren P3 terja pri hoji . teku prilagajanje stopal on J®nkov. Torej treniranje •ežkem svetu je nepri- merno bolj učinkovito kakor hoja po sprehajališčih. In kako pogosti naj bodo taki treningi? Učinek bo dober, če bomo vadili vsaj trikrat tedensko. Zadostuje pa že dobra ura take vadbe (hitre hoje ali teka), vendar z določenimi pogoji: 1. da gre za hojo ali tek po valovitem svetu, 2. intenzivnost mora biti tako velika, da se znatno poviša frekvenca srčnega utripa, 3. upoštevati moramo načelo postopnosti — od lažjega k težjemu, od majhne obremenitve k večji, 4. pred vsakim treningom se je potrebno najprej ogreti. še najmanj težav boste imeli, če boste prve treninge opravili na trim stezi, kjer je vadba že programirana za vse starostne kategorije. Če pa ne, pa vam priporočamo hojo v zmernem tempu, nato hitrejšo hojo z daljšimi koraki, zaključite pa s tekom v zmernem tempu. Vse to naj traja kakih 10 minut. Zelo prav je, če nadaljujete vadbo s skupino razteznih vaj (s predkloni, zamahi z nogamii, rokami, itd.). Šele nato preidemo na glavni del treniranja. Odločili se bomo za 15 minut zelo hitre hoje ali teka. Kontrola obremenitve je frekvenca srčnega utripa, ki mora pri mlajših doseči do 150 utripov na minuto, pni starejših pa do 120 utripov na minuto. Zadnjih 20 minut treniranja na gozdnih stezah pa bomo namenili za sprostitev, torej za postopno umirjanje. b) SPECIALNA PRIPRAVA Kot ste že sami opazili, je v osnovnem delu poudarek na krepitvi srca, ožilja in dihal. Potem ko so »temelji« postavljeni (najmanj mesec dni redne vadbe), pride na vrsto specialna smučarska gimnastika. To so vaje, s katerimi imitiramo različna gibanja na smučeh in z njimi krepimo mišice, ki so pri smučanju najbolj obremenjene. Zlasti je poudarek na krepitvi mišic nog, trupa in rok. Za ta del priprave zelo priporočamo vadbo v trim kabinetih (vadba z utežmi in težkimi žogami, poskoki, preskoki, itd.). Ko gre za telesno sposobnost, kakršna je potrebna za prijetno in varno smučanje, je nujna vsestranska priprava. Človek mora biti dobro pripravljen, vse mišice morajo biti okrepljene in vsi sklepi -utrjeni. Zato morajo biti priprave na smučanje kar najbolj smotrne in pestre. Razen teka in hoje, gimnastike in atletike, morajo obsegati priprave na smučanje tudi tigre z žogo. Če boste upoštevali vsaj del teh nasvetov, potem vam bo smučanje v zasneženi naravi dalo veliko več užitka in sproščenosti kot sicer. N. PLETERSKI Kdor čaka — dočaka prvo mesto Že dolgo niso bili naši nogometni tnimčkarji tako na trnih kot zadnje dni meseca oktobra. Končal se -je namreč finalni del prvenstva občine Center v malem nogometu, v katerem smo pred zadnjo, zaradi slabega vremena preloženo tekmo, bili zasidrani na prvem mestu. Vendar pa je prav ta preložena tekma odločala o končnem zmagovalcu. Resda bi morala ekipa Kartonažne zmagati z visokim rezultatom 4:0 proti ekipi Pravosodja, kar pravzaprav ni bilo pričakovati. V športu pa je vse mogoče, zato so igralci našega moštva celih 14 dni nestrpno pričakovali zad- Brane Avsenik je v zadnjih tekmah veliko pripomogel k zmagam Avtotehne Po sedmih kolih peti V prejšnjem Glasilu smo poročali, da se je za košarkarje Avtotehne začela že nova TRIM sezona in sicer v TRIM ligi občine Center. V prvi, to je najmočnejši skupini, smo ,po dveh uspešnih kolih doživeli dva poraza, nato pa zopet dve zmagi in en poraz ter smo po sedmem kolu na solidnem petem mestu. To pa nam še vedno daje upanje, da se uvrstimo na koncu na tretje mesto, kar pa je pravzaprav tiha želja vseh igralcev. REZULTATI: Avtotehna : RTV 28:36 Avtotehna : UJV 26:29 Avtotehna : KS Poljane 37:36 Avtotehna : CEO 35:31 Avtotehna : Intertrade 30:40 LESTVICA PO SEDMEM KOLU: 1. Intertrade 761 251:20212 2. UJV 761 175:15212 3. Lj. banka 752225:132 10 4. Slovenijales * l nji dvoboj, v katerem so »Kartonaževci« bili za en zadetek prekratki in na naše veliko veselje smo po mnenju vseh nastopajočih zasluženo postali občinski prvaki v nogometu za leto 1978. V predtekmovanju, ki je bilo razdeljeno na pet skupin, od katerih je vsaka štela 12 ekip, smo v naši skupini gladko opravili z vsemi nasprotniki in zasedli prvo mesto, v finalnem delu pa smo eno tekmo izgubili in to bi nas skoraj spravilo ob prvo mesto. Za ta veliki uspeh so zaslužni prav vsi gralci, ki so žrtvovali mnogo popoldnevov za šport in rekreacijo pa tudi za ime Avtotehne in so redno prihajali na tekme. Če pa bi le lahko nekoga izdvojili, potem je to prav gotovo vodja ekipe, trener in igralec Žnidaršič Boris, pod čigar vodstvom se je pravzaprav začela »druga pomlad« nogometa v Avtoehni. Plod le-te pa je še en ličen pokal v naših vitrinah. Rezultati finalnega dela tekmovanja: Avtotehna : TTG 0:3 Avtotehna : Kartonažna 1:0 Avtotehna : Pravosodje 9:0 Avtotehna : Sloga 4:3 1. Avtotehna Lestvica: 2. TTG 3. Kartonažna 5. Sloga 4. Pravosodje 752211:171 10 5. Avtotehna 743241:241 8 6. RTV 7 34223:199 8 7. CEO 7 34 206:205 6 8. KS Poljane 7 3 4203:205 6 9. Tisk. Lj. Pravica 7 3 4 137:142 6 10. Slovenija ceste 725221:238 4 11. RSNZ 7 25 192:231 4 12. Tegrad 7 07 76:172 0 rd RD Balet ali nogomet? Boris Žnidaršič v borbi z igralci Brinja prišli ► -4 odšli DSSS — Prišli: 6. 11. 1978 Anica Žličar 13. 11. 1978 Metka dipl. ing. arh. Černe 20. 11. 1978 Ivana Brezov-nik Odšli: 14. 11. 1978 Bojan Cedilnik TOZD TRGOVINA — Odšli: 31. 10. 1978 Jože Galič 14. 11. 1978 Cvetka Lippai TOZD ZASTOPSTVA — Prišli: 1. 11. 1978 Goran Kanalec — premestitev Odšli: 30. 11. 1978 Marija Kocmur — upokojitev TOZD SERVISI — Odšli: 8. 11. 1978 Sabina Filip 8. 11. 1978 Vili Božič 10. 11. 1978 Nail Džafič — v JLA 10. 11. 1978 Jože Smolič — v JLA 10. 11. 1978 Zdravko Škrjanec — v JLA 17. 11. 1978 Vili Lukman 30. 11. 1978 Marija Kovačič Ali veste, kaj je na sliki? Naj vam pomagamo. Nova »Industrijska cesta« in novi dostop do servisov in konsignacij naše DO, ki bo v uporabi vse tja do konca junija 1979. Uganite, zakaj se naše stranke lahko zapeljejo mimo odcepa v objekt na Celovški cesti 228? ////////// ^ / i//x//v/x/ / / .VT -tl V / //V / ,/ T>lI^ŠCJE. MLE- cAJA SEL3A- KoViMA PROEpt Z. PoKc. Topi — Tev TALSIE- wve n^r>i7 T>IMAV/- KiAZUv/ _ ZA KRAD- uvivec PRJSTA5 Ti^PtA PRUPA- bMICA TATIA- PoV Folit.za- ri^. API&R-. poumid CPHoMASj KRAT TKI PLANICI ////TTtT^ i/' ^7 ?eeME- resjec zevi- ^ -Tež (-»To— UeTA- tsteKkfc "FRAMC.. ktoMItes sesalec frtfe VKTELKI3A, £boT>of3MI jgil-oVeMstCl SLIKjAJ?. £u &K£»PEW KJoB.- -TIKTO PREIVdZr. ^■Tv/O St/V- SUMSfcU TRep- me=t “Tll—O \^~ Va£b>KA H>f^er>o- SE,-srisiu /A.I—1 Brat°v SJKJ V "čep o ldL_e— r-teNj IMEL CHAPLl- NJOVe vr>ove M. IME <=\C^>T MA. S-VATB.I SELSTA-vi i_: PETesLIKI 1'f^l : ■ ikci-l_U pse. i— i KJ«=C- C,olKA v_ masnih VuuiV-CMH URAJ>WI KITAV- S^KI Vot>l — T&L.T UETl opLICHM 5>fcllFl$T ^KkJEL-Z. PREfeER KJov/k PEgsELM IV/ANJ