Leto 1876.
133
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane.
Kos XIX. — Izdan in razposlan dne 11. maja 1876.
«4.
Ukaz iiiinisterstcv za poljedelstvo, notranje reci in trgovino
od 17. aprila 1876.
o preobračanji mer, omenjenih v gozdarski postavi od 3. decembra 1852 na metersko mero.
Na podlogi postave od 31. marcija 1875 (Drž. zak. št. 62) izpreminja se zarad preračuna mer na metersko mero gozdarska postava s cesarskim patentom od 3. decembra 1852 (Drž. zak. št. 250), oziroma za Dalmatinsko s cesarskim patentom od 27. marcija 1858 (Drž. zak. Št. 55) razglašena, na naslednjih mestih :
1.	V §§. 2 in 4 je namesto: „za d o l j nj e-avstrijs ki oral“ postaviti: „za vsakih šestdeset arov“;
2.	v §. 5 je namesto: „dvajset sežnjev“ postaviti: „sedem in trideset metrov“ ;
3.	v prilogi D k gozdarski postavi (tarifa gozdne škode) naj se:
v §. 1 namesto: „za eden ali pri prav nizki ceni lesa tudi za več kubičnih čevljev“ postavi: „za eno ali pri prav nizki ceni lesa tudi za več desetin kubičnega metra“;
v §. 4 naj se namesto dozdanjega poslednjega stavka postavi: „Ako ni določenih cen za lubje, vzame se za vsak kubični meter lubja v kak poseben namen porabnega, naj se je dobilo od stoječega ali ležečega drevja, dvojna vrednost enega kubičnega metra, oziroma primernega drobca najboljih drv dotične vrste drevja“;
§. 5 naj vprihodnje slove takö:
„Za vsak ar zemeljskega površja, na katerem seje drevesno mladje ukradlo ali pokvarilo, mora so, in sicer pri mladini do dovršene dveletne dobe cena
(Ülureuiaoh. )
0'5 kubičnega metra, pri drevescih čez dveletno dobo do dokončane šestletne dobe vštevno cena 0'8 kubičnega metra in pri drevescih čez Šest let starih cena celega kubičnega metra trdne mase srednjih drv in po tarifi za stoječi les opraviti v povračilo.
Drobci desetine enega ara (deciara) in drobci krajcarja naj se jemljö za ce-jotine (cel deciar in cel krajcar). To povračilo je po enkrat v račun postavljati, če so bila mlada drevesca po samic ukradena ali poškodovana, če se drevesa, ki so ostala nepokvarjena, še precej skup drzé, in če lesoreja ondi, kjer se je poškodba zgodila, ni napravila nenavadnih troškov ; a računi naj se po poldrugikrat ali po dvakrat po tem, kakor je le nekaj tacih škodo zmanjšujočih okolnoäti, ali če jih pra v nič ni“ ;
v §. 8 naj se namesto: „kvadratni seženj gozdnega sveta“ in „kvadratni seženj pašnika“ postavi: „kvadratni meter gozdnega sveta“, oziroma „kvadratni meter pašnika“;
v §. 9 naj prvi odstavek v prihodnje slove tako:
„Za vsako žival, ki se brez pravice, ali čez ustanovljeno število, pleme ali starost, ali v zagrajene kraje ali o nedopuščenem času prižene, smejo se v povračilo zahtevati naslednje vsote:
za konja, mezga ali osla, ki so vsaj (konči) na pol dorasli, ceno od 025
če še niso na pol dorasli, ceno od................................0‘20
za eno govedo, ki je	vsaj	na	pol doraslo, ceno od................O'13
če še ni na pol doraslo,	ceno	od....................OTO
za kozo ali kozla, brez razločka, ceno od ........................0'06
za eno svinjo (enega prašiča) ceno od ............... ....	0'03
za eno ovco ceno od..................................................0‘03
za eno kure ceno od..................................................0'01
kubičnega metra deblovine srednjega za drva namenjenega lesa tiste vrste, katere je največ ali ki je večjega ozira vredna v dotičnem, ali če je ondukaj kaka pleša ali golina, v bližnjem gozdu, vendar samo takrat, kadar cena lesa, o katerem se govori, ne znese manj nego pet krajcarjev avstr, veljave za eno desetino kubičnega metra same lesne mase. Ako bi ta cena bila še manjša, smelo bi se namesto ene desetine kubičnega metra same lesovine zahtevati v povračilo po polšesti krajcar avstr, veljave.“
65«
Ukaz ministerstev za poljedelstvo, notranje reëi in trgovino
od 17. aprila 1876.
• premeni mere, omenjene v ministerskem nkazn od 30. jannvarja 1860 gledé poljske brambe,
na metersko mero.
Na poillogi postave od 31. rnarcija 1875 (Drž. zak. št. 62), izpreminja se mera površine, v §. 2 ukaza ministerstev notranjih reči in pravosodja od 30. janu-varja 1860 (Drž. zak. št. 28), o postavljanji poljskih Čuvajev in o postopku, pri poljskih okvarbah, na „sto do ljne-a vstr i j s k ih oralov“ ustanovljena v „pet-deset hektarov“.
Lasser s. r.	Cliliiniecky s. r.	Jlannsfeld s. r.
66.
Ukaz ministerstev za poljedelstvo, notranje reci in trgovino
od 17. aprila 1876,
o premeni mere, omenjene v lovski postavi od 7. rnarcija 1849, na metersko mero.
Na podlogi postave od 31. rnarcija 1875 (Drž zak. št. 62) izpriminja se mera površine, v §. 5 cesarskega patenta od 7. rnarcija 1849 (Drž. zak. št. 154), o uživanji (zvrševanji) lovske pravice ustanovljena na „dvesto oralov“ v „sto petnajst hektarov“.
Tasser s. r.	Clilumecky s. r.	Vlannsfeld s. r.
6?.
Ukaz ministerstva za trgovino od 5. maja 1876,
s katerim se postavlja nova tarifa za preskušavanje dolžnih pristojbin.
§• I-
Oddelek lil meroizkusninske tarife od 19. decembra 1872 (Drž. zak. št. 171) in pa ukaz trgovinskega ministerstva od 28. julija 1875 (Drž. zak. št. 108), o pristojbinah, ki jih je pobirati za preskus pivnih ali pivarskih sodov, prideta ob moč 15. dne maja 1876.
§.2.
Počenši od tega časa naj se dela po teh le določilih, namreč:
Pristojbin je pobirati:
a)	za določitev vsebine ali držanja soda in za štempljanje:
pri sodu držččem do 60 litrov........................................10 kr.
pri sodu držččem čez 60 litrov do 150 litrov............ .... 15 „
pri sodih držččih čez 150 litrov je za vsacih 10 litrov šteti po . . . 1 * pri čemer se ostanek izpod 10 litrov računi za celih 10 litrov;
b)	za izračun in naudarjanje tare............. ........................25 „
Te pristojbine veljajo za vsako vrsto sodov.
§• 3.
Sodi se smejo zunaj uradne prostorine preskuševati pod tem uvetom, da do-tičniki priskrbč propisoma potrjene aparate za kubiciranje, potrebno kurivo (gorivo) in dovolj delavcev v pripomoč ter je sploh zadosti zagotovljeno, da sc mero-izkustvena dela opravijo po propisih.
V tem slučaji znižajo «e pri vsakovrstnih sodih pristojbine v §. 2 ustanovljene za 20 odstotkov, a nasproti morajo dotičniki dijete in potne troškove mojstra meroizkusnika plačevati po točki 3 vvodnih opomb k meroizkusninski tarifi od 19. decembra 1872 (Drž. zak. št. 171).
Enako zlajšilo nastopi tudi pri preskusevanji sodov y meroizkusni prostorij]' tedaj, kadar kdo ob enem 25 ali več rodov v meroizkustvo dâ, ter so se vsi ti sodovi za res preskusili in ostempljali.
§• 4.
C. kr. meroizkusni uradi imajo pravico, določati neki dan, do kdaj je treba sode v meroizkustvo dane zopet nazaj vzeti. Ako se v dveh dnevih po postavljenem dnevi r.e pride po sode, pobirati je za vsak nadaljšnji dan po dva krajcarja ležnine (ležarine) od hektolitra.
Chliiiiiecky s. r.