KtflMfc p-ia€«Ra v n«covfent. i^tafa vmiM tetram m «ma pocamuii ttcviiM k VW. IH! ..flptfl vVU-H ČASOPIS IM TRGOVINO, INDUST. Uredništvo Ib npravnlštvo Je v Ljubljani, Gradlflče Stev. 17/1. — Dopisi se ne vračajo. — Številka pri .1x1 uradu v Ljubijani 11.953. — Številka telefona 552. Naročnina sa ozemlje SHS: letna K 180, za pol leta K 95, za četrt leta K 50, mesečno K 20, za Inozemstvo mesečno K 10 več. — Plača In toži se v Ljubljani. m LETO IV. LJUBLJANA, (lne 28. maja 1921. ŠTEV. 50. inMjci, oMniRi, Udeležite se v polnem števila kot razstavljalci ljubljanskega velikega vzorčnega semnja od 13. do 24. ougustn L1. Vsa pojasnila, sejmski redi in prijavnice se dobe brezplačno pri uradu »Ljubljanskega velikega semnja« v Ljubljani, Turjaški trg št. 6/II. Bok za prijave kot razstavljalee r Sloveniji je do 31. maja t. 1. Stavka angleških rudarjev. Že šest tednov traja ogromna angleška rudarska stavka. Mi smo se že pretekli mesec pečali s tem vprašanjem in se hočemo danes povrniti k njemu, ker je izredno važno ne samo za angleško gospodarsko življenje, ampak za ves kontinent. Gre namreč za znižanje delavskih mezd. Angleški lastniki rudnikov so bili prisiljeni k temu zadnjemu koraku, ker niso našli nobenega drugega izhoda za prevalitev, ko so padle premogovne cene. Do t« krute operacije mora priti končno povsod, ako hočemo ustvariti počasi normalnejše gospodarske razmere. — Organizirani rudarji so na ta delodajalski korak odgovorili s splošnim st raj kom v vsej zemlji, ki traja še danes in mu ne vemo usode v bližnjih dneh. Lloyd George ima silno težavno nalogo, doseči poravnavo med dvema svetovoma. Angleški ministrski pred-7n i ie tisti m°ž, ki bojuje za vso drra • ° Ev.roP° boj proti Leninu in zdaj, kot je podoba, dovolj spretno, er je baš nedavno uklonil Nemčijo. ‘Sh boj, kot miniatura v obliki mezdnega konflikta, pa se odigrava že šest mesecev v Angliji sami. Slika rudarskega štrajka nam predoci marsikaj, česar bi še pred kratkim ne mogli verjeti. Nad en milijon stavkujočih še ni omagalo; to število se poveča na tri in pol milijone, ako prištejemo družinske člane. Vsa ta delavska armada se vzdržuje še vedno iz stavkovnih fondov. Rudarska strokovna zveza bi brezdvomno že avno omagala, da ji niso priskočile na pomoč druge strokovne organizaci- frontalni napad na delavski svet Ako pride do zmzanja rudarskih mezd bo splosno padel niveau mezd tudi v drugih strokah, in odtod ta velika so-solidarnost. Ko je izbruhnil rudarski štrajk, so stavkujoči pričakovali, da se Pm bodo pridružili tudi železničarji in drugi transportni delavci. Ko ni prišlo do tega skupnega nastopa vsled treznega uvidevanja voditelja transportnih delavcev Williams-a, je prvotno nastala v delavskih vrstah precejšnja negotovost, ki se je umaknila večji samozavesti šele, ko so drugi delavci dokumentirali svojo solidarnost s tem, da so dali štrajkovnemu vodstvu tudi svoja sredstva na razpolago. V rudarskem štrajku moramo Predvsem povdariti, da ne smemo pri Presoji delavskega gibanja na Angleškem vzeti naših kontinentalnih razmer za merilo. Angleški delavec je n°go bolj konzervativen, da ne re- čemo, naravnost meščansko misleč, kot pa naš delavski stan ter ne stoji v taki meri pod uplivom socijalističnih in komunističnih gesel. Ako smo prav poučeni, izhaja na Angleškem samo en strogo socijalističen dnevnik, medtem ko ogromna večina delavstva čita časopise bolj meščanske barve ter celo voli mgščanske poslance. Zato sedanjega ogromnega štrajka ni v taki meri presojati s strogo političnega stališča, kot bi bila podoba pri nas, ampak predvsem razredni mezdni boj. Socijalistične organizacije na kontinentu vsled tega tudi niso posebno zadovoljne s štrajkovnimi cilji, ker bi bilo po njihovem mnenju vsled dovršenosti in gmotne moči angleške delavske organizacije v sedanjem trenot-ku najugodnejša prilika za glavni in odločilni naskok na meščansko družbo. Ko je štrajk izbruhnil, so socijali-stična glasila na kontinentu oznanjala prihajajočo zmago proletarijata in so šele v poteku stavke uvidela, da gre razredni boj na Angleškem svoja pota. Pri stavkovnih pogajanjih so lastniki rudnikov pokazali vso uvidevnost za delavske zahteve, ker so ponudili pro-fit-sharing, ki naj bi delavstvo vspod-budil k intenzivnejšemu delu, in pa druge ugodnosti. Tem predlogom so delavski zastopniki diaponirali zahtevo enotne mezde za vse organizirane rudarje v zemlji, brez ozira na kakovost rudnika in premoga. S tem hočejo prisiliti lastnike rudnikov, da ustvarijo interesno skupnost vseh angleških revirjev, tako da bi rcntabilnejši rudniki krili izpad manj rentabilnih. Naravno je, da se lastniki prvovrstnih rudnikov branijo, prevzeti to breme, in naj se tudi stavka nadaljuje. Od po-četka lastniki rudnikov niso bili v preveliki zadregi. Vsled stagnacije v angleški industriji so se nagomilale v zalogah velike množine premoga, ki so ga v prvih tednih štrajka pri rastočih cenah spravili na trg. Tukaj je delav-«tvo samo pripomoglo podjetnikom do boljših sklepov in je zdaj pravzaprav zopet baza podana za delavstvu ugodnejše mezdne dogovore. Ko je tekom štrajka vsled porabljenih zalog začelo primanjkovati premoga, je započel precej intenziven uvoz iz drugih krajev. Sicer organizacije transportnih delavcev skušajo iztovorjenje premogovnih ladij preprečiti, vendar se jim to ne posreči, ker vlada na Angleškem veliko pomanjkanje dela ter zapora, ki jo je izrekla zveza transportnih delavcev nad inozemskim premogom, ni imela mnogo učinka. Ali pomanjkanje premoga postaja vsak dan večje, in se mora štrajk v najbližji bodočnosti končati. Nedvomno je, da so pri ogromni množini podpirancev strajkovni fondi že izčrpani, in da bo udi delavstvo moralo popustiti od svoje intransigentnosti. Vsi gospodarji?* yvEvroPi z napetostjo priča-in V« ^sen bo izid gigantskega bo-nknnir£.gre Za ot*l°čitev vprašanja, ki Raš «Pf|.A-ex f8Vet za odPravo draginje. Bas sedaj čitamo, da so tudi v Ameriki^ nastopile slične razmere, kjer je 1 stota ko vsled visokega kurza dolar a izvoz v zadnjem času padel za polovico, vsled česar bo tudi v Ameriki moralo priti do mezdnih vprašanj. V Združenih državah, ki pridejo v poštev, so že znižali mezde enemu milijonu nekvalificiranih železniških delavcev ter nameravajo izvesti mezdno znižanje za nadaljni milijon. Na Angleškem je poklican Lloyd George, da po svoji dalekovidnosti za obe stranki zadovoljivo reši svetovni problem draginje. Po vsem soditi, bo prišlo kmalu do sporazuma med rudniškimi lastniki in rudarji, ki pa ne bo pomenil niti zmage proletarjata, niti popolne likvidacije draginje, kajti to vojno posledico moremo spraviti s sveta samo, ako odstranimo tudi drugo vojno dedščino. Monopol sola. (Nadaljevanje). Predlog za unifikacijo režima monopola soli je imel svoj vzrok v tem, da je bila dosedaj prodaja soli v raznih pokrajinah naše države popolnoma različno organizirana. Medtem ko sta bila v Sloveniji nakup in prodaja soli popolnoma prosta, je bil na Hrvaškem in v Slavoniji še iz madžarskega režima vpeljan prosti nakup in prodaja poleg državnih solnih skladišč. V Bosni in Hercegovini je prodajala pooblaščena banka sol iz državnih solnih rudnikov in konečno za Srbijo je bil nakup in prodaja izključno v rokah monopolne uprave. Da je bil tak režim po odpravitvi deželnih, oziroma pokrajinskih mej in pri svobodnem notranjem prometu nevzdržen, je popolnoma jasno. Drugi predlog, namreč da naj se do stabilizacije razmer opusti prodaja in nabava soli, je imel važne razloge v tem, da aparat monopolne, odnosno sploh državne uprave ni zmožen ko-mercijelno poslovati in se zavarovati v prometu z inozemstvom občutnejših izgub in izkoristiti situacije konjunkture tako, kakor privatni trgovec. Baš zadnji čas so časopisi prinašali mnogd poročil o raznih nespretnih in neugodnih nakupih ne samo soli, marveč tudi tobaka, petroleja in drugih predmetov od strani monopolne uprave. V neposredni zvezi s tem je bil tietji predlog, da naj se uvede pri uvozu inozemske soli posebna licenčna pristojbina, da ne bi inozemska sol domači dražji produkciji delala prevelike konkurence. Produkcijski stroški za domačo sol so znašali leta 1919 povprečno za 1 q 35 kron in so se 1. 1920 zvišali na 131.86 kron. Sedaj stane domača sol franco vagon Kreka v Bosni 40 dinarjev za 100 kg. Ako priračuna-. j110 k temu 4 krone monopolne takse in povprečno najmanj 1 krono stroš-kov prevoza, prekladanja, dovoza in splosne druge režije, bi stala domača sol pri grosistu v Ljubljani 6 kron 60 vinarjev in ne bi mogla konkurirati proti inozemski soli, ki je pri ugodni --1.8!710 cenejša. To diferenco naj bi ščitila nova licenčna pristojbi- 113 krf° ^e’ se b° z izvršitvijo nove obhke monopola soli prodajna ce-j? s.®'1 Podražila in sicer ne samo radi višjih produkcijskih stroškov za sol v tuzemstvu, marveč tudi radi podražitve uprave in potrebnih investicij. t • k!-” ?e,eeaciji ministrstva financ v Ljubljani se je vršilo že več posvetovanj glede reorganizacije prodaje soli, kjer so delegati Zveze gremijev vedno stali na stališču, da je sedanji način monopola soli za državne finance najugodnejši, ker je brez vsakega transportnega in komercijelnega rizi-ka, ker nima erar z upravo nobenih stroskov in je dohodek iz monopolne takse, ki znaša samo za Slovenijo do 60 nuljonov kron letno, čist dohodek. Zveza gremijev je v svoji spomenici navajala, da bo pri prevzetju soli v monopolno upravo treba povečati monopolno takso, ker že proračun 1920- 21 predvideva za Slovenijo nad 30 miljonov kron stroškov solnega monopola. Samoumevno bo pri povišani ceni soli njen konzum zopet padel. Iz narodnogospodarskih ozirov pa ne kaže dražiti na lahkomiseln način ceno predmeta, ki spada med neobhod-110 potrebna živila. Vsaj se je sedanja cena napram mirodobni ceni leta 1914 za 1 kg 20 vinarjev že itak 30 do 35 krat povečala. Režimi naših monopolov so zelo raznovrstni. Medtem ko se je za vžigalice, ne da bi se koga vprašalo, črez noč prepovedalo vsak uvoz in prevzelo monopol v izključno lastno upravo, smo pri sladkorju vendarle s pravočasnimi protesti dosegli vsaj to, da je ostala trgovina, predvsem uvoz proti plačanju monopolne takse prost. Pri soli pa je sedaj za Slovenijo padel sistem proste trgovine in monopolna uprava prevzame produkcijo ter era-rizira uvoz in prodajo. Rekli smo že, da je to brez investicijskih stroškov neizvedljivo in ti stroški bodo šli na račun države ali pa obremenili konzumenta. Verjetneje je zadnje, ker se država pač noče in ne more odreči monopolnim dohodkom. Poraba soli znaša za Srbijo 45.800 ton, za Hrvaško in Slavonijo 27.100 ton, za Bosno in Hercegovino 19.300 ton, za Slovenijo 12.700 ton, za Dalmacijo 6.200 ton, za Črnogoro 2.400 ton in za Vojvodino 13.400 ton. Razen tega se mora poraba industrijske (denaturi-rane) soli računati vsaj s 5.000 tonami za celo državo. (Konec prihodnjič). Koncesloniranje trgovinskih obrtov. V zadnji dobi se je v trgovskih krogih in istočasno v pokrajinski vladi sami pojavilo stremljenje, odstraniti polagoma tiste sankcije, katerim je vlada v zadnjih dveh letih vsled izrednih razmer podvrgla vse pomembnejše trgovinske obrte. O tem vprašanju se je posvetovala tudi zveza trgovskih gremijev in zadrug za Slovenijo v seji širšega odbora dne 12. t. m. ter je sklenila predložiti trgovski in obrtniški zbornici naslednjo spomenico: Po mnenju zveze trgovskih gremijev in zadrug so se izredne razmere, ki so svojčas prisilile vlado, da je podvrgla mnogo trgovinskih obrtov koncesiji, že izdatno zboljšale. Nezdrava konjunktura, ki je privabila nebroj trgovsko neizobraženih elementov v tfgovski poklic, je ponehala. Zveza je že tedaj nerada pristala na koncesijoniranje trgovinskih obrtov, ker je stala na načelnem stališču, naj bo trgovinski promet kolikor mogoče prost ter se je bilo bati, da bo vsled uvedbe koncesijskega načela marsikateremu povsem usposobljenemu pripadniku trgovskega stanu onemogočeno, da si ustvari samostojno eksistenco. Načelo krajevne potrebe, ki je podlaga koncesijskemu principu je lahko prestrogo merilo. Vendar je Zveza takrat z ozirom na nevarnost, da bi se utegnili v Slovenijo vriniti nezanesljivi tuji elementi, soglašala z vladno zahtevo, da se za prehodno dobo uvede koncesijoniranje nekaterih trgovinskih obrtov. Da pa ta praksa ni mogla biti vedno na vse strani pravična, je jasno. Zato smo ves čas smatrali stroga določila o nastopu trgovinskih obrtov samo za prehodne sankcije v varstvo legitimne trgovine. Pri tem se je tudi pokazalo, da se mora slovenski trgovec bojevati z večjimi težavami kot trgovci v drugih pokrajinah države, kjer vlada mnogo večja svoboda. Po srbskem zakonu o radnjama je koncesijsko načelo uvedeno samo za nekaj obrtov, pri katerih se je treba ozirati na javno varnost in nravnost. To načelo pa je že v starem avstrijskem obrtnem redu v polni meri izvedeno, ker je pri nas mnogo več obrtov kon-cesijoniranih kot v pokrajinah nekdanje kraljevine Srbije, pri čemur trgovinski obrti sploh ne pridejo vpoštev. Tako so se zgodili slučaji, da so trgovci, katerih koncesijska pi-ošnja je bila v Ljubljani odklonjena, enostavno v Beogradu priglasili obrt, ki ga sedaj na podlagi beogradske obrtne listine izvršujejo tudi pri nas. To pa je nezdrav položaj, ki ga je treba odstraniti. Poleg tega ni nobenega upanja, da bi ob priliki izjednačenja obrtne zakonodaje mogli doseči, da se slovenski obrtno-pravni položaj glede trgovinskih obrtov razširi na vso državo, ker imajo srbski gospodarski krogi v tem oziru mnogo liberalnejše na-eiranje. Naredbe deželne vlade za Slovenijo o koncesijoniranju trgovinskih obrtov bodo v prihodnosti vsled srbskega pritiska itak morale odpasti. Z ozirom na ta položaj je Zveza trgovski hgremijev in zadrug mnenja, da bi bilo umestno ukiniti naredbo deželne vlade za Slovenijo štev. 815, Ur. 1. 188-1919 o trgovini z živino, naredbo o trgovini z mlekom in jajci štev. 816, Ur. 1. 183-1919 ter naredbo o agenturnih in komisijskih podjetjih, o menjalnicah ter trgovanju z valutami ter o nekaterih trgovinskih obrtih na debelo šlev. 327, Ur. 1. 102-1920. Vendar more podpisana Zveza to iz-premembo obrtnega prava predlagati samo pod pogojem, da se istočasno z ukinjenjem koncesijskega načela razširi dokaz usposobljenosti na vse trgovinske obrte. Dokaz usposobljenosti, ki velja dosedaj samo za nekatere trgov, obrte, se mora splošno provesti, ker smo mnenja, da je le postranskega pomena, ali pripada trgovec tej ali oni branši, temveč moramo zahtevati, da naj vsakdo kdor hoče izvrševati katerikoli trgovinski obrt, dokaže strokovno usposobljenost v obsegu kot jo zahteva § 13 a obrtnega reda. V tem oziru ne smemo popustiti tudi napram srbskemu naziranju, ki je mnogo liberalnejše. Ako se dokaz usposobljenosti uvede za vse trgovinske obrte, bomo dosegli končno isti cilj, kot si ga stavlja koncesijsko načelo, namreč varstvo legitimne trgovine. Na ta način bomo vzgojili tudi dober trgovski naraščaj, ki si bo svest svojih dolžnosti. Pod pogojem, da je vlada pripravljena v gornjem zmislu razširiti dokaz usposobljenosti, se podpisana Zveza trgovskih gremijev in zadrug strinja s tem, da se ukinejo naredbe deželne vlade o koncesijoniranju trgovinskih obrtov. Kako se ©bdačujejo pridobitne in gospodarske zadruge. Sedanje gospodarske razmere silijo k združbi. Vprašanje zadrug je vsled tega na dnevnem redu. Ker hočemo svojim bralcem podati splošen pregled v vseh davčnih vprašanjih, se moramo pečati tudi z vprašanjem oh-dačbe zadrug. O tem predmetu imamo Slovenci že eno knjižico, katero je založila »Kmetska posojilnica Ljubljanske okolice v Ljubljani«. Glasi se »Obdačba pridobitnih in gospodarskih zadrug«. Spisal jo je pokojni Valentin Žun, ko je bil še finančni tajnik v bivšem finančnem ministrstvu na Dunaju. Pokojnik je bil strokovnjak glede obdačbe podjetij, ki polagajo javne račune. Zgoraj omenjena knjižica je bila zelo pregledna. Žal, da je že pošla. V sledečem se bomo opirali na izvajanja te knjižice, ker se zadevna zakonska določila niso bistveno spremenila. Za obdačbo pridobitnih in gospodarskih zadrug je merodajno drugo poglavje zakona o osebnih davkih z dne 25. 10. 1896, drž. zak. št. 220, in pa zadružna, davčna novela z dne 3. januarja 1918, drž. zak. št. 5. Po določbah teh dveh zakonov moremo v davčnem oziru razlikovati tri vrste pridobitnih in gospodarskih zadrug, osnovanih na zadružnem zakonu z dne 9. aprila 1873, drž. zak. št. 70. Zadruge so z ozirom na način obdačbe: a) davka proste, b) ugodnostne, c) neugodnostne. Slednje, t. j. neugodnostim se dele zopet v zadruge: 1. s stopnjema znižanim davčnim merilom, in 2. z davčnim merilom 10 odstotkov. Davka proste zadruge so po § 84 lit. e, zak. o osebnih davkih iz leta 1896, v besedilu zadružnodavčne novele iz 1. 1913: a) kreditna in posojilna društva (hranilnice in posojilnice), kojih pravila odgovarjajo zahtevkom § 1 zakona z dne 1. junija 1889, drž. zak. štev. 91. Sem spadajo takozvane »rajfaiz-novke«. b) Dalje so davka proste po § 84 lit f zakona o osebnih davkih iz leta 1896, v besedilu zadružno-davčne novele iz 1. 1913, še zadruge in druge združbe kmetovalcev za skupno nabavo semenja, gnojil, strojev in orodja ali drugih kmetijskih produkcijskih potrebščin, za povzdigo živinoreje (živinorejske, bikorejske, pašniške zadruge, živinske zavarovalnice itd.) ali za skupno pospeševanje drugih de-želnokulturnih namenov, če se pri tem po pravilih ne sme razdeljevati dobiček med zadružnike in se tudi v resnici ne razdeljuje. 3. Konečno so davka proste tudi še zdruge in druge združbe kmetovalcev za skupno predelavo in uporabo (vnovčevanje) po zadružnikih.pridobljenih kmetijskih pridelkov. Pri teh zadrugah se seveda sme razdeljevati dobiček med ude, ne da bi se zato ‘odrekla davčna prostost. Če pa imajo take zadruge (navedene pod točko 3) kako prodajalno v kraju, kjer se ne nahaja večina njenih udov, se za dobiček iz te prodajalne ne more priznati davčna prostost. Primer: neka inlekarfia na Kranjskem ima v Mariboru svojo prodajalno. LTgoilnostne zadruge, t. j. zadruge, ki uživajo posebne davčne ugodnosti, so one, na načelu samopomoči osnovane pridobitne in gospodarske zadruge, ki omejujejo svoj opravilni obrat na svoje ude. Vse druge zadruge so neugodnostne. Vendar imajo one neugodnostne zadruge, ki se v svojem poslovnem obratu drže postavnih in v pravilih določenih mej, nekoliko znižano davčno lestvico. Ako se pa poslovni promet ne drži postavnih in v štatutih določenih mej (n. pr. po pravilih smejo biti deležni obrata le zadružni člani, dejansko pa razteza zadruga svoj obrat tudi na neude), tedaj se odmeri vedno le 10 odstotni davek. (Dalje prihodnjič). Razsipajte Trinnsl! MI Ciril Dolenc, ravnatelj zdravišča v Rogaški Slatini. Organizacija kopališč, zdravišč in letovišč v Jugoslaviji. Na I. kongresu kopališč, letovišč in zdravišč v Zagrebu dne 29. in 30. decembra 1920 se je obravnavala kot prva in najvažnejša točka o organizaciji vseh kopališč, letovišč i. dr. v Jugoslaviji. Ker je to vprašanje za našo javnost velikanske važnosti, priobčujem v naslednjem svoj referat z izvajanji g. Fuchsa, delegata Daruvara in resolucijami. ki so v zvezi s tem vprašanjem : Razven zdravišča v Rogaški Slatini ima Slovenija tudi še toplice v Dobrni in Rimskih Toplicah, dvoje manjših toplic in mnogo prekrasnih naravnih lepot, ki jih že zdavnaj upe rablja človeštvo kot letovišča in zdravišča — posebno poudarjam gorenjsko stran nekdanje vojvodine Kranjske s svetovno znanim Bledom. Ker dozdaj nisem imel nobene prilike spoznati — razven hrvatskega Primorja in Krapinskih Toplic — drugih letovišč in zdravišč naše lepe Hr-vatske in ker sem popolnoma neori-jentiran glede drugih podobnih podjetij ostale Jugoslavije, moram pri-poznati, da mi manjka v tem oziru splošnega pregleda. Umevno, da je za nas Slovence ostali široki svet sedanje ujedinjene domovine Jugoslavije v tem oziru še malo poznan, ker nas je ločila do prevrata visoka stena, — danes za vedno porušena. Prepričani smo vsi o tem, da nas čaka v naši bogati domovini mnogo dela, da jo že itak zavidano dvignemo še višje. To hočemo! Naše žilave moči, naš bistri razum — je gotovo porok, da to dosežemo! Naloga tega kongresa je, da raz-motrivamo o velikih nalogah, zadanih glede napredka in procvita naših kopališč, zdravišč i. dr., da bomo v stanu, te naše bogate naravne zaklade sami čimbolje izkoristiti v prilog našega zdravja in razvedrila —, ne ma-nje pa, da se odpro vrata na stežaj vsemu drugemu svetu, da jih tudi njemu odkrijemo v uporabo. Vse hvale in vsega priznanja je vredna inicijativa, ki jo je v dobrem razumevanju našega položaja storilo Društvo za promet stranaca v Zagrebu. Očividno in samoobsebi je umevno, da je na tem polju potrebno tudi sporazumno sodelovanje s strani inštitucije za promet tujcev. Da je dalo inicijativo k zamišljeni organizaciji ravno društvo za promet stranaca v Zagrebu, se mi zdi popolnoma naravno, ker uvidevamo, da vodi glavna prometna žila skozi Zagreb. Tudi naša glavna kopališča in zdravišča se nahajajo na prometni glavni žili, ki vodi v Zagreb. Rogaška Slatina je najbližji sosed Krapinskih Toplic in je dobro obiskovana že od nekdaj od Hrvatov, po preobratu tudi s strani Srbov. Ne dolgo in stekla bo železniška zveza med Rogatcem in Krapino. Tako bo vodila pot iz vzhodne in južne Jugoslavije do Slatine preko Zagreba. Omenjene okolščine in ravno navedeno dejstvo glede mnogobrojnega obiska našega zdravišča v Rogaški Slatini od strani sosedov Hrvatov in Srbov, uplivajo na čimdalje bolj prijateljski stik med tem zdraviščem in onimi činitelji, ki se zanimajo za naše zdrav išče in nas spodbujajo k skupnemu nastopu in skupnemu uspešnemu delovanju na tem polju. Nepobit-na istina je, da je v močni organizaciji najti zdravo podlago za napredek in dosego uspešnega cilja. V glavni skupščini društva za promet stranaca v Zagrebu dne 15. avgusta 1920 je to društvo izprožilo misel in sklenilo, da zasnuje posebno sekcijo za kopališča, zdravišča in letovišča. Iz pravilnika, ki ga je društvo takrat izdalo, je razvideti, da si je društvo zadalo nalogo, z ustanovitvijo posebnega centralnega urada služiti vsem zahtevam, ki jih bodo stavila učlanjena kopališča itd. Društvo je povabilo k pristopu vsa taka podjetja celega področja kraljevine SHS. Pred očmi je imelo takrat cilj, dvigniti na ta način promet tujcev, poskrbeti in posredovati za čim boljša in hitrejša prometna sredstva in v splošnem posvečati pozornost na čim večjo udobnost napram gostom, ki obiskujejo naša zdravišča in kopališča. Društvo je zagotovilo vsem članom te sekcije da sodelujejo pri sejah, sklicanih po tej sekciji in da hočejo z vso marljivostjo in energijo zastopati sklenjene predloge pri javnih oblastvih. Zamislilo si je tudi že tehnično izvedbo organizacije te sekcije, sprožilo koristne ideje in dokazalo resno voljo, osredotočiti vse svoje delovanje na čim večjo in dostojnejšo stopinjo. Kopališča, zdravišča itd. Slovenije in Hrvatske so v raznih rokah; so to a) državna last, b) še ne likvidirana, samo v državni upravi, c) zemalj-ska last, d) last akcijskih družb in e) tudi last zasebnikov. Kako je v Srbiji v tem oziru, o tem nisem orijentiran. Kar se tiče akcijskih družb in zasebnih podjetij, je stvar glede pristopa enostavna, ker je to le od njih lastne volje odvisno. Drugače je to glede državnih podjetij, ki so seveda odvisna od dotično deželne vlade in v tej ponekod od poverjeništev za javna dela, drugod od zdravstvenih odsekov, ki so zopet odvisni od ministrstva za narodno zdravje v Beogradu. Pristop državnih podjetij k organizacijam je torej odvisen od teritorialnih obla-stev, ker ona kot taka ne morejo preko teh pristopiti na lastno pest. Tudi je naš splošni položaj glede števila in obsega pokrajinskih skupščin in pokrajinskih odborov še na nejasnem, pa tudi glede vrst poslov, ki bodo spadali v njih področje in ki jih bodo smeli opravljati v samostojnem delokrogu. K vrhovnemu izvrševanju au-tonomnin pokrajinskih zadev bo spadal bržkone tudi tujski promet, letovišča, kopališča in zdravišča. Tudi ni izključeno, da bodo pokrajinski odbori v važnejših panogah svojega delokroga zasliševali posebne stalne sosvete in da bo v to področje pokrajinskega odbora spadal ravnotako tudi tujski promet. V Sloveniji imamo od države vzdrževan inštitut »Generalnega komisarijata za tujski promet v Ljubljani«, ki je podrejen poverjeništvu za javna dela. Po mojem mnenju je splošna organizacija mogoča le na ta način, da se vsa podjetja te vrste podržavi, ali pa da vsa preidejo v privatne roko. — Zadnjo besedo glede splošne organizacije pa bo mogoče izreči še-le tedaj, ko dobimo jasno sliko glede naše državne konstelacije. V nobenem oziru ne bo prezreti izvedbe organizacij bodisi na ta ali oni način, ker smatram organizacijo š splošnega vidika za potrebno, da se dvigne ta važna panoga, na ono stopinjo, ki jo tudi v tem oziru zahteva ugled naše ujedinjene države. Po mojem referatu je govoril delegat Druvara, ravnatelj kopališča g. Fuchs o sodelovanju državnih ob-lastev in vseh prizadetih krogov pri organizaciji' kopališč- zdravilišč itd. in o dvigu in regulaciji prometa tujcev v celi drž.avi. Poudarjal je absolutno potrebo, da ostanejo letovišča i. dr. pod privatnim in ne pod državnim vodstvom. Trgovski duh in privatna inicijativa so najboljše garancije za napredek istih. V dokaz svojim trditvam je navedel mnogo primerov. Podržavijenje vseh zdravišč in kopališč bi značilo njihovo propast. Dokazoval je slabe posledice tudi v takih slučajih, če bi bila zdravišča kot državna last oddajana v najem. Izjavil je svoje pričakovanje, da bo podvzela naša država vse v povzdigo nivoja naših kopališč. Od resolucij, ki so se stavile ob zaključku kongresa in se nanašajo na organizacijo zdravišč itd., navajam sledeče: 1. Kongres sklene, da se vsa kopališča, toplice, zdravišča, letovišča in sanatoriji na teritoriju kraljevine SHS združijo v eden savez s sedežem v Zagrebu in to začasno pod okriljem Društva za promet tujcev, ki je že preje organiziralo sekcijo za to. Vsako kopališče, toplice, zdravišče, letovišče in sanatorij je dolžno pristopiti v ta savez. 2. Napredek naših kopališč, toplic, zdravišč, letovišč in sanatorijev je odvisen v prvi vrsti od svobodnega razvitka istih na podlagi privatne ini-cijative in s pomočjo privatnega kapitala; iz tega razloga se izjavlja kongres najenergičneje proti četudi po-srednjemu podržavljenju kopališč, toplic, zdravišč, letovišč in sanatorijev. 3. Kongres želi, da vodstvo save-za zainteresira i državni i privatni kapital, da se bodo mogla dvigniti i razširiti naša kopališča, toplice, zdravišča, letovišča i sanatoriji. 4. Kongres sklene zaprositi državno oblast, da v bodoče pri podeljevanju dovoljenja za ustanovitev kopališč, toplic, zdravišč, letovišč in sanatorijev zahteva najstrožje vse po zakonu predpisane pogoje in da ne izdaja koncesij, ne da bi zaslišala savez in kopališki odbor, oziroma da se k razpravam o napravah, ki se bodo v notranjosti državne oblasti upostav-ljale v svrho ureditve kopališč, toplic, zdraviše, letovišč in sanatorijev, pokliče delegat save/a. Ostale točke resolucije se nanašajo na druge zadeve. Obrtni dan v Ormožu se vrši dne 5. junija. — Opozarjamo na vablio v današnji številki. Izvoz in uvoz. Olajšanje uvoza i/ Nemčije. Minister za finance je odredit v interesu obnove zemlje, da se oproste na podlagi člena 8 uredbe o plačanju blaga, ki se uvozi iz Nemčije v kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev, plačanja 50 odstotkov sledeči predmeti, ki se uvažajo iz Nemčije: 1. Vse vrste strojev in aparatov v industrijske in obrtniške »vrhe, strojnih delov, strojnih in vodovodnih cevi, poljedelsko oprave in orodja. 2. Vse vrste ani-linskih barv. 8. Lekarstva. S to naredim jPrvo osješko Gornico za predelavo lesa c d. d. Sedaj Pa zopet doznavamo, da se pripravlja v si jeku podobno podjetje s pomočjo če-*anke. Na poziv reparacijske komisije so se sestali na Dunaju 18. t. m. zastopniki nasledstvenih držav, ki se bodo pogajali z likvidatorji Avstro-Ogrske banke glede delitve kovane rezerve, ki znaša M milijonov zlatih kron. Po poročilih i/, Beograda je naš delegat za likvidacijo Avstro-Ogrske banke poročal, da dobi naša država 10 milijonov zlate rezerve. Podaljšanje roka za prijavo v inozemstvu deponiranih obveznic predvojnih in vojnih posojil. Finančna delegacija objavlja uradno: Generalna direkcija državnih dolgov je odredila podaljšanje roka za prijavo v inozemstvu depo- niranih obveznic predvojnih in vojnih posojil do 81. t. m. ^Balkanska banka« v Budimpešti. Neurejene razmere, ki vladajo med našo in madžarsko državo, na katero nas veže še marsikak posel, so pokazale živo potrebo ustanovitve denarnega zavoda, ki bi v različnih slučajih uspešno posredoval. To vprašanje je rešila >Narodna banka d. d. v Zagrebu, ki je dala inici-jativo, da se osnuje v Budimpešti Balkanska banka; d. d. z delniško glavnico 5 milijonov kron. Banka bo pričela s poslovanjem takoj, ko se konča adaptacija prostorov. Zvišanje glavnice Centralne banke v Zagrebu. Dne 81. t. m. se bo vršil občni zbor Centralne banke v Zagrebu. Na občnem zboru se bo sklepalo o zvišanju glavnice od 50 na 100 milijonov kron. Polovica novega dela glasnice bi se dala od rezerve kot gratis delnice (ena nova na dve stari), dočim bi se drugih 25 milijonov dalo na podpis. Koncem tega meseca se bo rešilo tudi vprašanje ustanovitve tovarne rotacijskega papirja in celuloze pri Krapini. Devalvacija ogrskih vojuih posojil. Minister za finance Hegediis je izdelal načrt zakona o devalvaciji vojnih posojil, ki naj bi nadomestila nameravano znižanje odstotkov. Ta načrt bo predložen v parih dneh madžarski narodni skupščini. Vojna posojila lastnikov, ki žive na Madžarskem bodo devalvirana potom žigosanja, (ilede vojnih posojil državljanov pa, ki se nahajajo v inozemstvu bo stopil finančni minister diplomatičnim potom v stik z merodajnimi mesti. Poleg nekaterih drugih, vojna posojila delniških družb ne podleže devalvaciji, ker le družbe itak plačujejo obči imovinski davek. Od zastavljenih vojnih posojil bo devalviranih le 20 odstotkov neobremenjene nominalne vrednosti. Davki. Davek na luksuzno blago na Dunaju. V dunajskem občinskem svetu je so-cijaldemokratična stranka predložila zakonski načrt o davku na luksuzno blago v mestni občini Dunaj. Po tem zakonskem načrtu se imajo vsi predmeti, ki so kvalificirani kot luksuzno blago obdačiti pri mali prodaji z luksuznim davkom v znesku 15 odstotkov od prodajna cene. Ta davek morajo plačevati vse prodajalne, tudi zadružne. Promet. Delitev vagonov bivše Avslro-Ogr ske. Zastopniki naše kraljevine, Ceho-slovaške, Poljske in ftumunije rešujejo na Dunaju vprašanje vagonov bivše av-stro-ogrske monarhije, ki bodo razdeljeni na posamezne nasledstvene države. Obče število vagonov, ki podleži delitvi je že določeno, ni pa še določeno, koliko dobi vsaka država. Nemčija bo vrnila naše vagone iu lokomotive. Nemčija bo vrnila na našo zahtevo 250 vagonov in 12 lokomotiv, katere je izsledil naš urad za iskanje za časa vojne v Srbiji ugrabljenih predmetov. Nemčija nam namerava poslali v teh vagonih prvi transport živine, katero nam ima izročiti na račun vojne odškodnine. Uredba o ministrstvu za promet. Regent je podpisal uredbo o ministrstvu za promet, katero je predložil ministrski svet. Uredba določa: ves promet v kraljevini upravlja minister za promet. Njemu so podrejene vse prometne ustanove, kakor: generalna železniška direkcija v Beogradu, železniška ravnateljstva v Nišu, Zagrebu, Novem Sadu in Sarajevu, direkcija za brodarstvo v Beogradu, direkcija za pomorsko brodarstvo v Splitu iu direkcija za zgradijo železnic v Beogradu. Železniška zveza z Madžarsko. Ministrski svet je odobril vzpostavitev direktnih železniških zvez z Madžarsko med Beogradom in Budimpešto ler Zagrebom in Budimpešto. Mednarodno znižanje pristojbin za vidirauje potnih listov pri tranzitu brez prekinjenja vožnje v direktnih vlakih preko teritorija inozemskih držav. Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani se je s posebnimi vlogami obrnila do ministrstva trgovine in industrije, v katerih je povdarjala, da visoke pristojbine za tranzitna viza posebno ovirajo promet med Jugoslavijo iu Cehoslovaško ter med Avstrijo in Italijo, oziroma Češko in Italijo preko Jugoslavije. Speci-jelno preko Slovenije vodita dve glavni tranzitni progi. Južna železnica med Ma- riborom in Postojno, ter državna železnica med Jesenicami iu Bohinjem, za prehod preko katerih se morajo sedaj plačati visoki zneski za vidiranje potnih listov, dasi potniki v naši državi sploh ne izstopijo. Posebne važnosti pa je odprava tranzitnega viza za zvezo Maribor, Jesenice preko Koroške (Celovca) in Maribor-Špilje-Radgona-Ljutomer preko avstrijskega teritorija, kjer se namerava promet sedaj otvoriti. Za promet ua teh zvezah je absolutno potrebno, da se določijo posebna olajšave na primer vsaj vizum z enoletno veljavnostjo in za znižano pristojbino. Isto ugodnost bi naša vlada lahko dovolila Avstrijcem za zvezo Spilje-Maribor-Dravograd-Celovec za prehod preko našega ozemlja. —- Zato je prosila zbornica, da bi se, ako se tranzitni vizum iz različnih razlogov še ne more odpraviti, vsaj pristojbina zanj primemo znižala in sicer za promet iuo-zeuicev preko našega ozemlja, kakor tudi za tranzit naših državljanov preko inozemskih držav. Vsled teh zborničnih vlog je došlo zbornici obvestilo, da je ministrstvo zunanjih zadev in ministrstvo notranjih zadev izdalo policijskemu komisarijatu v Mariboru in Rakeku v tem predmetu naslednje naredbe: Policijski komisar v Rakeku pobere na tej postaji od tranzitnih potnikov pasove, jim pristavi tranzitni vizum in napravi njih seznani. Vse pasove s tem seznamom vred odda kontrolorju voza, ki naj vodi kontrolo nad vsemi potniki, da bi se kdo na kaki postaji ne izgubil iz voza, potem izroči vse pasove s spiskom vred policijskemu komisarju v Mariboru, ki jih bo potem izročal potnikom ob odhodu voza za nadalje. Na isti načiu se 1k> vršila manipulacija s pasovi po policijskem komisarju v Mariboru s tranzitnimi potniki, ki prihajajo preko Maribora in potujejo preko Slovenije na Ita-kek. Tudi on bo oddal pasove tranzitnih potnikov s seznamom vred železniškemu kontrolorju, ki jih potem izroči policijskemu komisarju na Rakeku v ta namen, da jih ob odhodu voza odda potnikom za nadalje. Policijski komisar vi-dira s tranzitnim vizom proti plačilu takse v gotovini in sicer 10 din., ako pa potnik ne bi imel našega denarja, tedaj plača v oni valuti, katero bo imel v obračunani vrednosti po državnem kurzu, toda v vsakem primeru mora biti veduo zdrava valuta. Tako plačane taks« v gotovini, bodo komisarji izročali državni blagajni kot dohodek od taks in to veduo v oni veljavi, v kateri so jih o priliki plačevanja prejeli. Ker je transport samo na južni železnici med Špi-Ijam in Rakekom za sedaj odprt in preko Jesenic ter na ostalih obmejnih zvezah še ne vozijo direktni vlaki, se je do ločilo znižanje za omenjeno progo južne železnice; je pa samoumevno pričakovati ob otvoritvi direktnega prometa na ostalih tranzitnih linijah podobna ugodnost tudi na ostalih progah. Naznanila trgovske In obrt-nlške zbornice v Ljubljani. Belgijska industrija. Belgijsko poslaništvo v Beogradu je poslalo trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani seznam belgijskih industrij. Ta seznani je interesentom v zbornični pisarni na vpogled. (St. 8875). Upognjen les. Tvrdka Eastern Tra-ding Agency v Ne\v-Yorku naznanja prihod svojega zastopnika v Ljubljano meseca maja, junija, ki bo nakupoval upognjen les. Tozadevne dopise zbira trgovska in obrtniška zbornica in jih l>o izročila dotičnemu zastopniku ob njegovem prihodu. (St. 4462). Dobava, prodaja. Nabava olja, petroleja in beneiaa. V Ekonomskem oddelku ministrstva za promet se bo vršila 24. junija t. 1. javna ofertna licitacija za nabavo: 700.500 kg olja za lokomotive in vagone za letno potrebo, 081.500 kg olja za lokomotive in vagone za zimsko potrebo, 770.000 cilin-derskega olja za zasičeno paro, 422.000 kg cilindrskega olja za pregreto paro, 840.000 kg olja za razsvetljavo, 706.000 kg olja za proizvajanje plina za razsvet Ijavo in za pogon Diesel-motorjev, 85.000 kg olja za dinamo stroje, 25.000 kg olja za čiščenje, 8.000 kg cilinderskega olja za Diesel-motorje, 10.000 kg strojnega olja za Diesel-motorje, 1.200 kg spenjal-nega olj« v mehanične svrhe, 1,870.000 k 14 petroleja in 484.000 kg ben/.ina. Ponudbe se sprejemajo na posamezne predmete, kakor tudi na vse. Podrobnosti se zve pri ekonomskem oddelku ministrstva za promet ter pri direkcijah državnih železnic v Beogradu, Zagrebu, Sarajevu in Subotici. Ponudbe naj se vpoš-ijejo v zapečatenih kuvertah na katerih mora hiti jasno napisano: $ Pounda za licitaciju ulja, petroleuma i ben/.ina.t Kavcija 10 odstotkov od ponudene cene. Izpremembe protoko-lacij v trgovskem registru. M. Ranili, s sedežem v Ljubljani, nastopna izprememba: Izstopil je Viktor Hanth, vstopil pa je Karl Ranth. S pro-kuro je poverjena gospa Sabina Hanth v Ljubljani. Ig. pl. Kleiumavr & FeU. Bamberg, s sedežem v Ljubljani, nastopna izpre-memba: S prokuro je poverjen Herman Horvatti v Ljubijaui. Ana Šinkovec naslod. Soss & Co., » sedežem v ljubljani, nastopna izpre-memba: Besedilo firme odslej: A. Šiuko- naslednik K. Soss, izstopili sla javni družbenici Elizabeta Soss in Marija Sedlar, roj. Soss. Samoimetnik torej Karl Soss. Izbrisala se je prokura Helena Lindtnerjeve, omožene Leskejevc. luž. Stegu ia drugi, komanditna družba za strojno in električno industrijo, s sedežem v Ljubljani, nastopna sprememba: Izstopila sta javni družbenik iuž. Milan Stegu in komandilist Ivan Zagradnik. Vstopila sla kot javni družbenik komanditistka Zora Stegu. Doslej Ivanka Praprotnik, odslej F. & I. Goričar, trgovina z mešanim hlagom »pri Ivanki« s sedežem v Ljubljani, nastopna izprememba: Vstopil je Frane Goričar, zasebnik v Ljubljani, za to javna trgovska družba izza dive (.januarja 1921. A. L. Globotsclniigg. s sedežem v Tržiču, obratni predmet: Izdelovanje kos, nastopna izprememba: obratni predmet odslej: izdelovanje kos, srpov in drugega poljskega orodja, imetnik doslej: Anton Leopold Globolschmgg. odslej: Karl Globočnik v Tržiču. Čemak & Komp., s sedežem v Ljubljani, nastopna izprememba: Izbrisal s« je kot prokurist Anton Smerdou. »Atlanta«, iiuportna in eksportna družba, z o. z. in še v petih drugih jezi kih s sedežem v Ljubljani, nastopna izprememba: Pravila so se izpremeuila. Izbrisale so se vsled končne likvidacije firme: Združeni čevljarji v Ljubljani, zadruga za skupni nakup surovin in skupno-prodajo izdelkov. Mlekarska zadruga v Polhovem gratlcu. Živinorejska zadruga v Kamniku. Vpisale ho se v trgovinski register (i rme: Franica Štrosa, s sedežem na Javorniku, obratni predmet: branjarstvo, trgovina z manufakturnim in galanterijskim blagom. 0. Golob, Dentul-Depot, s sedežem v Ljubljani, obratni predmet: trgovina z zoUotelmičnimi in zobozdravniškimi potrebščinami, imetnik Otmar Golob, trgovec iz Ljubljane. Dular & Fabiani, s sedežem v Ljubljani, obratni predmet: trgovina z manu-faktumim blagom na debelo, .lavna trgovska družba izza dne I. februar. 1921. Družbenika: Pavel Fabiani, trgovec v Ljubljani in Alojzij Dular, trgovec v Ljubljani. Katarina Peternelj, s sedežem v So-vodujem, obratni predmet: trgovina z deželnimi pridelki, imetnica Katarina Peternelj. Razno. Sova stanovanjska uredba. Kakor smo pred kratkim poročali, je regent podpisal novo stanovanjsko uredbo, ki velja za vse dele kraljevine, izvzemši Srbijo in Črnogoro. Naredba stopi r veljavo z dnem objave v »Službenih Novi-nah«. Najvažnejše so sledeče točke: Za osnovnico vseh novih stanarin velja čist« najemnina brez doklad od L julija 1914. S številom tri pomnožena osnovna stanarina daje normalno višino današnje slanarine za stanovanja. I*i strankah, ki žive pretežno od stalne plače ali mirov- nine, se ima stanarina pomnožiti največ s številom dve. Pri stanovanjih, katerih zakupnina je znašala s 1. 7. 1914 letno več kot 2000 K, ali v katerih stanujejo zakupci, kojih letni dohodki znašajo od 120.000 do 200.000 K, se lahko pomnoži osnovna stanarina na največ s številom šest. Najemnikom pa. ki imajo dohodkov preko 200.000 K letno, sme gospodar svobodno povišali stanarino brez obzira na obstoječo pogodbo. Za poslovne prostore se nova stanarina določa med tri in osemkratno zakupnino. Pri nesoglasjih določi ceuo stanovanjska oblast, ki se mora ozirati na ekonomski položaj najemnika in gospodarja. Vodarino, kanalizacijo, odnašanje smeti, čiščenje dimnikov in osvetljenje stopnic nosijo najemniki z gospodarjem sorazmerno. Davke, gostaščino, popravila na hiši in še druge morebitne postranske izdatke mora trpeti gospodar sam. Sodna odpoved od strani gospodarja je po novi naredbi mogoča, ako potrebuje gospodar stanovanje zase. Te pravice se pa lahko poslužujejo le hišni gospodarji, ki so postali lastniki pred 1. januarjem 1916., in ki stanujejo sedaj kot najemniki v drugih hišah ter so brez svoje krivde prisiljeni se izseliti i/. sedanjega stanovanja. Nadaljni razlof gi za sodno odpoved so: če najemnik ne plača pravočasno najemnine, če kvari stanovanje, če hudo krši hišni red, če se mora stavba porušiti in na novo sezidati. Odpovedati je dalje možno stanovanje tujcem, kojih stalno bivanje v državi ali v posameznih pokrajinah ni potrebno in zaželjeno, ako to odpoved vnaprej odobri stanovanjska oblast. Poslovne prostore je dalje mogoče odpovedati iz razloga, ako jih lastnik ali njegovi otroci ueob-hodno potrebujejo za izvrševanje svojega, na usposohljenostni dokaz vezanega rokodelskega obrta ali za trgovino; a v lem slučaju se mora dokazati, da so se s trgovino bavili pred 1. julijem 1914. in velja ugodnost le za hišne posestnike izza 1. januarja 1916. Gospodar, oziroma njegov pravni naslednik more odpovedati poslovne prostore stranki, ki se je vselila brez dovoljenja stanovanjske oblasti in brez izrecnega privoljenja gospodarja. Pravico razpolaga.uja s stanovanji ima izključno stanovanjska oblast. Podrobnosti o tem izdajo pokrajinske vlade. Stanovanjsko oblaslvo ima pravico odvzeti v stanovanjske svrhe poslovne prostore denarnim zavodom, zavarovalnim družbam, trgovskim, industrijskim in podobnim podjetjem, ki imajo značaj veleobrata, ako v roku, ki jim ga stavi stanovanjska oblast (največ eno leto) ne zgrade hiš za stanovanja svojih nameščencev in za svoje poslovne prostore. Izvzela so ona podjetja, ki so.v navedene svrhe že zgradita svoje stavbe. Prepovedano je plačevanje najemnine v zlatu, srebru ali tuji valuti. Tovorni listi. Interesenti se opozarjajo, da imajo postaje južne železnice velike zaloge tovornih listov, in da se za-morejo naročiti pri postajnih načelnikih v poljubni količini. Katera vprašanja se bodo pretresala na gospodarski konferenci v Lisaboni? V zadnji številki smo poročali, da se bo vršila 24. t. m. v Lisaboni gospodarska konferenca, na kateri bo zastopana tudi naša država. Na tej konferenci se bodo reševala sledeča vprašanja: tečaj valute, vprašanje transporta, carinsko postopanje in vprašanje trgovskih pogodb. Novo prometno sredstvo. Ker naše železnice ne morejo obvladati ves promet in je transport zelo drag, predlaga se novo prometno sredstvo, ali bolje, namerava se uvesti staro, namreč po vodi s splavom. Poskusi se delajo na Dravi. Splavi bi prevažali blago od Dravograda do’Beograda Splavi se sestavijo iz neizdelanih desk. Na splav se naloži do 10 vagonov lesa. Veslačev ni treba, temveč 3 krmilarje. Splav rabi do Beograda mesec dni. Tam se blago odloži, les, iz katerega je splav zgrajen, se proda. — Skupni stroški prevoza znašajo približno 25.000 K, prevoz po železnici pa 80.000 kron. Za sedaj se bo spravljal les, pozneje pa tudi drugo blago, kojemu vlaga ne škoduje, železo in železno blago. Ribarsko d. d. »Ohrid«. V Beogradu se oslmja »Ribarsko akcijsko društvo »Ohrid«, ki se bo bavilo z modernim ri-barenjem na Ohridskem in Prespanskim jezeru, pospeševanjem industrije za predelavo in konserviranje rib, racijonel-nim transportom rib in riborejo v teh jezerih. Delniška glavnica znaša P« milijone dinarjev. A. Melik, Jugoslavija, Zemljepisni pregled L del. »Pota in cilji Ej. in 6. zv. 1921. Izdala Tiskovna zadruga v Ljubljani, 80 str. 282. Cena mehko vezani knjigi 5 K, broš, 2 K ne priporočeno. — Ako hočemo svojo državo ljubiti in spoštovali, jo moramo najprej poznati. Spoznanju Jugoslavije-; bo izvrstno služila knjiga, ki je ravno izšla pog zgoraj navedenim naslovom in ki prinaša natančen opis naše države v geološkem, goropis-nem, hidrografskem, klimatičuem, narodnostnem in gospodarskem pogledu. S posebno vnemo sta izdelani poglavji o prebivalstvu in o narodnem gospodarstvu, ki bosta zanimali najširše sloje, zlasti trgovce in industrijalce, za katere je poznanje države največje važnosti. Učiteljem in dijakom je pa knjiga neizčrpen pripomoček pri razlagi oziroma pri učenju domovinoznanstva. Pripomniti je še treba, da obravnava pisatelj tudi jugoslovansko zemljo izven naše države. Knjigo toplo priporočamo. Knjigo se naroča pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani, Sodna ulica št. 6. Tržna poročila. Živina. Karlova« 20. maja t. I. Semenj je bil zelo živahen. Velik del goveje živine in svinj je bil prodan to pot v 'Prst. (loveje živine je prišlo na trg 1250 komadov, prodanih pa je bilo 7HO komadov po 16 do 20 K po kg žive teže. Svinj je bilo na trgu 650, od teh je bilo prodanih 450 po. 25—355 K po kg žive teže. Od*35() ovc in koz je bilo prodanih 210 po 28—550 K. Poljski pridelki. Osjek 23. maja I. .1. Stanje setve je dobro, če tudi bi bil dež že potreben. — Promet s starim blagom je zelo omejen. Dunaj ponuja 500 K za koruzo franko vlač. brod Dunaj. Trgovina z moko je bila precej živahna, omeniti se mora, da imajo mlini neznatne količine moke na razpolago. To bo vzrok, da cene moki ne bodo padle, dokler ne bo žetev v polnem hodu. Zadnje dni se je prodajala moka nularica po K 14.80 franko Osjek, vreče pa po K 30 komad. Danes zahtevajo isti mlini za milarico 15 K. Ovsa je malo, kupuje ga domači konzum po 420- 110 kron. Fižol se plačuje po 400—450 K. Tendenca je dobra. Službo išče tržaoski pomočnik specerijske stroke, ki jc vojaščine popolnoma oproščen. - Služba se prevzame v vsakem kraju. Naslov pove upravniStvo »Ttg, Lista«. ^TAMPIUp ANT. ČERNETA IJUBXJA1V^ Vsakovrstne VABILO. Trgovci in obrtniki okraja Ormož vsi brez razlike, se vabijo na OBRTNI DAN ki se vrši dne 5. junija 1921 v Ormožu. Vspored bo pravočasno objavljen. ta Jelačin Ljubljana. Veletrgovina s špecerijskim in koloriijalriim blagom. Točna in solidna postrežba. Mni Jermeni za transmisije v vsaki širini od 20 do 300 m/m na zalogi pri Ivan Kravos, Maribor Aleksandrova cesta 13. slamnike in Klobuke ima vedno veliko zalogo za gospode, dečke in deklice ter posebno izbiro najnovejših damskih EkmhIa tovarna modelov. IIUUJU livluli slamnikov Stob, pošta Domžale pri Ljubljani. Različne torbice (cekarje), različna stojala za cvetlice, predpražnike itd. — V popravila se sprejemajo različni stari klobuki in slamniki v Ljubljani pri tvrdki Kovačevič in Tršan, Prešernova ul. 5 na dv., vsako sredo in soboto. Leopold Meh Ljubljano - židovska ulica 4. Trgovina s papirjem. Šolske potrebščine. - Razglednice. 106, 52-18 Na debelo. Na drobno. In. Žargi - „Pii nizki teni" Ljubljana, Sv. Petra c. 3. Trgovina z drobnim, pletenim in modnim blagom ter raznim perilom in kravatam na debelo in drobno. Velika izbira potrebščin za krojače in šivilje. (lastniki Bratje Tavčar) MAEIEOE Kopališka ulica št 11. Interuban telefon štev. 245. družba z o. z. za ixvox v Inozemstvo mesa, mesnatih in maščobnih proizvodov. lEr-crz^-crcriEi po riajvišjih dnevnih cenah pitane (tovljene) STTZ IfcTTE, O-OTT-EZDO i. t. d. SLADKOR v kockah in kristal (bel, suh) nudi po dnevnih cenah Fr. Zebal Rudnik — Ljubljana Telefon interurban štev. 430. Papir uradni, trgovski, pismeni, ovojni, svileni, prepisni, ogijeni itd., plsarniSke in Šolske potrebščino, kuverte, vse vrste umetniške razglednice kupite najceneje pri tvrdki IUAK GAJŠEK Papirna trgovina - Ljubljana Sv. Petra c. 2, poleg Prometne banke. Na drobno. Na debelo. 1. c. MAYER LJUBLJANA 3tC3it3tOčC3Q£3t£5t£3IOtQKSiOiCXC ■ p Na debelo: S Kava, 1 iai. Uas. i sardine, olje, vini Kis. bohinjski in tiapisln-i sili sii, salami, šiita in sla- A. & E. SKASERNE EanaBBBgMEtaBgglSBBi HZ Oeleftcvisa i mesufcKtuo In pleteninam! Priporoča K bližajoči sc seziji različne FLORASTE HOGilVICE, dalje večje partije otročjih PATENT NOGAVIC v črni, rujavi in beli barvi. Pismena naročila se odpošiljajo z obratno pošto. Industrijsko sol za usnjarje v vrečah in | belo jedilno soi ts l oddaja vsako množino franko Maribor tvrdka IS j Anton Tonejo in drug I Maribor. Zahtevajte cene. Manufakturna trgovina na drobno in debelo J. KOSTEVC Ljubljana, Sv. Petra c. 4 priporoča veliko zalogo manufak-turnega blaga po znižanih cenah preproge srbske domače ročne Industrije po ugodni ceni. V zalogi so še velikosti 45-45, 43/110, 64/1.36, 67/194, 102/158, 134/134, 136/204, 170/246, 210/274, 235/300, 272/304. 19,11-11 immM ulica 5 {S). Telefon 9. - Brzojavi ,Montani Import. Eksport ProiiaiaiM in kupujemo na debelo: Vse vrste kovin, rudnin in kemikalij ter vse industrijske izdelke, spadajoče v rudarsko, fužinarsko in kemijsko stroko. m m m m m m m %6Jb ^ M M S5* M m JLJULJULJUL MAMUm<URŠIk IH TEKSTILNO BLAGO MA GSSEBES.© IN ©»©Bi*© K. WORSCHE ummm G©SP£»SKA ULICA ŠTu 1©. Sl ¥ ^ ^ i ^ m m m m m m m m m m m m m m m ^ef*sBUflii;awwa««aia«Bi»v«BsiKi»auaiaBBMFiai4|^ TONE MALGAJ) m stavbeni, pohištveni pleskar i in ličar 16,52—8 ! UUBLJBHfl, KoloduorsHa lili« 6. \ m Zajamčeno predvojno blago : za portale in prodajalne. / Prva jugoslovanska tovarna tehtnic prej: . Zanki sinovi. Medič, Rakove & Ml,1 Tovarna kemičnih in rucin« barv ter lakov« Centrala: Ljubljana. d. z o. z. Skladišče: Novisad. Brzojavi!: Merakl Ljubljana. Telefon: 64 Emajlni laki. Pravi firnež. Barva za pode. Priznano najboljša In zanesljiva kakovost: barve za obleke, vse vrste barv, suhe .In oljnate, mavec (Gips), mastenec (Federweiss), strojno olje, karbolinej, steklarski in mizarski klej, pleskarski, slikarski in mizarski čopiči, kakor tudi drugi v to stroko spadajoči predmeti. »MERAKL«. Lak za pode. »MERAKL«. Linoleum lak za pode.' »MERAKL«. Emajlni lak. »MERAKL«. Brunoline. Ceniki se zatasno ne razpošiljajo! CEMENT APNO IA PREMOG NAJBOLJŠE VRSTE V SLOVENIJI DOBAVLJA VSAKO MNOŽINO ATT A' LAŠKO. dobavitelj državne in južne železnice v Jugoslaviji, se priporoča za mnogobrojna naročila. Cene zmerne, postrežba točna. LESNA INDUSTRIJA Bratje Tavčar mm Centrala Maribor Telefon št. 245. Podružnica Vuzenica Telefon št. 1. Erjamt t Tut PRI „ZLATI LOPATl“ trgovina z železnino in cementom Ljubljana, Valvazorjev trg 7 preje Hammerschmidt (Muhleisen) nasproti Križanske cerkve. larve zn obleko vseh vrst (nians) 100 komadov 50 dinarjev ponuja Kuril LoMer, Celje, MANUFAKTURA EN OROS EN DETAIL imu m m * w "m w J SLOVENSKA ESKOMPTNA BANKA ■ interesna skupnost s Hrvatsko eskomptno banko in Srbsko banko v Zagrebu. Kapital 20,000.000 K. - Rezerve okrog 6,000.000 K. Brzojavki naslov: ESKOMPTNA. - Telefon Interurb. St. 146. Mule ase bančne transakcije najkulantneje. Denarne vloge. - Nakup in prodaja: efektov, deviz, valut. - Eskompt menic, faktur, terjatev. - Akreditivi. Borza. VELETRGOVINA Ljubljana priporoča špecerijsko, koloni-jalno blago in vsakovrstno žganje. \ Konkurenčne cene — točna postrežba! Brzojaviš GRELIČ. Telefon interurb. štev. 246. *r Zahtevajte cenike I -m IZŠEL JE ADRESAR ZA SLOVENIJO AnonČnl in Informačni zavod Drago Beseljak in drug Ljubljana, Cankarjevo nabr. 5. Cena 75 din. r Edina razprodaja vseh vrst specijalnega muuio-lipsu za celo kraljevino SHS. Tvornic: Stanz, Kindberg, Semmering, Schottwien, Puchberg, Auseewiesen etc., nudi po najnižji ceni iz svojih zalog: Ljubljana, Osijek, Novi Sad, Zemun Kosta Novakovič veletrgovina mavca Ljubljana, Židovska ulica it. 1. PNEVMATIKA za bolesa in automobile EN GROS - EN DETAIL. i. Norec, Ljubljana Gosposvetska cesta št. 14. ■■ ■■ ■■ ■■ aa ■■ ■■ aa ■a aa aa ■a ■a aa aa trgovino s papirem na veliko LJUBLJANA Miklošičeva cesta štev. 6|I. prlporoCa od svoje zaloge : Trgovski, fini In srednje fini pisarniški, dokumentni In srednje Nni koncept, barvan (Kouleur) In tiskovni papir, karton za dopisnice, pivnik. Celulozni, Havana (za mast) in navadni omotni papir. Pisemski papir v kartonih In mapah, ter zavitke. Lepenko belo In rujavo. :: aa aa aa aa a« ž a%Aa«aaaaaaaaaaaaaaaaaaBaaaaaaaaaaaa 4«»aasaaaaaaaaaKaaaaaaBaaaaaaaaaaaaaBaa+ C3IE3IE3IE3IEjj6jlEXXf3IE3tE3SE3)E39SX3tE Usnjarska industrija, d, d. na Bregu pri Ptuju f» PETOVIA ^•NIMNINNNHNNHNI • •8MnON«HNMNNIMfN^ Izdeluje vsakovrstno usnje, čevlje, fine | in navadne, gamaše, torbice, listnice, X denarnice in drugo fino galanterijo. | tMMMMMMMSMMM« • ••MMSMNNMN«MMMM«X — Cene nizke, postrežba točna. ••«••• Veletrgovina nm— maillllakturnega in modnega z manufakturo mag. „MERKUR“ Maribor Cankarjeva ulica št. 1. a • Velika zaloga manufakture, češki, francoski in angleški izdelek. Samo na debelo. Priporoča se tvrdka Josip Peteline Ljubljana, Sv. Petra nasip 7 tovarniška zaloga šivalnih strojev igel in posameznih delov za vse sisteme šivalnih strojev in koles, olje ter potrebščine za krojače, šivilje, čevljarje in sedlarje ter galanterijo na drobno In debelo. Cene nizke! Postrežba točna! Veletrgovina špecerijskega in kolonijalnega blaga KAROL HABER Maribor AAAAAAA \ / / Veletrgovina >< > A. Šarabon ( v Ljubljani se v najkrajšem času PRESELI iz Gosposke ulice na Aleksandrovo cesto št. 13 UjurruV m. ■ » ^ * -1‘ ****** na kar opozarja že sedaj svoje cenjene odjemalce. / i(a / S Špecerijsko blago ^ S raznovrstno žganje moko in deželne pridelke raznovrstno rudninsko 22, 10-10 vodo, Lastna praiarna za kavo In mlin za dišave z električnim obratom. > \ / \ / \ S v vvvvvvv / ✓ \ s \ ✓ N ✓ v s v “V*" Sprejema vloge na hranilne knjižice žiro in druge vloge po najugodnejših pogojih. Jadranska banka Beograd, Celje, Dubrovnik, Kotor, Kranj, Ljubljana, Maribor, Metkovič, Opatija, Sarajevo, Split, Šibenik, Trst, Wien, Zadar, Zagreb. --------- -v Izvršuje vse bančne posle po najugodnejših pogojih. Poslovne zveze z vsemi večjimi kraji v tu- In inozemstvu. Jv Vv LaS.ni* Kon^Oj « izdajanje .T,gav,k,8a U.U., - 0„vn, .red*: Pater KaateHc. - Odgovorni uradni Pranja Zeb„. - Tlatta „skan,a Maas. Hrovat.,, v UM*.