✓ List 42. Tečaj LIX p u I Izhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 6 kron, za pol leta 3 krone in za četrt leta 1 krono 60 vin. y pošti prejemane pa za celo leto 7 kron, za pol leta 3 krone 50 vin., za četrt leta 1 krona 80 vin. , — po Za prinašanje na dom v Ljub- ljani se plača na leto 80 vin. Naročnino prejema npravništvo v Blasnikovi tiskarni plača za vsako vrsto za enkrat 16 vin., za dvakrat 24 vin., za trikrat 30 vin. Oglase (inserate) vzprejemlje npravništvo Dopisi naj se pošiljajo nredništvn „Novic' V Ljubljani 18. oktobra 1901. Včeraj i to Državni zbor. v četrtek, se je po petmesečnih pcčit- zasedanje, ki utegne na nicah zopet sešel državni zbor v premnogih ozirih biti velikega pomena za prihodnjost. tem zasedanju bo namreč treba rešiti zadeve, od ka- terih ni odvisna samo eksistenca Korberjevega ministrstva ampak še kaj več. Korber ima nalogo, doseči votiranje proračuna in odobrenje trgovinske in carinske pogodbe z Ogrsko, to je treba zanesljive večine in ničesar v državni zbor j kar treba zamoglo da se ne vrže provzročiti ne rečemo obstrukcijo ali vsaj namen, zadrževati in zavla čevati razprave o raznih predlogah. Položaj Korberjevega ministrstva je jako delíkaten kajti boriti se ima z raznimi nasprotstvi. Ta nasprotstva morajo biti še večja, kakor se javno kaže j j saj sicer da ne bil dr. pl. Korber pred nekaj tedni javno povedal, je pripravljen na odstop. Kadar začno ministri tako govoriti, tedaj se morajo nahajati že v velikih škripcih. Ni dvoma, da bi ministrski predsednik rad dobil v parlamentu večino » ki mu votirala budget in na godbo, ali sestaviti jo je težko, ker bi bilo treba združiti v celoto elemente, ki so si najbolj nasprotni. Vlada misli, kakor oznanjajo razni oficijozi, na se- stavo nekake koalicijske večine, v kateri Poljaki, bili jedro Nemci in Čehi, okrog katerih bi se potem lahko grupirale druge manjše skupine. Vsenemci. Ti so pravi zapovedniki vseh nemških strank in zato so Slovani pripravljeni, da bodo Nemci v prihodnjem zasedanju razvili v državnem zboru prapor narodnostnih bojev ter z vsemi silami poskusili doseči uveljav-ljenje nemškega državnega jezika. To pa ne bo samo akademični poskus, kakor svoj čas. Nemci se to pot ne bodo dali tako z lahko odbiti, kakor tedaj, to je umrli grof Wurmbrand zahteval uveljavljenje nemškega držav- nega jezika. Nemške stranke, ki imajo take namene 5 pač niso sposobne, da bi mogle biti član večine, v kateri bi sedeli tudi Poljaki in Čehi. Sicer pa je več kakor dvomljivo, ako se da Čehe sploh pridobiti za koalicijsko večino. Čehi še niso dobili tolikrát in tolikrát zahtevanega zadoščenja za razveljav-ljenje jezikovnih naredb in tudi sicer so postali skrajno nezaupni proti Kôrberjevemu ministrstvu. Češki listi pravijo, da bo najprej treba revidirati delavnost Korberjevega ministrstva v zadnjih mesecih, da bo treba pregledati proračun, če je vlada izpolnila svoje obljube, katere je baje naredila tedaj, ko so Čehi odnehali od obstrukcije, potem šele se odloči, kako stališče zavzemo Čehi proti ministrstvu. V obče naglašajo Čehi. da se z „gospodarskimi M predlogami ne dajo odvrniti od svojih narodno političnih prizadevanj j češ J da za uspešno gospodarsko delo morajo biti poprej narodnopolitični prepiri poravnavi in mora biti zagotovljen narodni in politični mir. Šele kadar bodo Čehi vedeli » kako je z vprašanji, ki se tičejo njihove narodnopolitične eksistence, potem šele so pri pravljeni premišljati, kako stališče zavzemo glede pro računa in nagodbe. Tako Čehi kakor Nemci stoje torej na stališču ga vlada ni in ne more biti vesela, ker jej to ki stališče Poljaki iskreno žele, da bi se ustanovila trdna ve- ne daje dosti upanja, da spravi pod streho proračun in čina » ker v taki večini imeli odločilno besedo in nagodbo. jim ista donašala obilnih koristi. V prvi vrsti mislijo na Jugoslovanski poslanci pri vseh teh kombinacijah zvezo z nemškimi strankami, ali v tem oziru jim stvar sploh ne pridejo v poštev. In tudi tedaj ne bodo prišli, se takoimenovani hrvatskoslovenski klub združil s ne pojde gladko iz pod rok, ker se vse nemške stranke ravnajo jedino tako j kakor jim veleva strah pred če takoimenovanim slovanskim središčem. Vlada bo vedno računala s tem, da so jugoslovanski poslanci razdeljeni Afganistan leži v sredi med Rusijo, Kitajsko, Prednjo (angležko) na dve skupini in bo jedno skupino izigravala proti drugi. narodnem oziru zaradi tega tudi ni upati, da Indijo in Perzijo. Vladar Afganistana pa je te dni umrl in njegovo nasledstvo provzroča diplomatom Anglije velike skrbi. Kajti v Afganistanu ima Rusija velik upliv in ako hoče ona izkoristiti ta upliv, ima Anglija dovolj vzroka se bati, da ruske bi kaj dosegli, dasi ne bo kmalu tako ugodne prilike, kakor pri razpravi o nagodbi. Odgovornost ze to zadeva fotě preko Afganistana udeřo v Indijo in se je polaste, Vsled tiste, ki so prouzročili razbitje jugoslovanske delegacije, tega si Anglija mnogo prizadeva, da spravi na prestol v Afga- nistanu moža, ki bi jej bil naklonjen, kar pa se jej težko posreči. Kakor poroča brzojav, je naslednikom umrlega Politični pregled. emirja izvoljen njegov najstarejši sin Kabil Ullah Khan. Državni zbor. zbornica na novo zasedanje. V četrtek se je sešla poslanska Vojna v južni Afriki. Angliji Prve seje bodo pač posvečene vsakovrstnim nujnim predlogom. Za petek je bilo naznanjeno, nevolja zaradi tega, ker ni nobenega upanja, da južni Afriki končala kaj kmalu. Vse, od višjih vlada bi velika vojna v krogov doli predloži vlada proračun da zanimanja volitev odločno odklonil. Sedaj stoji v ospredju, vsega podpredsednika. Prade je novo volitev Vsled tega so tudi Poljaki za to, da se II. podpredsednik dr. Žaček voli I podpredsednikom. Kdo pa pa naj stopi na njegovo mesto, je še popolnoma negotovo. do povprečnega prebivalstva je ogorčeno zaradi neuspešnega vodstva te vojske, katera je zahtevala že nad 20.000 angležkih vojakov, ki so na boiišču umrli, a nad trikrat toliko onih mož, ki so na bojišču umrli, a nad trikrat toliko so vsled vojnih štrapac postali takorekoč nezmožni za življenje. Celo konservativni člani parlamenta se ne morejo ve "V Volitve na Češkem niso v narodnostnem oziru vzdržati, da se ne bi najnepovoljneje izražali o vojnih dogodkih pn- V južni Afriki in o nasledkih te vojne za vso državo. Tako nesle nobene druge premembe, kakor da so Budjejovice prišle je član parlamenta Winston Churchill, katerega so Buri so v nemške roke. Agrarci politična stranka in torej mladočeške politike, prej odobrenje. nastopili kot stanovska ne kot vjeli pri Colensu kot vojnega poročevalca in je pozneje njih izvolitev ne pomeni obsodbe ubežal iz Pretorije v Lorenco Marquez, izjavil na nekem shodu Mej Nemci so dosegli v Saddleworthu, da sedanji položaj v južni Afriki ni nič boljši. največ uspehov Schônererjanci. Večina v dež. zboru je seve nego še mnogo slabši, kakor je bil v početku te nepotrebne zopet češka, dasi bo vsled kompromisa v veleposestvu slabša, vojne. Očital je vladi, da je premalo poučena o vseh razmerah nego doslej. Industrijalci kot spekulantje. te dni obrnili do vlade, naj jim z naročili pomore. Začelo se Da plečih Chamberleina in Balfoura in da bode njihova govoriti o nekaki krizi. To je vse sleparija. Fabrikantje fast, ako ne še kaj druzega, odvisna od načina zaključka te odpuščajo delavce, da bi vlado prisilili oddati jim naročila, vojne. Ljudstva se je polastila neka čudna apatija, ker smatra ob jednem in pa da si s krutimi proklamaci j ami in grožnjami le neiz-Fabrikantje so se merno škoduje. Zlasti, pa je dejal, leži vsa silna odgovornost pa sklepajo, da podraže železo, naznanjajo, da se ta položaj za stalen in ne vidi rešitve. Najhujše pa uplivajo podraži opeka, sklepajo nove kartele in se počutijo tako dobro, na angleško prebivalstvo zadnja poročila o velikih izgubah za da so delnice Alpinske družbe na borzi poskočile. Vse vpitje Angleže. Grlasom teh poročil je padlo od početka vojne in do o industrijalni krizi je švindel. Nov deželni maršal v Galiciii. Novim deželnim danes nič manj nego 824 častnikov in 16.648 mož. Neugodna poročila pa se množe čedalje bolj. (ribanje vrhovnega poveljnika maršalom gališkim je imenovan grof Andrej Potočki, nje- Bothe proti Natalu daje silno opravila Kitchenerju. To gibanje govim namestnikom pa grškokatoliški nadškof Szeptycki. provzroča Angležem v neprestanih manjših in večjih spopadih Ogrska. Izid volitev v državni zbor je vender po- toliko izgub, da je angležka cenzura začela dosledno zatirati membnejši, nego se je mislilo. Tiszova frakcija, ki je doslej vsa neugodna poročila. Vrhu tega že ni več nobena tajnost, gospodovala v vladni stranki, je namreč popolnoma uničena, da je vsled vojne zabredla Anglija v težavni finančni poločaj. Na njeno mesto stopi prejšnja narodna stranka. To se pokaže Prav radi tega bode treba sklicati parlament, da dovoli nov tudi v konstrukciji ministrstva Szell za hoče vodjo prejšnje kredit za vojno 60 milijonov funtov šterlingov, t. j. 600 mili-ministra notranjih jonov goldinarjev. A vedno rastočemu kreditu se upira že tudi narodne stranke Horanszkega napraviti del. grof Apponyi pa je določen, da postane prezident po- ljudstvo in ako pojde to pot dalje, ne ve se, kaj ima slediti slanske zbornice. Srbija, Petrograda poročajo, da car in carica še v Angliji sami. nočeta sprejeti srbske kraljeve dvojice, o katerem sprejemu se je že mnogo pisalo. Natalija je namreč poslala carju originalna pisma, katera je pisala svoj čas kraljica Draga nekemu francoskemu inženerju, s katerim ie imela intimno znanje, ■šl A*íwfesAsÉ/ jIV & A*A* A AArAAsAAA<*A^^ iií V" ^f^ h, - * " f * ' j * jT } t Jr r i j i ? c * * S • ^ * ' T i ? ^ • V • * v * W M ' 'm m w m ' • " * brtnija. ter ga silila poroki, češ, da je ž njim v blagoslovljenem 9 stanu. — V Kruševcu so se pripravljali na sprejem kraljevske Obrtniške UStanOVe Za obiskovalce Strojnih dvojice, kar je eksplodirala velika množina dinamita in smodnika v jedni tamkajšnjih prodajalnic. Porušilo se je 12 hiš, in drugih naprav v uradu c. kr. trgovin osebe so ubite, 14 je nevarno ranjenih. Kralj je na to odpovedal obisk. skega ministrstva za pospese vanje obrta Francija. T n ♦ Po predlogu prokuratorja republike se je na Dunaju. odredila konfiskacija vsega imetja onih katoliških redov, kateri C. kr. trgovinskega ministrstva urad za pospeše niso prosili avtorizacije. Vodstvo francoskih rudarjev bo vanje obrta je naznanil trgovski in obrtniški zbornici v zborovalo 20. t. m. v Sànt Ethiennu; posvetovanje pojde za tem, ali je pričeti generalni štrajk ali ne. V nekaterih krogih sodijo, da je generalni štrajk neizvedljiv. Ljubljani, da je c. kr. trgovinsko ministrstvo z ukazom z dne 27. februvarja t. 1. odredilo, da je v posebnega Afganistan. poslednjem času se to ime v diplo- ozira vrednih primerih podeliti obrtnikom, ki ne stanu-jejo na Dunaju, ustanove, da lahko obiščejo strojnico maciji hkratu jako mnogo imenuje. Afganistan je država v Aziji, katera igra velikansko ulogo o bodočih političnih dogodkih (Masehinenhalie) in druge naprave c. kr. urada za po-V onih krajih, zlasti v razmerah mej Anglijo in Rusijo, kajti speševanje urada. Štipendisti dobe razen povrnitve vožnih stroškov (osebni vlak III. razreda) Bivanje na Dunaju traja največ Da se te ustanove za obrtni koristno porabijo, se bo oziralo še dni. stan kron na dan. izbiraj bolj močno, težje steklo od vrste, katero ima velik, kolikor mogoče jabelčasto-okrogel obod (vamp), pa precej dolgo, ozko in močno grlo. Ti tudi najlepše svetijo. Ko ga kupiš, zavij ga v ovseno na take prošnje, slamo in deni ga v loncu hladne vode k ognju. Tukaj naj se ustrezajo naslednjim pogojem: Posamezni prosi Ici. prekuha in močno prevre potem pa se v omenjeni posodi počasi ohladi. To sredstvo priporoča se za najboljše, da se Posamezni obrtniki krhko steklo nekoliko omehča, da potem tudi ob vročini luči dobe le takrat ustanovo, če dokažejo, da bodo v svojem i obrtu upeljali strojni obrat, opremljene prošnje naj pristojna obrtna zadruga vloži Jag je vztraja. Take, s potrebnim dokazom pri c. kr. trgovinskem ministrstvu in naj jim priloži prepis zapisnika one zadružne seje, v kateri so se določili obiskovalci. 2.) Odbornikom 1 n članom obrtnih za Kako hraniti sveže sadje 9 drug se podelijo take ustanove, če gre za ustanovitev pridobitne in gospodarske zadruge, za prireditev obrtne vrst najdalje ohrani, da ostane dobro za prodajo Da se določi, kako se sveže sadje pozno zorečih shra- razstave ali strokovnega tečaja » za napravo osrednje nilo je poskušališče kr. sadjarske in vinarske šole v delavnice ali podobnega zadružnega obrata ali kake druge Geisenheimu pred nekaj leti 6. novembra po 25 kosmačev naprave ki spada v okvir državnega urada za pospeše in pa ravno toliko bergamotek, enakomerno razvitih na vanje obrta tej 1 na c. kx, trgovsko ministrstvo naslov- razne načine, kakoršni so v navadi. Ti načini so le: ljeni prcšnji naj prosilci naznanijo nameravano napravo 1.) Sadje se zavije v svilen papir. 2.) Dene se med stru in kaj so že sami ukrenili za nje uresničenje. gotine. 3.) Vloži se v ječmeno slamo in zakoje. 4.) Zloži 3) Obrtne združbe 1 zlasti obrtne zadruge t se v otavo. 5.) Zaspe se z žaganjem. 6) Zaspe se s obrtne 1 pridobitne in gospodarska zadruge, obrtna društva pšeničními plevami. 7.) Vloži se v izprano milko. i. r. dobe za skupni obisk strojnice in drugih naprav Shrani so v hladni shrambi 1 kar tako razloženo. urada za pospeševanje obrta male prispevke potnim Prsti se na sadje naspe v prsteno posodo » katera 8) 9.) se stroškom iz kredita za pospeševanje obrta, če dajo tudi sami ali druge obrtu prijazne korporacije prispevke premožnim udeležencem. potem zakoplje na vrtu. Sadje se je na vse imenovane ne načine, izvzemši št. 10 hranilo v sadni shrambi; 11.) prošnji na c. kr. trgovinsko ministrstvo je navesti število udeležencev in višino poprej omenjenih prispevkov. hruške so se pa že zavile v probkovo moko j katero ra 4.) Na prošnje in takega kraja, v katerem ali v bijo na Španjskem za pošiljanje trdega namiznega grozdja. 9. februvarja so vse sadje vzeli iz posod, po katerih bilo poshranjeno, in so je zložili v zakurjeni sobi na čigar bližini obstoji kak zavod za pospeševanje obrta z mizo, kjer se je do 22. februvarja večkrat pregledovali razstavo strojev, se ne bo oziralo. To se sadje pa godilo da bi zvedeli, kako se vzdrževalo po sadnih prodajalnicah, ker se prodajalci često Obrtnijske raznoterosti. pritožujejo, da je sadje lepo, kadar je vzamejo iz posod, v katerih je bilo spravljeno, v prodajalnici pa kmalu Dobavni razpis za male obrtnike kr. ministrstvo porjavi in dobi lise ter ga ni moči prodati. Uspeh teh za deželno brambo namerava potrebščine raznovrstnih oblačilnih in opravnih predmetov dobavati pri malih obrtnikih. Dobave se sme udeležiti vsak samostojen obrtnik,.ki stanuje v tostranski poskusov I) bil ta-le: svilenem papirju zavita jabolka in hruške so državni polovici, in sicer samostoj jih je dobaviti, so Predmeti opa8niki o ali kot ud obrtne zadruge, bluze, hlače, ulanke, životni se najbolje ohranile; svoje lepote ni sadje nič izgubilo in tudi pozneje v sobi ni dobilo lis. Ugodile so se redno črevlji različne velikosti, usnjeni pasi z zaponko, in njih ukus je bil čist. različni jermeni za puške, plašče, kuhinjsko orodje, kavale 2.) Tuitf s strugotinami bil uspeh ugoden, če rijske sablje, stremena itd,, jermena za uzde in druge potreb- tu(jj ga(jje nj bilo tako lepo, kakor pri prejšnjem poskusu ščine iz usnja itd itd Ponudbe morajo po predpisanem uzorcu najkasneje do 18. novembra t 1. do 12. ure opoludne dospeti na ministrstvo za deželno brambo. Uzorci predmetov, katere Omladilo se je bilo redno in ukus je bil čist. 3.) Zavijanje v ječmenovo slamo se pa ni izkazalo je dobaviti, se lahko vpogledajo, za čevlje tudi lahko kupijo posebno ugodno. Sadje se še precej dobro ohranilo » pri glavnem skladišču vojne oprave na Dunaju. Razglas z pa je iZgUbilo lepo barvo. Tudi se prav dobro ni ugo natančnejimi pogoji, zaznamek predmetov, cenik in ponudbeni uzorec se lahko pogledajo v pisarni trgovske in obrtniške zbornice, katera na zahtevanje razglas tudi pošlj Kako napraviti svetilna stekla (cilindre) bolj dilo; drugega ukusa pa ni dobilo od slame. 4 ) Hruške, vložene med otavo, so potem v sobi kmalu postale lisaste in so jele gniti. Imele so tudi ukus trpežna? Znano je, da steklarne posebno zadnje čase izdelu- po senu. Pa tudi jabolka So izgubila lepo barvo. Uležala jejo 8labejša stekla, nego so to v prejšnjih časih. Napravlj jih tanjše, pa tudi tvarina je slabša, navrh pa jih še prenaglo ohlade in se zdrobe skoraj brez vzroka. Da se tem neprilikam vsaj nekoliko izognemo, pazimo na naslednj so se bila popolnoma, pa tudi dobila ukus po otaví novo izdelane. Nasledek je, da kar zlepa popokajo 5.) žaganju spravljene hruške so potem v sobi v kratkem času ovenele, dobile so lise ter so imele ne Kadar kupuješ cilinder, prijeten ukus po lesu, tako da bi ne bile za prodajo 6 ) V plevah so hruške ostale precej sveže, jabolka so pa močno ovenela. Sadje je pa imelo zaduhel ukus. 7.) V listju so hruške dobile irncgo lis in so močno ovenele. Jabolka se se pa dobro ohranila, le malo so ovenela. 8.) V milki se je sadje prav dobro ohranilo, a ne do dobra omladilo. Ta način se bode dal torej le ondi uporabljati, kjer hočejo sadje dalje hraniti, kakor je navada. Ukus je sadje imelo čist; dobro bi pa bilo morda, sadje zaviti v svilen papir. 9.) V shrambi prosto ležeče sadje se je dobro ohranilo, v sobo prineseno je pa močno ovenelo. 10.) Y prst položeno sadje, ki se je v prsteni posodi na prostem 50 cm globoko zakopalo, ohranilo se je v zemlji jako dolgo in dobro, a je izgubilo mnogo vred-nosti. Hruške so imele malo zaduhel ukus in nekatere so tudi jele gniti. 11.) V probkovo moko vloženo sadje se je izvrstno ohranilo, v sobi je pa močno zvenelo. Ti poskusi kažejo, da se sadje najbolje ohrani v svilenem papirju in v strugotinah, da ne zgubi svoje lepote, da se ugodi popolnoma in pozneje v gorkem prostoru ne pokvari hitro. Če se bodeta združila oba načina, bode uspeh gotovo še boljši, zatorej priporočamo slednjemu, ki hoče spraviti pozno sadje, da je zavije v svilen papir in vloži med strugotine. Će na ta način sadje de-nemo v vodo, kakor delajo na južnem Tirolskem, spravimo ga lahko mnogo, če tudi nimamo posebne shrambe za sadje. Dobri uspehi se dosežejo tudi še z listjem in drobnim peskom, pri hruškah tudi s probkovo moko, in da pozneje venejo. V drugi vrsti hodijo v poštev pšenične pleve, ječmenova slama in prosta shranitev v sadni shrambi. Žaganje in otava dajeta sadju drug neprijeten ukus, sadje spravljeno v zemlji, izgubi svojo lepoto. Splošno se lahko reče, da se sadje tem lepše ohrani in popolneje omladi, čim bolj ovira snov, ki se naloži okoli njega, da ne izhlapeva in čim bolj brani unanjemu suhemu zraku do njega. Sadje, ki se je močno potilo, lože vene, posebno pa zrjavilo sadje, kakor je to videti pri kosmačih. Zabraniti se mora, da prah ne prihaja blizu. Če sadje leži nezavito v sadni shrambi, skrbi, da bode zadosti svežega zraka, da ne začne veneti. O' tem se vrše še dalnji poskusi, torej tukaj le to opomnimo, da suh zrak in z njim združeno izhlapevanje ne pospešujeta le venenja, temveč ovirata tudi gojenje. Pozno sadje, če se je skrbno trgalo, lahko prenaša mnogo več vlažnosti, kakor se navadno misli. Kmetijske raznoterosti. Ali treba tudi svinje snažiti? Glede na krmljenje in snago store naši posestniki navadno to-le : V nesnažno, s staro, okisano piôo do polovice napolnjeno korito vržejo nekoliko klaje, sem in tja površno nasteljejo. In jedino to je, kar store za svinjsko snago, namreč površno nastiljanje. Ljudje še dandanes žive v nespametni veri, katera uči, da se prašič zavoljo same iiesnažnosti valja po blatu, „čim bolj je svinja blatna, čim bolj nesnažna, tem bolj ji tekne in se tudi rediu, tako zatrjujejo neumni nevedneži To misel so podedovali od svojih pradedov in se je drže, kakor klošč pasje kože. Pred nekolikimi leti ni bila živinoreja tako razvita, kakor je današnje dni. Ljudje so videli, da se valja svinjšče po blatu in so djali : „Glej no, kako mu to dobro deM. To mnenje se je preneslo od očeta na sina in od tega na svoje otroke, ter tako šlo od ust do ust in se ohranilo nepokvarjeno do današnjega dne. In ako se mu reče: „Daj svinjam sveže vode, da se v njej skopljejo, očistijo in ohlade ; umivaj jih vsak dan s hladno vodo, in jih odrgaj s slamo". In kaj mi potem tak trdovratnež reče: „Kaj boš ti mene učil! Jaz sem že star in vem kako mi je delati; moj dedek so tudi tako delali, pa so tudi imeli svinje" ! Tako govorijo ti sebičneži in se ne dajo niti picice podučiti, misleči, da bo pri tem njih starost užaljena, ako bodo poslušali nasvete mlajših. Hvala Bogu, da se nahajajo še gospodarji, kateri so se otresli te starinske navade, ter se drže novih koristnih izkušenj. Še enkrat povdarjam: Umen živinorejec da prašičem dosti sveže vode, da se kopajo, čistijo in ohlade; nadalje jih umiva vsak dan s hladno vodo, in nato jih odrga s slamo. Debele svinje izpiraj tudi po zimi — pa ne z mrzlo, temveč z hladno vodo, — in potem jih pa odrgaj s cunjo, da se posuše. Ta posel izvršuj v gorkih svinjakih, ker se prašiči drugače prehlade. 1. Svinja ljubi čistoto in snago ravno tako, kakor vsaka druga žival. 2 Čist in snažen prašič je vedno bolj zdrav in 3. donaša večjih dohodkov, kakor nečist in umazan. Te točke skušal bom na kratko razložiti. Prašič pušča svoje blato vedno v enem kotu svinjaka, da si ne ogrdi svojega ležišča; nikdar se ne bo vlegel na onesnaženi prostor. Ako je le še nekoliko čiste slame v hlevu, poišče si jo ter se zarije vanjo. Ker se onesnaži vedno v jednem kotu, in ker se ne vleže v blato, zatorej ljubi Čistoto in za-metuje nesnago. Res je, da se svinja rada drži blata, luž in mlak, pa to stori radi tega, da se ohladi. Privošči svinji čiste vode za kopanje, osnaži jo po koži, in prepričal se bodeš, da ne pojde več v blato in mlako. Zakaj pa se po zimi nikdar ne valja? Po zimi zato ne, ker mu ni vroče, po leti pa se mora iti hladit v nesnažne mlake, ker mu ne daš ti hladne in čiste vode. Vsak se je že prepričal, da bolehajo prašiči po letu češče, kakor po zimi. Vzrok tej prikazni je nesnaga in velika vročina, katera škoduje posebno debelim svinjam. To vse se lahko odpravi s hladno vodo. Gniloba ščetin je jako nevarna svinjska bolezen, vsled katere počepa mnogo živalij. Kaj pa je vzrok tej bolezni in kako jo zabranimo? Najpogla-vitnejši vzrok gnilobi ščetin je nesnaga. Bolezen pa odvrnemo tako-le: Svinje držimo v snažnih svinjakih, dajemo jim tečne piče ter sveže vode za pijačo in kopanje, slednjič jih očedimo vsak dan po koži. Tudi korito naj se večkrat s krtacu dobro osnaži. J. Vuk. Kakšno bodi seme? Resničen je pregovor, ki pravi: „Kakršna setev, taka žetev", in vender mnogo kmetovalcev ne pazi na ta pregovor. Koliko slabega, malovrednega, koliko s plevelom pomešanega in strtega semena se pri nas poseje ! Mnogim gospodarjem niti na misel ne pride, da bi seme skrbno očistili od plevela ; zatorej ni Čuda, ako raste na njivi mesto pšenice ali žita plevel. Pri setvi je torej glavna stvar dobro seme in to mora biti: 1. Ono mora biti debelo, težko, popolnoma zrelo in lepo napeto. V tem oziru se gode pri nas še sploh mnoge napake, čas je, da jih že enkrat odpravimo, in da rabimo zanaprej vselej le najlepše blago, kajti dobro seme je v mladosti veliko bolj trdne narave in ne poleže tako hitro, kakor pa, če smo sejali slabo seme. Kako pa moraš zahtevati od slabega semena potem dobro in močno rastlino. 2. Dobro seme mora biti čisto, t. j. očiščeno od plevelnih zrn, prahu, resuin, plev, peska itd. Posebno škodljiva so v semenu ple-velna zrnca, ker se ž njimi zaseje največ plevela po njivah. „Kdor seje plevel, tudi žanje plevel", zapomnimo si dobro te besede ! Male množine semena, posebno debelega n pr. grah, od vseh človeških duš zapuščena razmišljala je stanje fižol itd. očistimo in preberemo lahko z roko ; žito in druga drobnejša semena pa se očisti s posebnimi stroji, takozvanimi svoje in se čutila nesrečno Premišljala je večkrat i tri jer ji. Dobro bi bilo in posebno se priporoča da imeli v s čim je tako razžalila Bogá, da jo sedaj tako neusmi vsaki občini vsaj po jeden tak stroj 3 Seme mora biti pravo ali pristno ; žitna in druga debelejša kmetijska semena lahko ljene biča. Spominjala se je svojih tovarišic, kako se one vesele pri svojih stariših ona pa sirota. razločujemo glede pristnosti, ker jih vsak dobro dozna Paziti Povdarjala večkrat, da nesrečnejšega bitja ne more pa moramo pri nakupov deteljnega ali travnega semena kajti danda so sleparije z majhnimi, manje znanimi semeni na dnevnem redu. Torej kupite seme le pri zanesljivih osebah ; posebno se priporoča, da se vsak kmetovalec obrne do kmetijske družbe v Ljubljani, katera mu preskrbi točno in hitro je umrla biti pod Božjim solncem. Toda najhujše je imelo še-le priti! Včasih se je spominjala tudi zdravnika. Odkar jej , ni ga videla nikdar več jahati na iz- mati ter tudi pristno seme. 4. Dobro seme mora biti kaljivo. Na to moramo posebno paziti, ker med semenom in semenom v tem oziru lahko prav velik razloček. Slabo kaljivo seme ie malo vredno. Takega semena moramo veliko več vsejati, ker ga veliko ne izkali. Trgovci, kateri nam prodajajo seme, morajo nam biti porok (jamčiti, garantirati), da izklije toliko semena, kakor je napovedano ; n pr mi kupimo detelj in kupec reče : izklije prehod. Domišljala si je, da tudi on trpi njeno bolest kje v tihoti in j da radi spoštovanja zdaj ne nad leguje. Radi tega njegovega ) po njej izmišljenega čina cenila ga je veliko bolj Kakih d^set dnij po materini smrti pa se napo seme Kaljivost tega semena je 85 °/0", t. j. od sto zrn 85 zrn, onih 15 pa je za nič kaljivosti tila v vas, opraviti svoje skrbi. Prva njena pot je bila v župnišče, da je poravnala pogrebne stroške. Na voglu semena pa se lahko sam prepričaš. Tukaj ti hočem navesti najpriprosteji način. Vzami navaden krožnik, na katerega po pri sodniji je srečala zdravnika. Pozdravil jo je in po gledal v tla. Smilim se mu, on dober človek si je ložiš pivnik (pivni papir) in ga namoči z vodo. Na tako pri- mislila in hitela dalje pravljen pnpir deni dotično seme in to pokrij zopet z drugim kosom pivnika, kateri mora biti tudi moker. Da ostane papir vedno moker, poškropi ga večkrat z vodo. Krožnik pa postavi na primerno gorek kraj, da ti seme hitreje izkali. Najbolje je, ako vzameš za take poskuse sto zrnic semena, ker potem lahko Takrat so imeli v LazišČu dobrega župnika i zlato dušo Sad njegove marljivosti je krasna, nova cerkev, župnišče, sploh vse naprave • • • • I 1 tam Prijazno se nahajajo še dan danes vsprejel Mimico in jo tolažil uspešno. izračuniš kaljivost semena v odstotkih o /o) od 100 zrn 60 zrn, znaša kaljivost 60 °/o, Če izkali na pr. Izpraševal jo je o gospodarskih stvareh, kaj misli početi ali ako izkali od 100 zrnic le 78 zrn, tako znaša kaljivost 78 %• Na ta način se lahko prepričamo o poštenosti semenskih trgovcev in Ko pa je naposled prav malo izvedel, pričel jo je učiti on, kako in kaj naj ukrene Boga au pa j te kakor bilo jim tudi lahko vrnemo seme, če ni tako kalj zajamčeno. Za take poskuse pa je naročevati semena o pravem Času lilo. dejal pričani, in Mariji se priporočite, pa smete biti pre da se vse dobro izteče. ne pa v zadnjem trenutku. Da nam bo seme dobro ka jemati moramo za setev tako-le seme Novo seme, t. j. močne seme od zadnjega pridelka. Tako seme rado kali in daj rastline, dočim izgubi staro sčasoma svojo kaljivost, in sicer Prav tisti čas pa Osolniška Štefinku: kuharico spodaj nadlegovala » Hvaljen bodi Jezus Kristus, ljudje Božji ste že toliko hitreje, kolikor slabše je bilo ohranj Če kupujemo klali prešičev, imate že kaj ščetin « semena, se lahko zgodi, da dobimo staro seme, kajti semenski trgovci primešavajo novemu tudi stara semena, ako jih niso mogli prejšnje leto prodati. Ne trosite torej denarja zastonj, temveč pazite na vse. Da pa nam ostanejo semena delj časa Ne- pa Kuharica jej je dala na vse nepoljen odgovor m B HM jg "- ff I * BfjWRIBWB iHEMi ^ ' % ř ij. -i J uf^BjHT t.. TJ t# t£fl P. vprašala : ' Ona kalj shraniti jih moramo dobro suhem prostoru „So gospod domaa Na to se jej je pritrdilo. Naglo v dve gubi sklo poškodovano seme ; seme se pokvari, če nam izkali vsled moče njena stopicala je na to v prvo nadstropje po širokih že na njivi, predno ga spravimo, ali pa pozneje vsled slabe stopnicah. Na vrhu srečala je kcnjederkino Mimi, po- s krščanskim pozdravom, potem pa brž shranitve dalj se lahko poškoduje pri mlatitvi, po mrčesih in boleznih, in končno, če postane zaduhlo (oprhnelo) in ples njivo. Tako seme je porabiti za kaj druzega, ne pa za setev ki daje slabotne in zanikerne rastline; kali ali je pa popolnoma nekaljivo. tako seme zdravila prav nerodno potrkala. Odzvalo se jej je in ona je v tudi slabo naglici popravila veliko ruto, potegnila z levo roko preko , da je Vuk obraza, odkašljala se in krepko pljunila po tleh kar odmevalo po prostornem hodniku. WW Poučni zabavni n n « Hvaljen Bog" ! * Na veke, Amen! No kaj pa vi dobrega poveste mamica « Okrajni zdravnik. Povest. Spisal Srečko. (Konec.) VI. Sila prijazen je bil gospod župnik proti bodi si star ali mlad, bogat ali revež, zato pa je bil obče priljubljen. » Niti štirinajst dnij ni tega, kar sem šla ta doli iz Lazišča, že proti mraku bilo. Ščetine sem pobirala i Prazno, dolgočasno je bilo odslej na domu konje kaj pa hočem i da se preživim. Grem i grem prav derkinem Otožna î bleda je pohajala po sobah Mimi, počasi, tako hitro ne morem kot takrat, ko sem bila še nikjer jej ni bilo obstanka. Čim dalje bolj se potreba matere, čim dalje bolj jo je objokovala kazala Sama, mlada. Torej prav počasi grem, košarico sem imela polno ščetin. Ondu pod ovinkom pa najdem to-le stvar. Po- gledam pa nečem poberem in vidim j da lepa torbica. Ker Ko pa je šla zopet doli je srečala zdravnika. Na i da moja duša z onega sveta nazaj hodila pravila je neumen obraz in mu pokazala svoje brezzobe se pokorit za neporavnane grehe, prinašam vam stvar, da v nedeljo skličete in daste lastniku nazaj to , Će se pa kaj dobilo nagrade, ker sem pošteno nazaj a * izročila, za tisto se pa v ponedeljek oglasim" ! Rekši je izvlekla iz košarice zdravnikovo torbo jo izmotata iz različnih cunj in zaplat, potem pa jo po čeljusti. Od župnika je hitela Mimi Bernottijevi še Olgi. takrat na » in dala župniku. Ta nekaj časa ogledoval in motril od zunaj potem pa jo je odprl. » Kaj pravite i čega va bila ) gospod župnik? Jaz Samo enkrat sta govorili od veselice sem in prav malo. To je bilo o pogrebu ranjce matere pokopališču. Prijazno jo je vsprejela Olga. Urno sta čebljali in v malem času sta prerešetavali mnogo važnih in nevažnih novic. Iz oči se je bralo Olgi, da jo mori neka novost, s katero se pa ni upala na dan. Že parkratov jo je imela sem na vse načine ugibala in ukrepala, a ne morem na jeziku, pa videča objokan Mimin obraz, jej prizanesla. priti do pravega" ! Slednjič pa si ni megla kaj : 9 obraz dušnemu pastirju se je tisti hip Osolniška Štefinka. Dobro lagala n vedela i da je zdravnikova » Torej bo vender le res ! Glejte, glejte" ! Kaj pa kaj"? torbica, kateremu se je odtrgala od sedla. Od Katre » pravijo i da bo zdravnikova Reza imela bila poizvedela, da je zdravnik lečil konjederko z neko majhino a tekočino v mali čašici in da je potem kmalu umrla torbici je bila pa samo tista posoda. Župnik Olga » Mimi ni ta novica toliko zanimala, kakor je mislila zato je pa vedno nadalje pripovedovala polagoma jo odprl in pogledal vsebino. Pazno je kako in kaj, da prinese očetovo ime na dan Sam motril napis na čašici, ki je bil jako lepo napisan, pri sebi je še enkrat ponovil napis potem pa Štefinki glasno : „Je že morala proč" ! Mimi je nekaj druzega vprašala . Sirotica ! » » Tu notri je strup" ! Strup? Pravite strup gospod župnik Veruj mi Mimi, da se mi Reza smili" ! a Mimi je bilo te reči že preveč. „Hm! Pravijo, prilika greh dela"! Obraz Štefinkin je postal čuden. Brezzobe čeljusti sta zavijali na široko, poteze so postale dolge, zategle. Zeleno bliskajoče oči je uprla v lepo župnikovo sliko na steni. S podobe jej plaval pogled na okvir in vedno bolj tlam. V spomin jej je prišlo, kaj jej je Katra pripovedovala o neki čašici, kako je zdravnik lečil konjederko. Mimi molčala. » n Mlado dekle in mlad mož Koga dolže" ogenj in olje"! » to sem hotela povedati. On pravijo zdravnik"! Minrne oči, objokane od poslednjih dnij so se za Obraz jej je postajal veselejše in poteze so lezle v škodo- prie in kar omahnila je v naslonjač. In zdaj še to željen smehljaj: prišel je bil dan plačila- Gospod župnik se ni mogel načuditi Štefinkinemu obnašanju. Slednjič pa je kar izbruhnila iz sebe: nebeški Bog! » Eh kaj če to. Kolikrát se to primeri tu pa tam pri najboljših hišah tudi seveda kaj se » Torbica je zdravnikova. S tistim lekom je zdravnik hoče. Nu v 1 ozdravil konjederko, da je v dveh urah umrla" ! bo mir" ! par stotakov se ji pomoli pod nos pa Župnikovo lice pobledelo m roka se mu je Olga je odkrila pred Mimi ves svoj pódii značaj * močno tresla, ko je z njo gladil svoje dolge, sive lase. Ubogi deklici je trepetalo srce v prsih, ko je sprevidela Marsikako človeško napako, marsikak greh i je že čul v da je i tu prevarana, zapeljana. Pred očmi so se jej dolgi dobi svojega življenja, bodi si kot človek ali spo- delale velike, dolge sence, kakor, da pada v nezavest. vednik ali kaj tako groznega še ne. Dvomil ni naj manje Zdravnik bil človek, ki ni zahajal nikdar v Ko pa je prišla domov i bila utrujena do smrti. cerkev, ki ni prejemal sv. zakramentov in potem se je spominjal, da je bil nasprotnik konjederke radi nje zdrav- * * ljenja. Odslovil je Štefiuko naj molči, oblekel si m Zadnji čas se je bil zdravnik umiril radi torbice. vrhno suknjo, kajti zunaj urno Malo razburilo pa ga je bilo bila mrzla burja, torbo pa ono z Rezo. Tiho, lepo zavil v papir. Urnih, veličastnih korakov je hitel na jo molči odpravil z nekolikimi desetaki, naj vsaj pol leta Hoteč sodnijo k adjunktu Hlebcu. , potem pa jej bode dal še mnogo, mnogo, se nekoliko razvedriti, krenil je tisto popoludne To Štefinka je dobro vedela, da se bo danes nekaj miču. Pri zakurjeni peči igrali so tarok: on, Bernotti in dogodilo z zdravnikom in radovedna, kaj bodo storili z njenim najhujšim sovražnikom, je čakala v vasi in hodila po hišah za ščetinami. Celo tja gori učitelj. Tedaj se javil vodja orožniške postaje, oblečen šla Skončnici službeno. in glasno zakričala na stopnicah 3,Imate kaj ščetin" » Kam pa kam" ? izpraševal ga je Bernotti, misleč, da je orožnik namenjen kam drugam. Zdravnik se je nehote stresel. Orožnik pa je napravil dostojanstven - ; obraz, položil zdravniku roko na ramo in se mu poklonil : D imenu zakona" ! Zdravnik je pobledel ; na nogah je začutil na tisoče mravelj, v hrbtenem mozgu pa se mu je delal led. Osebne vesti. Deželnim glavarjem v vojvodini kranjski je zopet imenovan gospod Oton pl D e t e 1 a , njegovim namestnikom v vodstu deželnega zbora pa gospod Leopold baron na naslonjalo. Bernotti in učitelj sta se zijaje čudila. Liechtenberg. — Šolski vodja v Gorici, gosp Ivan Vrš čaj Zakaj? Čemu"? zahropel je burno in je omahnil Orožnik je bil hudomušen človek in da ga uklene. zahteval roke » je imenovan učiteljem na c kr. rudniški šoli v Idriji. Pre- » Za Božjo voljo neB ! prosil je zdravnik, zdrknil meščena sta davčna vežbenika mesta v Lož in Jos. Masten iz B. Colner iz Novega Odlikovanje. Bivši Logatca v Idrijo cestar gosp Jurij Sluga v na kolena in težko sopel. Tresel se je, kakor trepetlikov Kranjski gori je dobil srebrni zaslužni križec. list v pomladnem vetru. Taki so vsi hudodelci i prej sposobni za vsakojak zločin, ko pa se jati, postanejo krotki, plahi zajci. treba odgovar Poročil se je 14 t. m učitelj v Ovšičah pri Pod-nartu gosp. Ivan Kalan z gospč. Josipino Dežman-Germek pri Sv. Lenartu nad Šhofj o Loko. Rakteljeva petdesetletnica. Dne 15. t. m. je » Roke sem" ! ukazoval ie orožnik službeno. Zdrav- preteklo 50 let, odkar je gosp vodja in nadučitelj Raktelj nika ni mogel nikdar kaj prida trpeti in to mu je hotel zdaj pokazati. Uklenil ga je in odgnal. nastopil svojo prvo službo na Blokah. Služboval je potem še v Radovljici in pa na Dobrovi, od koder je prišel leta 1862. v Ljubljano. Tu služi toraj štirideseto leto, kot zastopnik učiteljstva v c. kr. mestnem šolskem svetu pa funkcionira že Prav tedaj pa sta bili klicani sodišču Mimi in 25 let, kar gotovo dokaz spoštovanja, katerega uživa slav- Katra. Obe sta potrdili, da je zdravnik iz tiste čašice ljenec med svojimi tovariši. svojim korektnim in prijaznim zlival v usta materi zdravilo. Toliko zadostovalo. vedenjem si je pa pridobil simpatij tudi v meščanskih krogih. In Mimi? «Ah Dne 16, je bil banket, J« pokazal, kako se ceni njegovo « t Toliko udarcev je bilo preveč na enkrat. Kaj tako podel človek, tako pokvarjen je bil ta zdravnik, katerega je ona tako srčno ljubila. Hlinil jej denarja, radi dote pa jej je umoril mater. tiho, pa vztrajno delovanje Na mnogaja leta ! Podpora. Deželni odbor je pogorelcem v Gorenji vasi pri Ribnici dovolil podpre 3000 K. Pevski zbor »Glasbene Matice« je na svojem redvem občnem zboru dne 7. oktobra volil za dobo enega leta ljubezen radi nov odbor, ki se je tako konstituiral : Načelnica ženskega zbora Ne toliko bilo preveč trpljenja za ubogo, šibko, žensko stvarico. Domišljala si i da tega ne preživi in prav veselo bila vsprejela smrt ob tisti priliki. Saj ni mogla dobiti je gospa Julija Ferjančič, nje namestnica gospa Leopoldina Lončar, tajnica gdč Minka Skaberne; načelnik moškega zbora je prof. Anton Š t r i t o f, njegov namestnik dr. Fran Tominšek, pevovodja namestnik Anton Razinger, tajnik dr. Ivan Orel niti jedne poštene duše, na katero blagajnik Pavel L o z a r, arhivar se mogla zanesti, Buko vie, odborniki: Josip Jak, Avgust Puci ha r Slavko , Avg. kateri smela količkaj zaupati. Njena najboljša prijateljica Olga učila » da ni to nič hudega kar je počenjal zdravnik. Moj Bog! Kakšne nazore je morala imeti ta ženska o vesti, o veri, o poštenju sploh. Ne, živeti ni marala več in prav nadejala se je smrti. Taki smo ljudje, taki so bili in taki še bodo. Dva meseca pozneje pa je pravil adjunkt Hlebec pri Tomiču, da je sodišče obsodilo zdravnika na dvanajstletno ječo. Štamcar in Ivan Završan. Slikarska dela v Trnovski cerkvi so bila ta teden dovršena. Sedaj so odri že odstranjeni in so izvršili še instalicijska dela za električno razsvetljavo pri lestencih. Vtis novih slikarij v notranjem imenovane cerkve je na opazovalca vseskozi ugoden Demonstracija. Prevzvišeni gospod knezoškof je Županstvo in meščanstvo ça Tak človek » zataji narodnost, zgubi vero i z se bil on ogreval vero zgubi poštenje, s poštenjem pa ime človeka. Žalosten vzgled tega nam je zdravnik. Da za višje vzore, ne bi bil padel tako globoko" ! Na dolgo je razkladal narodnjak davkar tisti večer imel te dni birmo v Metliki. demonstrativno ni sprejelo. Javna predavanja v Katoliškem domu so se zopet začela in se bodo vršila vsako sredo. V Krškem je otvorila gospa Friderika Kessler tSple in mrzle kopeli v svoji hiši sredi mesta, kjer je bila prej lekarna ranjkega njenega očeta, gospoda Friderika Bomches-a. Shod v Zagorju. V nedeljo so socijalni demokratje v Zagorju priredili velik shod, na kateri so pozvali dr. Su- slabosti zdravnikove. Čas je ozdravil tudi Mimi. Prodala steršiča in dr. Tavčarja. Prvi ni prišel, pač pa je prišel dr. Tavčar, ter se spustil v debato zaradi volitve deželnega poslanca v Idriji. vse po ma- , kjer Slovensko katoliško društvo za kamniški teri podedovano premoženje in se preselila v mesto je živela sama za* se z na tako trpek način priborjeno jasno sodbo o svetu. Tudi zdravnikova zapuščina prodala okraj je imelo minolo nedeljo v Kamniškem „Katoliškem » se domu" shod, na katerem je govoril poslanec Pogačnik. Iz kranjskega muzejskega društva. Ravnokar so izšli v skupnem zvezku trije sešitki nemških „Mittheilungen" » skupiček pa se je dal Rezinemu sinčku za doto. ki obsegajo repertorij k Valvasorjevi „Ehre des Herzogthumes Tak svet, tak je bil in takov bode. Krain". To zaslužno delo je sestavil gosp. profesor dr. Oskar pl. Gratzy. Osušenje ljubljanskega barja dobiva vedno kru- tejše lice, tako za mesto Ljubljano, kakor še posebno za de želo kranjsko. Kake navo Ljubljanice in obsega načrt dva oddelka : urav- ojelastno, neznano kam, odstranil Sumi se, da si je Zotko Gruberjevega prekopa na jedni strani, vzel življ Vzrok so čna kršenja službenih dolžnosti uravnave Išče, Gradašce in drugih postranskih dotokov pa na drugi strani. Da ne bode treba izdati cele ogromne svote grozdu Iz nesrečne ljubezni v smrt V gostilni v Celi se je obesila 221etna natakarica Ana «pri Pire mi poljedelsko ministrstvo sprožilo izvršilo ob jednem ; izvrši pa se da naj se delo na in sicer vsled nesrečne ljubezni. Nesrečnica je imela v Gradcu naj najprej uravnava Ljub- ljubimca, ki jo je v sramoto zapeljal in jo potem pustil ljanice in Gruberjevega kanala, dočim naj se uravnava po- Dekle si je radi tega hotelo že štirikrat končati življenje a stranskih dotokov odloži za poznejše čase, morda ad calendas šele petič dosegla svoj žalostni namen. graecas! Ker nismo tehniki, ne moremo presoditi delitev del dopustna ali ne. To je važno vprašanje stroškov. taka Nam presodijo inženerji. odkrito moramo povedati jega brata s Brat zoper brata. V Ljubljani sta se brata Janez in Matevž Božič ponoči v postelji sprla. Matevž Božič je svo- ti stroški nam pričenj In prav resne skrbi provzročevati em udaril po glavi tako, da mu le banj prebil Janeza Božiča so težko ranjen*ga odpeljali v boln Uravnava Ljublj Gruberjevega kanala bila je pričetkom Matevž Božič pa se je sam prijavil policij proraČunj na 1,378 600 gld Zadnj komisij koj se e Samomor vojaka. Te dni je našel realec Vilko udeležil ministrski svetnik Marcus, je pa stroške zopet revi- Minkuš v gozdu na Golovcu nad vojaškim streliščem mrtveca dirala, ter prišla do zaključka, da bodo ti stroški znašali v vojaški obleki. Vilko Minkuš je zbežal domov pa je vsaj 2,091.765 gld. 50 kr temu pa pridej še stroški še-le okoli ure zvečer povedal svojemu očetu, kar je videl poznejše uredbe postranskih dotokov! To so take številke mora človeka obiti strah. da na Golovcu. Oče je to naznanil vojaški oblasti in le ta je po slala potem takoj na lice mesta komisij je konŠtatovala Umrl je v deželni bolnici v Ljubljani nekdanji so- da je mrtvec računski narednik Kari Starkel od 17. pešpolka. trudnik „Novic" in izdajatelj humorističnega lista „Brencelj". Samomorilec je držal revolver v roki. Ustrelil se je v levo gosp. Jakob Alešovec v 53. letu svoje dobe. N. v m. p. ! sence in je bil takoj mrtev V soboto zjutraj je bil še v pi n/ri_______ T-*______: r»__„ sami notem r>a ie odšel in se ni več vrnil. Kai sra ie naootilc Mlekarna v Dvorjah pri Cerkljah je zelo v stiski in ne more dobiti odbornikov. Vsaj ni čuda, če ima do- sarni, potem pa je odšel sam končal življ da si eč ni znano in ga je napotilo domneva sedaj 2000 K dolga in ni plačala kmetom že tri mesece za mleko. Takim mlekarnam pa naj daje deželni odbor podpore? • s Telefonska zveza z Gorenjsko. Po nasvetu zborničnega svetnika gospoda Karola Luckmanna sklenila je tukajšnja trgovska in obrtniška zbornica, obrniti se do c. kr. trgovinskega ministrstva s prošnjo, da ki se Gorenjska (eventualno do Trbiža) zvezala z interurbarnim telefonom in bi tako ljubljanski trgovski in industrijalni krogi dobili hitrejše in Bil je star 25 let, rojen v Mariboru in pristojen v Krško Tiuplo so še ponoči prepeljali v mrtvašnico Ljubezenska drama. Iz Czakova se poroča, da je imel kmečki fant Nikolaj Šlis znanje z mlado ženo pri dobil letnega gostilničarja Franca Junga. Te dni je Nikolaj pozivnico, da mora v vojake. Žena gostilničarje mladi va se primernejše pošta. občilo za Gorenjsko, kakor je na pr. brzojav in mogla ločiti od grešne zveze, zato je pregovorila mladega ozirom na gradnjo bohinjske železnice in z ozirom aa tamošnje velike podjetnike je upati, da bode ministrstvo tej prošnji ustreglo Premovanje govedi. C. kr. kmetijsko ministrstvo in deželni odbor kranjski sta na predlog kranjske kmetijske družbe dovolila za premovanje govedi potrebni denar. Te dni vršilo se je premovanje govedi v Jeličnem v r h u pri Idriji ; dne 16. oktobra v Mokronogu; dne 17. oktobra v Kranju. Za lepo živino je bilo določenih dvajset premij po 50, 40, 30 in 20 kron Ob priliki teh premovanj je deželni odbor po svojem zastopniku kupoval za pleme sposobne čistokrvne bike pinegavske, murbodenske ali muricodolske pasme. Celjski protestantje so izdali oklic za nabiranje darov za zidanje protestantske cerkve v Celju. kmeta naj gre njo v smrt. Z sta si oba roke skupaj progi dva mrtveca in tako skupno zvezana skočila pod vlak, ki jima je stri gla Stari gostilničar dobil je na železniški svojo ženo in njenega ljubimca. Monopol užigalic na Turškem. Avstrijska trgovska hiša Goldberger je sklenila s Turško vlado pogodbo, po kateri sme samo ona prodajati užigalice po Turškem Za to bode tvrdka na loto plačala turški vladi od svojega do anov kron. bička 200.000 turških lir 5 milijonov Nevaren anarhist prijet. V Rimu so prijeli ne varnega anarhista je doma iz Splita mu je ime Natal Glavinović. Prièel je baj tikánu atentat. Pripoznal a da ni Avstrije v Rim, da izvrši v Va se je dvakrat splazil v Vatikan da mogel izvršiti svoje namere Pri anarhistu so dobili britvo. Italijansko sodišče ga je obsodilo na 15dnevni zapor Istrski Lahi se že pripravljajo za deželnozborske med tem, ko nekateri listi poročajo da je Natal Glavinović volitve. Te dni je vodstvo istrskega laškega političnega društva čudak, kateri je bil v Splitu z zasmeh raznim porednežem imelo v Trstu shod, na katerem je sklenilo, ustanoviti poseben volilni odbor. Razmere v Istri so take, da bodeta bržkone so zahajali v kavarno, v kateri je Glavinović služil Slovanske evangeljske bukve v Rheims ohranili obe stranki svojo dosedanjo posest. Volitve se bodo Med jako obširnimi poročili o sijajnem sprejemu ruske ke ali koncem novembra skoro gotovo vršile cembra. Razpišejo se že v kratkem. ali začetkom de- dvojice na Francoskem, kakor so jih prinašali vsi veliki časopisi, bilo je čitati tudi sledeče: Posebno'sijajen in iskren je Protestni shod zoper konsumna društva vršil bil sprejem carja in carice v starodavnem mestu Rheims se je v četrtek na Dunaju. Bavil se je z zloglasno gospodarsko Žup sicer kot dosleden socialdemokrat namenoma izpuščal organizacijo poganja zdaj v Avstriji in s podobno poli- v svojem slovesnem ogovoru naslov '„Vaše Veličanstvo tično slano, ki mori m požiga tudi na Kranjskem človeške pa vender jako ponosen da bil mogel v sijajno okrašeni eksistence. Sklicatelji so trgovska in obrtna društva ter razne mestni hiši carju pokazati slavno glagolsko evangeljsko knjigo zadruge dunajske. O sklepih bomo kratko poročali, ko dojdejo ; na katero so skozi stoletja francoski kralj pri kronanju pri da bodo o teh primerno obveščeni tudi vsi merodajni zakonodajni faktorji, ne umeje samo po sebi. Umrli. Železnikih umrl tovarnar in velepo- segali. knjigo skega Car in carica sta z živim zanimanjem pregledovala Mesto Rheims ima svoje ime od Remov, kelt sestnik gosp. Ivan Globotschnigg, v Kranju posestnik in gl vrvar gosp Fran P uher. šamp rodu, imenovano v Cezarjevem „de bello Galico", je mesto vinorodne pokrajine Champagne, od katere ima» svoje slavno ime; ondi je bil prvič kronan 987 Sodni sluga Ivan Zorko se dne izginil. Sodni sluga v Kočevju Hugo Capet in za njim vsi francoski kralji do Karola m. s svojega službenega kraja leta 1825. Davek za trgovske potnike. Kdor hoče biti Da Danskem trgovski potnik, mora za to plačati poseben davek, in sicer okoli 70 gld. na leto. Prusaško divjanje zoper Slovane. V berolinskem predmestju Kalkberge-Andersdorf stanuje več sto poljskih ru- darjev. Duhovno pastirstvo vodi Poljak Brysch Vodstvo Loterijske srečke. V Brnu dne 16. oktobra t. L: 68, 84, 51, 43, 23. Na Dunaji dne 12. oktobra t. L: 20, 40, 86, 34, 31. 41 V Gradci dne 12. oktobra t. 1.: 55, 16, 72, 77, 44. erarnih rudokopov mu je naznanilo, da se mu ustavi letni prispevek 600 mark, ako bo rudarjem pridigoval v poljskem jeziku. Ubijalec ameriškega predsednika je bil izročen pretekli teden v strogo ječo v Aubornu. Pri priliki prišlo je do izgredov med policijo in ljudstvom, ker je občinstvo si- St. 35.208. loma hotelo imeti ubijalca, da ga kaznuje za umor ljubljenega predsednika. Policija je seveda branila morilca in le z veliko težavo in naporom ga je bilo mogoče odvesti v ječo. Ljudstvo je jako razburjeno ter mora straža noč in dan stražiti ječo, da ljudstvo šiloma ne napade morilca Czolgosz-a, ki je iz neke židovske rodbine. Med potjo v Auburn dejal je svojim spremljevalcem, da mu je žal za storjeni čin, posebno za to, ker se mu smili soproga umorjenega predsednika. smislu deželnega zakona z ZSîwlHIM^ST jT ' " " " * MOEH dne 17. ju mi a 1870., št. 21 ? dež. o varstvu zemljiških pridelkov proti škodi gosenic, hroščev in drugih škodljivih mrčesov, naročam vsem posestnikom, ozemlji uživalcem m najemnikom zemljišč v mestne občine ljubljanske 7 da jim je zamore ceni bazarski tržni robi okom priti, me je ena največjih švicarskih tovarn uro pooblastila tako dolgo zaloge re- klamo, žepne ure prav fino izdelane skoraj zastonj prodajati. rt»!' nikelnasta anker-remont. žepna ura posrebernjeno francosko verižico tokom. prava srebrna remont ura s posrebr- njeno amor. žepno verižico tokom. prava srebrna remont, ura dame posrebrnjeno angleško verižico tokom. prava I4karat zlata remont, žepna ura v barzunasti skatulji gantno verižico. Za vsako uro se jamči leta. Nepovoljne se zamenja brez rizike. rej ena Pošilja denar nazaj pošlje, pona-povzetju. Tem enaka naznanila proti gotovini Holzer tovarniška zaloga zlatnine debelo. Založnik avstrijske c. kr. uradniške zveze Avstrijsko. Ilustrováni ceniki zastonj franko. Agent je sprejmejo svoje sadno m lepšalno drevje ? grmo vj e seči ? na lesene vrtne plotove in hišne stene na vrtih polji in na travnikih očistiti zapredenih gosenic 7 mrčesnih jajcev in zapredkov (ličin) m sežgati ali kakor si bodi gnjezda in jajca pokončati nabrana gosencna Prav 4-L kažej o na ako dr e vj i je gosenice, ako se spomladi po grmovji in rastlinji, kakor tudi zapredke pokončati kakor hitro najdalje do 15. maja Kadar se drevesa, mogoče ? a ki so nice jih posekajo, ali kadar se veje, napadle gose so padle gosenice, odsekajo tedaj se ki taka na jih drevesa ? oziroma take veje ne smejo pustiti v tem stanu ležati njih, ampak morajo se ali gosenice obrati od ali pa drevesa in veje precej sežgati. Dalje morajo gori imenovane osebe hrošče dokler letajo, od svojega drevja, lepšalnih grmov sadnega in lepšal nega m drevorednih dreves robeh v istih potem od drevja ob gozdnih merljajih, kjer je tega treba zaradi bližine i pri- vsak dan i zlasti v zaranih urah otresati m pokonče- vati ali obračati kmetijstvu na korist. Na polji se morajo črvi (podjedi i precej za pri oranji ali kopanji zemlje motiko ali lopato pobirati in koj pokončati. ogrci), plugom T Ce se bode kdo opravila izvršiti do obotavljal gori navedena določenega časa jih bode mestna občina dala izvršiti na njegove stroške ? vrhu tega pa se mu bode naložila na korist občinske blagajnice globa od 2 do 20 kron če bi se to ponovilo in do kron kdor bi ne mogel plačati globe, bode kaznovan z zaporom od 12 ur do dni V Ljubljani, dne 7. oktobra 1901 y zalogi J. Blasnikovih naslednikov y Ljubljani Velika in Mala za navadno leto ki ima 365 dni. Na svetlo dala c. kr. kmetijska družba. J. Blasnikova „Velika Pratika" » in „Mala Pratika" katero izdaja c. kr. kmetijska družba že nad pol stoletja in katera izhaja svojega rojstva že cez sto let je torej edino le prava, tika", katero starodavna „Pra toliko let skrbno vrejal rajni prvoboritelj Slovencev, dr. Janez Blei weis in v. č. g. župnik Blaž Potočnik ter razni drugi učenjaki duhovskega in svetnega stanu. Ta „Pratika" ima na prvi strani podobo sv. Jožefa uradno potrjeno var stveno znamko. Zatorej zahtevajte Blasnikovo „Veliko Pratiko" ísako zavrnite, kot nepravo zmiraj drugo Velika Pratika stane » » Mala Pratika" 05 CM O o o o Tržne cene. V Ljubljani dne 18 oktobra 1901. Pšenica 8.20 rž 6 50 h, ječmen 6.30 oves K 7.30 ajda proso K h, turšica K 6.50 h, leča K 10. - h, fižol K Vse cene veljajo za 50 kilogramov. yyyyyyyyyyyyyyyyyyyyy^^ ; . j > « « -r 1, *„ » t* V V Î < ' £ J-:* i: •-'-"••viv w » " • - K v* y • v M' - * * » r r 5 »j A" m L*. ** ' V "ft Vsem tistim, kateri so se skozi prehlajenje ali pre obilno jed, ali s težko prebavi prevročo ali mrzlo jed ali neredno življenje, želodečno bolezen nakopali kakor želodečni katar, želodečnl krč želodečni bol a; težko prebavanje ali želodečno zazližanje, se jim tu dobro domače sredstvo priporoča, kateri izvrstni zdravilni učinek je vže mnogo let izkušenj. To je znano prebavno in kricistilno sredstvo, * * . 4 L m • 4I «. Hubert Ullrich zeliščno Yino. AVI* U 7Êi zelišč zeliščno vino izborno zdravilnih dobrim vinom pripravljeno ter vtrdi poživi celi človeški prebavni organizem, brez kakšno čistilno sredstvo bilo. Zeliščno vino odstrani vsa motenja krvi čisti vse slabe v snovi krvi prenovitev zdrave krvi pravočasni rabljivosti bolezni provzročujejo deluje vsaki želodečni vsem drugim močnim z liš^nega vina, iL kali zatre. Zatorej razjedljivim sredstvom. zdravju škodujejo, rabilo. Vsa znamenja kroničnega (zasta renega) želodečnega bola napenjanje, slabosti kratkem povživanju glavobol, riganje, bljuvanjem, katera vže vina prenehajo. Z^abasanje in temu slabi nasledki, tesnoba kolika, srčno bitje, pomanjkanje spanja, naliv krvi v jetra, vranica in v čreva, vino hitro in na la bek način odpravi, skozi zeliščno vse slabi snovi želodča črev odstrani. Suhi bledi obraz, pomanjkanje slabost bolnih jeter oslabelosti bolu znamenja slabega prebavanja, slabe krvi popolnem slabem teku, razdražljive slabem čutu, kakor ve dnem glavo- počasi pomanjkanju spanja, odmrjejo taki bolniki gotovo. Zeliščno vino oslabelemu životu novo moč ljenje ^Zeliščno vino povzdigne reditev, preosnovi pospeši povspeši prebav- zboljšuje na- pravo krvi, poživi vzdražene živce in preskrbi bolniku nove moči pisma potrjujejo vse novo življenje. Mnogobrojna priznanja in pohvalna Zeliščno vino se dobiva v steklenicah po 1 gld. gld. lekarnah v Ljubljani, Litiji, Kamniku, Skofji Loki, Kranju, Radovljici, Idriji, Tolminu, Trebnjem, Novem mestu, Ribnici, Kočevju, Metliki, Črnomlju, Posto-jini, Ajdovščini, Vipavi, Celju, Sežani, Trstu itd., kakor vseh lekarnah v Avstro-Ogerskem. Tudi razpošiljajo več steklenic po izvirnih cenah na vse kraje Avstro Ogerske Proti ponarejanju se svari! t Zahteva se izrecno Hubert Ullrich-ovo zeliščno vino. M \ " % Odgovorni urednik: Avgust Pucihar Tisk in založba H Blasnikovi nasledniki