ZAKAJ SEM DEMOKRAT?
Ezoteriki pravijo, da so nam življenj-ska križišča usojena, smer v katero bo-mo šli, pa je odvisna od naše svobodne volje. BrzCas bo že odsihmal tako. Mi-slim, da sem letos nekje sredi poletja stal prav pred takSnim križiščem. Izmed mnogih poti sem si izbral pot Demokra-tov Slovenije, ali natančneje Demokrat-ske stranke Slovenije. Pot sredine se mi je zdela najbolj pravšnja. Kajti imel sem kar precejSnje težave v prejšnjem reži-mu, ker sem se zadrto upiral pritiskom, da bi me včlanili v edino stranko oblast-nikov. Še danes rad povem, da me niti bleščeča kariera ali ugoden kredit nista zmamila, tako kot nekatere, ki so danes tako na desni kot na levi in so klonili...
In zakaj sem se odločil ravno za De-mokrate? Predvsem zato, ker očiščeni različnih povzpetnikov dajejo vtis pra-ve stranke sredine, ki je med Scilo in Karibdo ostala zvesta postulatom demo-kracije. Njihov pohod iz frakcije v obli-kovanje samostojne stranke je bil pre-prežen z izredno pomembnimi zakoni, ki jih je prav ta stranka predlagala v parlamentu in se tako prikupila široke-mu krogu državljanov Slovenije. Le spomniti se je potrebno njihovih napo-rov za preprečitev znižanja povprečnih pokojnin pod raven preživetja, pa za-kona o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti in vraCanja premoženja. Z za-konom o gospodarskih družbah je prav ta stranka uspela ustaviti divjo privati-zacijo. ki pa je zal že pred tem imela veliko zamaha, ki ga ni nihče omejeval.
Pred volitvami je spet pokazala svojo poStenost s predlogom zakona o volil-ni kampaniji, ki močno omejuje razsip-nost in kupovanje politikov s strani do-mačega ali tujega kapitala. To je vidno
tudi te dni, ko moji Demokrati lahko in morejo pokriti vse stroške predvolilne kam-panje s slabim milijonom in pol tolarjev, največja stranka pa to komaj zmore z mi-lijonom in pol mark.
Rad sem tam, kjer se ustvarjajo nove re-či in kjer poštenost Se ni izgubila svojega imena. Ravno oni dan mi je Peter Božič dejal: »Veš, vaš predsednik Tone Peršak je preveč poštena duša«. In takšne ljudi imam najraje. Kako malo je na Slovenskem ljudi, ki se niso umazali v aferah z orožjem, sta-novanji, javnimi podjetji, pretivanjem dru-žbenega denarja v podjetja prijateljev in tako dalje. Rad imam ljudi kot sta Danica Simšič in njen Matjaž Hribar, pa Janez La-jovic in mag. Marko Erce. In Se na stotine jeklenih Slovenk in Slovencev v tej stranki. Za Demokrate se je odloOil tudi znani dram-ski igralec Roman KonCar in tudi dr. Jože Mencinger.
Oh, saj res, moral bi že na zaCetku nekaj reči o sebi, toda samopredstavitve so obi-Cajno najbolj zoprna reč na svetu, lastna razliCnim prošnjam in pritožbam. Sem Bo-rut Pogačnik. Živim na tistem delu Viča, ki je po novi volilni varianti v prvi volilni enoti. Morda me poznate po razlicnih književnih recenzijah v Književnih listih, po strokov-nih razglabljanjih o grafologiji ali kot psi-hoterapevta. Nekateri me radi poslušajo ob petkih zveCer na RGL - v Odprti dlani. Drugi me morda poznajo po uvodu v Koj-Cev Učbenik življenja, ali pa smo skupaj gulili klopi v Stevilnih šolah.
Dolga leta sem bil urednik časopisa v takratnem sozdu Astra, pa direktor sveto-valnice Živa, vnet sindikalist in inkasant za plin v težjih Casih, postdiplomski študent na Medicinski fakulteti... Različne cekaje sem si ogledoval le na zunaj in še to z velikim negodovanjem. K birmi, prvemu ob-hajilu in krstu nisem Sel po letu 1987, ker sem vse to opravil že veliko prej. 2e se-demnajstleten sem si upal v črnem Delu. pod pismom bralca napisati, kako so v ti-stem letu 1964 zanalašč provocirali vernike v ljubljanski franCiškanski cerkvi.
Ko sem bil na dopustu iz JLA, sem odšel k maši in obhajilu v vojaški uniformi. Fran-Ciškan mi je pozneje pravil, da je samo čakal, kdaj se bo pojavila vojaška policija in me še med mašo odvedla. No, to se ni zgodilo. Toda kakšnega čina si pa seveda nisem prislužil. Toda pustimo zdaj to, saj bi imel za revanšizem skoraj veC vzrokov pri kameleonih novejSega časa, ki jih je dovolj med nami in so nekateri celo na desni.
So pa tudi lepe reči na tem svetu kot recimo ideje. In kar nekaj jih imam o mo-žnostih razvoja rodne prestolnice. Kot vsi pošteni demokrati sem tudi jaz zato, da ljudstvo vlada sebi in to čim ceneje. Seda-nja bohotna obcinska in mestna uprava, ki zelo malo ustvarja in ogromno porabi, me ni nikoli navduševala. Še bolj in bolje sem to spoznal v letih med 1990 in 1992. ko sem po nesreCnem naključju delal za mest-ni izvršni svet, s katerim sem se razhajal in razšel v vsakrSnem smislu. Toda izkušnja ni bila slaba, ker se mi je ponudila enkratna priložnost vpogleda za zaveso. Hudo je, da preštevilni birokrati tudi sami trpijo zaradi brezdelja in nekreativnosti. Torej to bo po-trebno urediti, da nas bo vse manj stalo.
Ljubljana je mesto Ijudi, ki so že blizu tretjemu življenjskemu obdobju, zato po-trebujejo primerno arhitekturo, tako kot invalidi. Starejši potrebujejo tudi več nege, negovalno bolniSnico in da niso izločeni ali celo izvrženi iz življenja.
V prestolnici imamo kup javnih podjetij, ki so fevdi v malem, saj imajo vsaka svoje
Borut Pogačnik - vaš kandidat v I. volilni enoti za Mestni svet obtine Ljubljana
raCunovodstvo, splošno-kadrovski. pravni sektor itd. Vse to bi lahko združili v enotno mestno javno službo. Zato bi bila lahko cenejša voda, odvoz smeti ali stavbni prispevek.
Letos sem opozoril ministra Štera, da se v Ljubljani ljudje vozijo po peščevih površinah z mopedi, kolesi in celo avto-mobili. Minister se je zahvalil za mojo pripombo, zgodilo pa se ni nič. Zato se mora to zgoditi s pomočjo mestnih re-darjev, ki jih Ljubljana že ima, samo pristojnosti so še premajhne.
Naše mesto bi moralo biti takšno. da bi človek. ki prihaja z Balkana. občutil, da je prišel v Evropo. Pa tudi na otroke ne bi pozabil. Vse manj jih je in slaba je družba, ki ne poskrbi za svoj pod-mladck. zato bi najprej vsaj preprečil prometnc nesreče pred Solami in skozi nasclja, z grbinami. Ne bi pa zapiral vrtcev. kot se to zdaj v Ljubljani doga-ja. Kot velik Ijubitelj živali bi poskrbcl za zavetišče. ki so ga obljubljali vsi do-sedanji oblastniki s figo v žepih.
BORUT POGAČNIK