List 48. frjfm - V t 9 %* 4. m v • lecaj XLYIII I Izhajajo vsako sredo po celi pôli. Veljajo v tisk jemaje za celo leto 3 gld. 40 kr. za pol leta 1 gld. 70 kr. za četrt leta 90 kr pošiljane po pošti pa za celo leto 4 gld pol leta 2 gld. 10 ki četrt leta 1 gld. 10 ki i V Ljubljani 26. novembra 1890. Obseg: Ročni mlin za fino moko. Vprašanja in odgovori Krompirjev sovražnik in sredstvo zoper njega Sadne stiskalnice. Razne v* reci Zemljepisni in narodopisni obrazi. Naši dopisi. Novičar Gospodarske stvari. mali ter tako dobiš iz njih še ostalo moko, kolikor Ročni mlin za fino moko. krajih tem i -- w seveda ta stroj sploh pripušča. Imeli smo priliko videti izdelke tega malina in čudili smo se, koliko se da njim doseči. Moka prve vrste je prav fina in zadošča dajo doma pridelano žito mleti vsem potrebam navadnega kmetskega posestnika. Moka so pa marsikje združene ne- druge vrste je podobna običajni turščični moki, kakeršno Po mnogih v domačih mlinih. prilike, bodisi, da ne prideš v malinu na vrsto, ali pa izdelujejo naši navadni mlini brez sita. Otrobi so pa da malin iz enega seveda precej ' ali drugega vzroka ne melje. Letos je tako nepriliko mar- 8ikedo zelo ob- čutil, ker je suša posušila skoraj vse manjše vode in so malini po več tednov, celo mesecev stali. Tem neprilikam se odpomoči da z ročnimi mlini i ki jih je lahko povsod postaviti, malo če se grobi, a denejo drugič v mlin ? doseže se pravdoberuspeh. Tak mlin gonita dve osebi prav lahko. Za kraje, katerim primanj- 80 kuje vode, toraj taki mlini vsega priporo- čila vredni zamzemajo prostora in dado z roko goniti. Podoba Po d oh a 2 koder pa rabijo kmetovalci za dom le turščično in ajdovo moko, tam pa name se Ker mnogo čitateljev našega lista noma navadne ma ob vodi. Tak mali stujejo popol mel j tak mlin gotovo zanima, namenili smo se pisati o njem. 150 do 250 litrov ter stoji 200 do 260 gld. Prodaj Ta Podoba 1. kaže angleški ročni mlin za fino moko. mlin ne melje s kameni, ampak z valjarji ter tudi deli roči malin po kmetijski družbi moko v več vrst. Žito, ki gre enkrat skozi malin, zmelje ceneje. Ravno ta tvrdka prodaj na dan jih Heller na Dunaji po 200 do 260 gld. Kdor pa na dobi ga za petino ročne mline s naši tudi se v dve vrsti moke ter v otrobi. Moko razdeljuje po kameni kakeršnega kaže podoba kakovosti fino žično sito, ki je podobno valjarju in v 150 gld., oziroma eno petino manj j katerem se sučejo posebne ščeti. Otrobi imajo v sebi nam trjeval gospod Heller Tak mlin stoji le a je rabe,n kakor » seveda še veliko moke, a daš jih lahko drugič za izdelovanj v moke ali pa turščične moke, za žgance ali polento grobe 37$ Ako se kedo zanima za take maline, obrne naj se Veči pridelek na škropljenem delu znaša 107 do gosp. H elle rja na Dunaji, da mu postreže z uzorci Ako ga računiino rnoKe, kakeršno meljejo taki malini. veči pridelek 247 kajti krompirjev pl po 25 gld 30 kr. novi stot. vreden r. To pa ni vedno čisti dobiček (peronospora iofastans) odškoduj< pridelek včasih tako zeio, da se s.roški za obdelovanji Krompirjev sovražnik in sredstvo zoper njega, nikakor ne izplačajo. Škropljenje toraj kmetovalca v go Pod tem vjm objavil sem članek v 37 38 štev. » Novic".*) Prebirajoč zadnje številke, videl da sem, so se nekateri uže letos zanimali za krompirjevo škropljenje in da so povpraševali ljenje potrebne tekočine. Ker nisem povedal, navedem naj tukaj še nekatere podatke o tem predmetu. po množini za škrop-V omenjenem članku tega Ker so škropilnice različne, ker je krompir gosto ali redko vsajen, ker zraste bolj velik ali majhen iu ker delavec lahko hitreje ali počasneje hodi, menjava se tudi muožina potrebne tekočine zelo in se v obče ne da določiti čaj Prav lahko pa je določiti za posamez slu- škropilnice in določeno delo. Vendar navedem za primer veda ffifa na treba paziti m. fa za enkratno škroplj preveč niti premalo malo uspešno. da prv se krompir ne poškrop bi bilo potrata, Se- niti drugo pre Da pokažem kolik p08k peh so dosegli z dosedanjimi hočem navesti primer j katerega sem v zadnji razpravi Na kmetijski šoli so 55 dobrega jj Rutti omenil že pridelal u krompirja na 20 m2 na škropljenem delu na kropil em delu 33*5 Ng t ali na -H/x na škropljenem delu 275 g, na neškropljenem delu 167*5 q toraj na 1 > škropljene njive 107 5 a več, nego na ne- škropljenem delu. ljenja, preračuniti Ako ljenje provzročilo hočemo zvedeti uspeh škrop moramo stroške, koje nam je škrop , in pa škropljenem delu vrednost večega pridelk na Vzemimo za ta račun previsoke, nego prenizke) številke. Recim trikrat : saj približno pravilne (raje o, da škropimo z 2% 3% vsako škropljenje en delavec cel dan samo in 4% razstopi tekočine na , da porabimo za 2.) Kako elik bil vsak tak del 3.) Kolikrát je škropil ta ali on del? 4.) Kdaj je škropil r ? 5.) kakšno tekoči škropil, oziroma koliko je pri vsakem škropljenji razstopil na 1 galice in koliko pridejal apna? fflfo vode modre 1 j e n j 6.) Koliko tekočine je porabil pri vsakem škrop- na vsakem delu 7.) Kako je vplivalo posamezno in skupno škrop- ljenje na krompirjevec (zelišče)? 8.) Kako je vplivalo škopljenje na pridelek (gomolje ) ? F. Š. Sadne stiskalnice. predzadnji številki „Novic" smo pisali o koristi n1 "S iS I " - . ^ » — Mpa K ' ^IB sadnega mošta v obče ter o sadnih mlinih posebe. Danes smo se namenili govoriti o sadnih stiskalnicah. Sadne stiskalnice so ene m tiste kakor i vinske, kajti delo opravljajo eno domače vsakemu in tisto. Naše stiskalnice so znane, največa njih prednost je njih nizka cena. Imajo pa dosti napak j med katerimi so pogla- Poioba 2 *) Tiskovno pomoto i;phytophthoHa;- popravi naj blagovoljno nice za sadje in gfOzdje vsak sam v „phy top thorn'*. dobne. Razločka med vitnejše, daMelajo počasi, potrebujejo velikega prostora in da največkrat tudi premalo iztiskajo. Daadane8 izdelujejo po tovarnah razne stiskal- ^ ** r> ) j ç sl j l * ž * r rjs so si pa v obče zelo po-posameznimi je malo, eno so bolj , -i .-r i * Í ' * ' * ' & 1 I KI • « • » » 319 priproste, druge pa boljše stavljene, in od tega je tudi Omenjamo, da so nam ljubše za stiskanje sadja stiskalnice, ki imajo leseno ali pa postekljeno železno podlogo, vsled česar ne pride mošt v dotiko z železnimi deli in zato tudi ne » * Podoba Podoba sčrni. nastopnih vrstah so popisane troje vrste stiskalnic. Podoba 1. kaže eno pri- prostejših stiskalnic. Podloga je železna ter stoji na treh železnih nogah, ima hrastov obod, ki je z železnimi obodi pa vezan ter se do v dva dela sneti Preslica je že- lezna s pri- j prostim stis-kalom. Izdelujejo te vrste stiskalnice razno velike da lahko na enkrat stisneš od 110 do 1275 litrov. Nas zanimajo le manjše stiskalnice zato hočemo ? tudi takim navesti cene Stiskalnica, kakeršno predstavlja podoba 2., imenuje ima dvojno stiskalo in ravnalo za tlačilno ki se da snemati, in hrastovo se „Mabille", silo, četverodelen oklep podstavo. Ta stiskalnica je sadjarjem posebno priporočena. Stiskalnica, ki drži 110, 140 ali 330 litrov, stoji 100, odnosno 120 ali 155 gld, . predočuje tudi stiskalnico po sestavi Podoba n Mabille", a ima železno podstavo Stiskalnica, ki drži 100, 130 do 200 litrov, stoji 130, 170, oziroma 220 gld. Vse teh vrst stiskalnice ima ne prodaj Ig. Heller na Dunaji, ki jih da primerno ceneje, ako jih naroči kmetijska družba. Vprašanja in odgovori. Vprašanje 223. Je li krmljenje z ajdovico molznim kravam ugcdno ali ne, je res, da ajdovica molznim kravam škoduje in da se jim po njej mleko suši r (C. J na V.) Odgovor : Ajdovica ni posebno veliko vredna krma » a je prav dobra, če je pomešana z drugimi krmili, ki dajejo moč. Ako krmite z otrobi ali s kako drugo enako rečjo, lahko nadomestite en del rezanice od navadne slame z zrezano ajdovico. Ako je zmes krme prav narejena, ne bede se mleko tušilo, dingače se pa bo, kakor cb vsaki drugi slabi krmi. Ko bi kravam pokladali samo ajdovico, dobilo mleko gotovo poseben okus 5 saj da vsako krmilo mleku drugo slast. Ob sami ajdo- vi ci pa krava tudi mleko izgubila, kakor izgubi tudi ob vsaki diugi slami, če zgi 1 ž njo krmite. Da bi ajdovica na zdravje govedi kaj vplivala, ni res, pač pa ajdovo zrnje dela konjem omotico, in dokazano je tudi da se belim ali pa belolisastim prašičem ter belim ovcam ako se pasejo po ajdi ob lepem vremenu, vname koža in včasih zbole tudi na možganih. Črnim prašičem i ovcam pa taka paša nič ne škodi, pa tudi belim ne, ako je vreme oblačno. Ti vplivi ajde utegnejo biti krivi, da imajo ajdovico sploh za nezdravo krmo tudi govedi. Prav všeč bi nam bilo, če nam kedo izmed naših čita- teljev živine z ajdovico. iz svoje izkušnje kaj poroči o krmljenji goveje Po nesreči mi je padla posoda z medom v kad, v kateri sem imel mošt. Mošt ima sedaj za dom ne na pot, a ker pa okus rti d od Stiskalnica . v okus po medu, kar y katero lahko imam mošt nekomu denešllOlitrov mi je storiti, da se okus po medu izgubi? Mošt ni še zdrobljenega 1 sadja, ima 50 visok in 55 pretočen. (Fr. K. na P. na Štajarskero.) Odgovor: Tu j rav za prav ni nobene pomoči. Mislimo, da ste medu, kolikor se je dalo, precej pobrali n širok obod iz mošta. Med obstoji razen iz vode poglavitno iz slad 140 litrov ima 55 visok in 60 ter sioji 75 gld. stiskalnica širok korja. Ta sladkor bode sčasoma pokipel in se ravno za tako razkrojil v špirit > kakor sladkor moštni sploh, mošt obod, ter bode toraj imel še več moči. Kadar bode torej mošt postoji 90 gld., in stiskalnica, ki drži 290 litrov, ima 65 % polnoma pokipel, izgubil se bode okus po medu morda popolnoma, ali pa bode vinu dajal celo prijeten okus. visok in 77 širok odbor in stoji 115 gld. 380 Ker imate sedaj mošt skoraj gotovo v zelo hladnem pro štoru ehal ie uže kipeti Mej tujimi proizvodi, kateri na evropski trg pri in bode šele spomladi v hajajo, gre prvo mesto bombažu, riži in sladoru, a z* novič začel vreti. Ako pa hočete, da Vam hitro dokip njimi koj kavi Leta 1832 prenesite vino, kjei da se ne skisa. kar stal 18 o toplote, a pazite, milijor se ob taki toploti prav rado zgodi, število metriških centov kave, a 1877 že na če se 2 milijona centov se je pridelalo na svetu . je naraslo to te številke nam in epra ravna. i ajboljše kažej kako močno Vprašanje 225 se je v novejšem času 28. številki je govor o neizgor- kava razširila. Najglavnejše tržišče v Evropi s kavo ljivi slamnati strehi po ruskem vzorci. Prosim, kako se London. Za njim so Liverpool, Amsterdam, Rotterdam delajo take strehe? (Fr. K. v P. na Štajarskem.) Odgovor : tej reči spisal je pred dvema letoma _ _ _ jg ■ J a in Hamburg. Da si Angleška ima v Evropi največjo trgovino s kavo, vendar se v njej samej gotovo najmanj naš rojak gosp. prof. Hostnik na Ruskem obširne članke v našem listu Sedaj nam je poslal imenovani gospod kave potroši razlog temu jedi ta. Rusija stoji še za njo a glav da ljudje v Angleškej kakor tudi v tudi model statev, na katerih delaj gorljive slam nate strehe. Ob kratkem bodemo, ker žele tudi mnogi drugi ponovili, vso razpravo v našem listu ter tako tudi Vam ustregli. Ruskej raje pijo čaj, kakor kavo. V Angleškej dride kega Nemškej , 4 V človeka 2'/ lu kav na leto v 2 a v Belgij v Avtriji J se največ kave po troši Ker ima kava Podučite stvari. prigaja » da jo trgo dosta visoko ceno, zato se pogosto da tem več dobičk ponarejajo a Zemljepisni in narodopisni obrazi. Nabral Fr. Jaroslav. (Dalje.) 200. Kava v trgovini. Ponarejanje kave. Cikorija. Ni vsaka kava jednako močna in dišeča. To je od narede. Slabejše vrste mešajo z boljšimi, ako se po obliki in barvi ujemajo. Kjer je slabejše zrnje drugačne barve, radi je umetelno barvajo. Omenili smo že, da se tako pobarvano zrnje najlaglje spozna, ako je v vodi Dogaja se dosta potov, 3 pobarvajo in potem mej zrno se lahko zdrobi v fin operemo, preden kavo žgemo da zrnje delajo od pravo kavo pomešaj e, pa Tako prah, dočim je pravo zrno vrlo žilavo in se ne dada visno najpreje ob podnebju, ker kuva raste ni potem streti ; tako se lahko spozna prevara ob vzgoji in pripravljanju. T svetskej trgovini razliku- T jemo tri glavne vrate, in to arabsko, indijsko in ameriško kavo. novejšem času so izumili boljši način. Jemljo po- Arabska kava ima najdrobnejše zrno ter je ponekoliko rujavkasta, ali zelenkasto rujave barve. Nij-finejša vrsta arabske kave je „Moka". Zrno jej je zelenkasto rujavo. Poglavito tržišče jej je v Adenu, no od tam prihaja malo v Evropo, ker jo popij o bogati Turki in Perzijanci. Pri nas se pod imenom Moka prodaje drobnejša vrsta kave z Jave. V Afriki blizu Adena na mlad kruh, in od njega s pritiskom izkalupijo zrnje, mešajo v pravo kavo v tolikej množini, da na vsaka tri zrna pride po jedno ponarejeno. Še veščejše postopajo oni , ki jemljo po 15 delov zmljete žgane kave in 85 delov moke, s tega napravijo testo in potem v kalupih stiskajo zrna. Napravljeno osmodi na ognju. zrnj o» se posuši in malo Najtežje je odkriti prevaro j ako kupujemo zmljeto somalskej obali, vele, da rodi še boljša kava, ali ona je na evropskem trgu popolnoma nepoznata. Druga vrsta kavo. V tako kavo mešajo razne stvari, tako da je naj- bolje ne kupovati zmljete kave. zmljetej kavi so našli kosti, grah, ječmen » rž j pšenico, rižo, divji kostanj korenje, a največ in najpogostejše cikorijo. arabske kave je „levantska kava". Ona ima slabejši aroma, barve je rumenkaste, in prihaja v trgovino z Moke in Kahire. Indijska kava ima navadno najdebelejše zrno. Naj- pa se ljudje prostovoljno varajo boljša je tu kava z Jave. Njeno zrno je podolgovato, mnogo raznih surogatov, kateri naj bi nadomestili in po > Naposled moramo omeniti še jedne prevare, kjer trgovino so spravili lepo se sveti > in barve je navadno rujavkaste i časih cenili kavo, in pokvarjeni okus se je tako udal tem nado tudi zelenkaste. Kava „Menado" je z otoka celebskega mestkom, da se oni javno pod pravim imenom prodajajo, ter ima vrlo veliko rujavkasto zrno. Druge poznatejše Jemljo v ta namen razne rastlinske dele, zlasti semenje vrste so „Sumatra, Malaba, Ceylon in Manilla". in korenje, to praže in na prodajo pošiljajo. Vsi na Ameriška kava je srednjega zrna in bledo rujav- domestki nimajo drugega svojstva, kakor da vodo po- kasta ali zelenkasta. Najboljša je ameriška vrsta „suri manska barvajo in jej dajo poseben duh. vseh teh surogatih a kava. Najslabejša je brazilijska kava, ker na- ni onih sestavin, s katerimi se kava odlikuje, ni tu ne vadno po zemlji in plesnobi diši. Kava dozori tu na- coffeina, ne onega žlahtega dišečega olja, katero človeka vadno ob deževju, pa se v vlagi pokvari. Ker so začeli oživlja. In vendar se ti surogati v neizmernej množini, v novejšem času bolje paziti, postala je nekoliko boljša, trošijo. Odprli so za nje mnogo tvornic, tako da se je Najboljši brazilijski vrsti sta dandanes „Santos*' in „Cam- razvila posebna veja obrta. Naravno je, da tega ne mo- pinas", a najslabejša je ,:Bahia". remo nazvati prevaro, dokler človek take stvari svoje voljno pod pravim imenom kupuje. Prevara je samo Politične stvari. takrat, ako se taka roba v trgovini vr iva pod imenom kava, zlasti ako se ona še naziva „zdravstvena kava". Za surogate jemljo zlasti korenje od cikorije (na- Deželni zbor kranjski. vadnega regrpta), pese, korenja, repe, potem plodo v semena naših žitaric, smokev, kostanja in žira Mej vsemi surogati zavzema nedvomno cikorija prvo mesto, početka so trgovci skrivaje cikorijo mešali v zmljeto kavo, a kmalu je ona stopila očito na dan, in danes železnicnega odseka o deželnega odbora poročilu glede poroštva čistega dohodka za dolenjske železnice prilogi 53). napravljajo po tvornicah na milijone kilogramov cikorije. Ljudje kupujejo rajše slabejšo kavo, ne znajo je tudi povsodi žgati in kuhati, potem pa za trdno verujejo, da jim cikorija kavo popravlja. Cikorija raste po naših tratinah. Kedar se cikorija kona » Visoka zbornica! Deželni odbor je v prilogi 53. predložil načrt za ki obsega v šestih členih določbe „o poroštvu či na obdelanem polj aja ? ome8ui in odebeli jej kor Ta rastlina je dveletna kakor repa. Prvo leto razvija svoj koren, a drugo leto še le cvete in donese plod. Korenje se že prvo leto na jesen poruje, osnaži in na in potem posuši. Za izdelavanje stega dohodka za Dolenjske železnice". Pomen predloženega zakona bil bi ta, da se sidep visoke zbornice, po katerem se ima dežela pri zgradbi Dolenjskih železnic udeležiti z nakupom glavinskih delnic za 500.000 gld. popolnoma odstrani m da se udeležba drob kosce razreže najfinejše robe jemljo samo korenje od cikorije, za sla bejšo in cenejšo robo pa jemljo še drugih reči. Kedar je korenje posušeno, praže je v velikih kot lih toliko časa, da postane rujavkasto. Spraženo korenji potem zmeljejo, presejejo in spravijo v papirnate motke. Tako pripravljena cikorija ni še za trgovino dozorela. Zamotke postavijo v klet, katero z vodeno paro ležati, dokler se po- dežele edino le omeji na poroštvo, s katerim se peča predloženi načrt zakona. Po nagibnem poročilu, dodanem vladni predlogi o državnem zakonu, zadevajočem zgradbo Dolenjskih železnic. določil se » je za omenjeno zgradbo efekti stav biu8ki kapital 10 milij Od te gla prevzela je za- država 2 milijona 500.000 gld., koje hoče v letnih obrokih od leta 1892. naprej donašati. Ostalih 7,500.000 gld. pa se je imelo pokriti pred in z izdajo glavinskih del dolgo kojih imela dežela Kranjska prevzeti za efektivno i 2 milil gld » drugi interesenti pa istotako vsaj za 600.000 gld. Vsa ostala stavbinska glav imela se je • » polnijo, in morajo tu tako polnoma ne nasičijo z vlago, in cikorija ne postane popolnoma gnjecava. To dozrevanje nima drugega namena razen tega, da roba postane težja, in ljudje so na tako y davnem zakonu pa se glede naše dežele še gnjecavo cikorijo tako navajeni, da suhe še kupovati ne ^ruga eventuvaliteta v ozir vzame. To se pravi, dežel bi hoteli. pripraviti z izdajo 4°/0 prijoritetnih titrov Za vsako in najboljšo cikorij J ker prav v njej ni niti jednega dobrega svojstva denar zavržen, , ki je od 72 milij in razdolžitev prijoritetnih zadolžmc ia kav zahtevamo. Jedino kar bi se dalo v zagovor čiste cikorije reči, je to, da ni škodlj No v trgovino prihaja tako malo čiste cikorije, da je moralo francosko ministerstvo izdati svojim uradnikom napotke, kako naj preiskavajo pokvarjeno cikorijo. V cikorij prst in vsake druge reči ena Mali rgovec kvari zmljeto kavo s cikorij mešajo pesek prevara se drži druge. Tvorničar .bolusom" Kranjski se prepušča, da prevzame ali za glavinskih delnic, ali pa da prevzame primerno garancijo za obrestovanje oziroma prijoritetnih akcij. Deželni odbor predlaga sedaj v soglasji s konsorcijem, da naj se dežela Kranjska poprime v državnem zakonu jej ponuđene druge ev_entu- valitete in da naj v ta namen prevzame poroštvo za obrestovanje in za razdolžitev prijoritet to svrho pre dlaga toraj da naj se odobri načrt zakona f kako je cikorije kvari zopet svojo cikorijo z beneškim , (rujavkasto, rudečkastjo zemljo). Delavci, kateri kopljejo bolus, mešajo vanj zmljeto opeko, ker je cenejša, tako junija da naposled človek zemljo kupuje mesto kave. Izdelovanje cikorije je danes v Evropi jako raz vito. S tem se bavijo poglavito pojedini kraji v Nemškej tiskan v prilogi 53. Kakor kaže državni zakon z dne sta vlada in državni zbor načeloma bila prepričana, se ima za zgradbo dolenjskih železnic pridobiti celih 10 1890 da > milijo stavbinske glavnice in da bi gradba, dokler ni pridobljenih 10 milijonov za stavbinske namene i ne ? severnej Francoskej in Belgiji. V Francoskej se na leto potroši do 8 milijonov cikorije, a v malej Belgiji do bila ugotovlj in oziroma na tisto reelno podla stavlj ? na kateri naj se Io po vršila, če naj se hočej Preko Hamburga in Antwerp 10 milijonov. vsakega leta ogromno množino cikorij tako mora zemlja, v katerej rodi toliko obilj povati za drag denar surogat brez cene in vrednosti (Dalje prihodnjič.) zvozijo uresničiti želje, s kojimi je to o radbo cela dežela v Ameriko 3 kave. in ku. pričetka spreinljevala ter še sedaj spremlja. Ze ob roki dotičnega državnega zakona nam je toraj načeloma ostati pri stavbi Ako glavnici 10 milij gld. av. sedaj dežela prevzela v državnem zakonu omenjeno poroštvo, potem bi se pokrila stavbinska glavnica pred vsem s tistimi glavinskimi delnicami koj prev zamejo država in interesenti in za katere bi se stržilo vsaj efektivne 3,100.000 gld. Po tem takem ostane še 6,900.000 gld. 8tavbinske glavnice, katera se ima pridobiti, bodisi z izdajo prijoritetnih zadolžnic, bodisi v drugi vrsti z izdajo prijoritetnih delnic. Deželni odbor, in oziroma konzorcij pa predlagata, da naj se prijoritet izda okroglo za 7,000.000 gld., ki naj bi se amortizovale v 75 letih, med tem pa v zmislu državnega zakona z dne 6. junija 1890 obrestovale s 4%. Železnični odsek bil je z ozirom na to, da se pri-joritete s pari-kurzom oddati ne bodo mogle, dalje z ozirom na to, da bo država svoj - donesek v glavinskih delnicah raztegnila na celih 5 let in da se bode dotični donesek državni že v teku zgradbe po edino mogoči poti eskomptovanja k podjetju privabiti moral, popolno prepričan, da je predlog, da naj se prijoritet izda za oKroglo 7,000.000 gld. utemeljen in to že samo zategadelj, ker se ima po državnem zakonu z dne 6. junija 1890 pripraviti stavbinska glavnica v znesku 10,000.000 goldinarjev av. velj. Jedro predloženega zakona in oziroma načrta tiči tedaj v tem, da bi dežela prevzela poroštvo zaf 7,000.000 gld. prijoritet, ki bi se nazaj plačale v 75 letih, med tem pa kakor rečeno s 4% obrestovale. V namen obrestovanja in amortizovanja teh prijoritet pripraviti bi se imelo >sako leto do popolnega odbitja vseh prijoritet 296.953 gld. Za to svoto bi bila toraj dežela pcrok in vsako leto bi jo imela pokriti, v kolikor bi jo ne pokrili čisti dohodki Dolenjskih železnic sami. Železnični odsek stavil si je pred vsem vprašanje, kake korist bi sledile iz prevzetega poroštva za zgradbo samo, na kak način bi poroštvo zgradbo samo pospešiti utegnilo in oziroma , ali bi se zgradba železnic morda na nedoločen čas ne zavlekla, če dežela poroštvo odkloni ? Železnični odsek bil je pri tem mnenja, da bi se zgradba železnice, če bi dežela zaželenega poroštva prevzeti ne hotela, sicer ne onemogočila in morda tudi ne zavlekla, ker ni obupati, da bi se drugače stavbinska glavnica k podjetju privabiti ne mogla. Določila državnega zakona z dne 6. juni;a 1890 so pred vsem zategadelj ugodna, da namreč pripuščajo, da se sme nasproti glavi uskim delnicam v proračunanem znesku 3.100.000 goldinarjev a v. velj. izdati vsa druga glavnica v prijoritetnih zadolžnicah in oziroma v prijoritetnih delnicah. y Železnični odsek je toraj pretresaval pred vsem, kak efekt bi se dosegel s prijoritetami sploh, če bi se njihova emisija vršila brez vsakega deželnega poroštva, da bi toraj obîesto\acje in amortizovanje teh prijoritet odkázáno bilo edino le na dolenjskih železnic djhodke; in kak efekt pri iskanji sta^biuske glavnice bi se dosegel takrat, če bi se poleg prijoritetnih zadolžnic izdale v zdatni svoti še posebej tako imenovane prijori- • * ■ ' ' • «t^ ' ** ' m tetne delnice. Pri tem je železnični odsek uvaževal, da se hoče zgraditi železnična proga, ki se bo zunaj kro-novine sodila in oziroma, ki se že vsled državnega za- kona z dne 6. junija 1890, mora soditi po merilu, koje se drugod poklada na tako imenovane lokalne železnice sploh. Znano je, da so skoraj vse lokalne železnice, če hočejo vspevati in materijelno srečno izhajati, prisiljene vpeljati na svojih progah visoke :n drage tarife, tako v osebnem prometu, tako v tovornem prometu. Tu pa je bil železnični odsek soglasnega mnenja, da nam je, ako •, . i se hoče vspešna prihodnost Dolenjskim železnicam zavarovati, z vso silo delati na to, da bodo mogle izhajati kolikor mogoče z nizkimi osebnimi in tovornimi tarifi, s tarifi, kakor jih imajo na primero državne železnice. Z drugimi tarifi spodvrže se Dolenjskim železnicam , ki bodo vendar konečno lokalne železnice, če tudi v širjem pomenu, zdrava podlaga, tako, da bi jih potem lahko že takoj iz pričetka med slabotne železnice uvrstili. Samo ob sebi je pa dalje umevno, da so dragi tarifi na kaki železnici naravna posledica draginje, s katero se je morala v podjetje poklicati stavbinska glavnica. Ta draginja izraža se in se bode izražala tudi pri Dolenjskih železnicah v kurzu, ki se bode dosegel pri emisiji prijoritet. Večji ko bode emisijski kurz, cenejša bode stavbinska glavnica za podjetje, in nasprotno, če bode nizek emisijski kurz, bode dražja stavbinska glavnica za podjetje, ki bi sprejelo nizko efektivno, obrestovati pa moralo visoko nominalno svoto. To so stvari, ki se umejo same ob sebi, in ravno tako umevno je samo ob sebi, da bi si podjetje Dolenjskih železnic nasproti velikanskemu bremenu, ki bi ga provzročevalo obresto vanje nominalnega stavbinskega kapitala, drugače iz stiske pomagati ne moglo, nego s tem, da že takoj od pričetka z visokimi tarifi tlači in potlači promet na svojih progah. Glede na krajevne razmere se toraj lahko reče, da se imajo Dolenjske železnice zgraditi po taki poti, da jim bode mogoče shajati z nizkimi tarifi . (]a pa je bolje, da se ne zgrade, če se drugače zgraditi ne morejo nego tako, da jim je jedina rešitev odkazana v visokih in za ubožno ljudstvo neznosnih tarifih. Če se tedaj pomisli, da se zunaj dežele za Dolenjske železnice, ki ne bodo transitna črta, nego bodo kakor rečeno spadale med lokalne železnice, ravno finančni svet samo ob sebi ne bo ogreval; če se dalje pomisli, kak kurz imajo prijoritete železuic, ki so mnogo višjega pomena od Dolenjskih železnic iu ki se nikakor ne morejo uvrstiti med slabotna podjetja: potem se je moral železnični odsek po vsej pravici prepričati, da bi bil emisijski kurz, če se vrže 7,000.000 prijoritet Dolenjskih železnic ua novčui trg, manj ugoden, ako bi te prijoritete ne imele nikacega druzega poroštva, kakor dohodek železnice. Pri takih razmerah bi se morala stavbinska glavnica dražje plačati in podjetje bi žs takoj od pričetka omahovalo, ko bi moralo visoko nominalno svoto obrestovati, od katere bi zdatnega dela nikdar prejelo ne bilo. Te razmere bi pa bile še godneje tedaj če bi ne poleg prijoritetnih zadolžnic izdale še tudi prijoritetue tukai v poštev vzame, da je narod na Dolenjskem agi delnice. len, živahen in užitkaželjá takó da se rad podaj na če se je hotelo toraj doseči, da se zboljšaie pota če se dalja pomisli da emisijske razmere prijoritet Dolenjskih železnic, če se je hotela doseči cenejša stavbinska glavnica in če se Kočevskega okraja vsled ljudstvo iz Ribniškega in vojih poslov mnogo po svetu hodi, potem se sme upravičeno upati, da bo osobni 9 je hotelo potem sploh zgradbo na tak način omogočiti da se ugotovi trdna podlaga novima železnicama, moralo promet na novih železnicah precej v prvi dobi zdaten in vsaj toliko razvit, kakor se raž vil pri analogno situviranih druzih lokalnih železnicah. Zvedenci se je skrbeti za garancijo, bodi si dežele, bodi si ka- cemjo bil kega druzega faktorja, ki upliven, nego pa je vplivno upanje na novčnem trgu bolj na dohodke od že- leznic, ki bodo spadale prav za prav med lokalne železnice. Drugače pa je vse takrat, če se prijoritetam doda poroštvo kranjske dežele in že vlada sama je v svojem poročilu, s kojim je opravičevala predloženi načrt pozneje toraj z ozirom na enako situvirane druge lokalne železnice, da se bo tudi pri Dolenjskih železnicah že takoj prvo dobo dobivalo vsaj 700 gld. pro kilometer, oziroma skupnega letnega dohodka 92.400 gld. in osobnega pro pro- kilo- ^prejetega zakona z dne 6. junija 1890., naravnost iz- rekla. da bi se dotični vrednostni papirji j če so oprti zdatno višji kurz oddati mogli. na dežele poroštvo, za Železnični odsek izreka toraj svoje prepričanje, da po deželi prevzeto poroštvo ne samo pospešilo zgradbo Dolenjskih železnic, temveč, da bi bilo to poroštvo edino meta obeh prog. Račun, da se bode v personalnem metu dobilo vsako leto vsaj 700 gld. na vsakem metru, nikakor ni pretiran, a ko se posebno pomisli, da še celo železnice v Istri in na, Gališkem, kjer je siro-maštvo splošno, v personalnem prometu več donašajo, kakor 700 gld. za kilometer. Tukaj nam kaže zgodovina že dogotovljenih železnic, da se dohodki iz osobnega prometa prav hitro zvišajo. Ni zapadnih državnih že- sredstvo. s kojim se pri današnjih razmerah doseči leznicah dobilo sa je na njih 1. 1881 v osebnem prometu dal tisti reelni temelj, na kojega se ima opreti tako 2651 gld. za kilometer » 1885. pa žo 2847 gld. podjetj ker tem poroštvom dobimo drugo poroštvo to poznejše poroštvo za ceno stavbinsko glav la za cene Poučno je za nas ozreti se v prvi vrsti na istrske po krajinah, ki so mnogo ubož- žele^nice, katere teko tarife. Železnični odsek je po tem takem nejše od Dolenjskih krajin. Te železnice so sedaj dolge mnenja i da bi se imela dežela temu poroštvu ukloniti tudi tedaj, če bi vsled tega vsako se račajoči stroški naraščali Naravno sedaj, 153 km, s pričetka pa so bile dolge samo 143 km. Prvo leto z gotovostjo leto se je dobilo v osebnem prometu 364 gld.. četrto upati nam je gotovo mnogo ko je železnični odsek rešil leto pa že 737 gld. tudi pri Dolenjskih železnicah Jednacega napredka ? ki bodo najprej uprasanje ? kake koristi bi izvirale iz poroštva bolj situirane, kakor so istrske železnice, kojioa morski dežele za železnice same, da se je odsek z vso strogostjo pečal z drugim, za celo to zadevo najvažnejšim promet močno konku in najbolj pomeuljivem roštvo za deželo imelo kake kake oasledke bi prevzeto po-materijalne žrtve bi si s *enco napravlja. Će se končno še na Galiških državnih železnicah v osebnem prometu dobilo 1. 1881. za kilometer 825 gld., omenja da se je 1886. pa že tem dežela naložila, in ali ni morda v predloženem na- gld., potem je dokazano, da kažejo rastejo od dohodki iz osobnega prometa teadenco, da črtu zakona skrita kal iz koj bi se v bližnj ali po leta do leta dokazano je tudi, da bodo pri Dolenjskih zneiši dobi razvila za krvnovino finančna zadrega. železnicah kazali enako tendenco. poroštvom prevzela bi dežela zavezo, vsako leto Kar se tiče tovornega prometa » je pred vsem važna za obrestovanje in amortizovanje prijoritet izplačati Kočevska proga. Da bo tovorni promet na tej progi 296 953 gld. za slučaj, če bi se ta svota in oziroma v živahneji od one proti Straži, je gotovo, če se pomisli, prizadete kočevske graščine kolikor bi se ta svota iz čistih letnih dohodkov železnic da so tukaj v prvi dobiti ne dala. V pretres je toraj vzeti najhujši slučaj, kneza Turjaškega. vrsti Dalje se bodo udeležile transporta če je namreč pričakovati, da bi morala dežela kako leto graščine Ribniška, Turjaška, Cunperška in druge, • ♦ KI celih 296.953 gld. založiti, potem pa manj ostre slučaje, imajo obilo gozda. V okrajih Kočevskem, Ribniškem in če je pa morda pričakovati da, da bo morala dežela v Veliko Laškem je dalje tudi v kmetskih ta namen vsako leto, ali pa vsaj to ali ono leto kaj gozda, tako rokah mnogo da bo imela železnica na ti progi vsako -m doplačevati leto dokaj lesovja v transport prevzeti. Tukaj pride v Pri rešitvi tega za deželo velevažnega vprašauja ima se na prvem mestu rešiti vprašanje, kaki letni dohodki se že perva leta opravičeno pričakujejo od Do- lenjskih železnic. poštev pred vsem dobro leso > ki se do sedaj že Dolžina teh železnic znašala bode izvažalo, ter se je vzlic dragi voznini še vodno z dobrim A dobičkom prodajalo. Odslej, ko bo odprta železuica, se bo pa izvažalo tudi lesovje slabejše vrste in ni dvomiti, 131*5 km, od te dolžine odpade glavno progo 82*5 km da se bo poseb važanj ogl) povzdignilo, katero je na kočevsko krilo pa 49 Kraj k oj bodo želez- do 8eđaj radi predrage kolesnine skoraj nemogoče bilo. nice zadevale, štejejo nad 200.000 stanovalcev. Ce se Kočevska proga ima toraj zagotovljeno trdno bodočnost 384 in tovorni promet na njej bo toliko pomenljivejši, če se bo pričel kopati in razprodajati premog, ležeč v prebogatih zalogah Kočevskih. (Dalje prihodnjič.) Novicar iz domačih m tujih dežel. Z Dunaja. Cesar biva že dalj časa v Bada Naši dopisi. pestu in sprejema vsak ponedeljek in četrtek v avdi- jencah. Na Dunaji vrše se v ministerstvu unanjih zadev posvetovanja z švicarsko komisijo v zadevah mednarodne pogodbe glede prometa s Švico. Iz Ljubljane. včeraj in predvčerajšnjim Deželni zbor Kranjski > ki je Zadnje dni bival je tudi ogrski trgovski minister Baros na Dunaji ter je imel posvetovanja s trgovskim metov, je dežel sinoči 1 še več važnih pred- ministrem Baquehem-om zaradi soglasnega vredjenja vožnin na tu in onostraskih železnicah. Nižeavstrijski i 4 uri z živijo klici na cesarja zaključil. V ponedeljek je bil edini predmet deželni zbor začel je posvetovanje zakona v zadevah razprav, deželni proračun pri pravljale zgolj stvari višje politike, ki strogo ne segajo v deželno zborsko področjo. Mnogo se je govorilo o sklepih shoda katerim pa so se raz- združenja Dunajskih predkrajev s dosedanjim Dunajskim mestom. Vladi podaja se tu pogostoma prilika, odjemati mestu bremena na. pr. veliko breme za vzdržavanje svoje ra- 8lovenskih poslancev z dne 2. oktobra, policije, pri čemer je vlada že prevzela na Nekateri gospodje nemške stranke mislili so Bog vedi mena letnih troškov malo spod 300,000 gld. kakšne skrivnosti oktobra na razodeti svetu s trditvijo, da se je a, pa dr. Češka. shodu sklenila združena Slovenij Posvetovanja komisije za nemško-češko poravnavo se nadaljujejo, vse daljne določila poravnave Tavčar jih je potolažil s trditvijo, da je združena Slove- glede deželno-kulturnega sveta so se sprejela z dose pa tudi bolj in bolj vre v staro mja pri tem shodu sramotno propadla, baron Schwegel danjo večino, zato j vedel pripovedovati s tega shoda še druge skrivnosti, češkem klubu, pismeno so namreč dr. Riegerju oglasili to da vsa taka 6k 7 a liko zanimiva da zedenja niso bila nikomur to- izstop iz staročeškega kluba poslanci: dr. Trojan se bil oziral na nje. Bolj zanimivi Škarda in bili ste včerajšnji 2 seji, prva trajajoča od 10. do 1 IH^^HI dr«. se družijo s pred izstopivšimi poslanci Adamek m tovariši v popolud drug novo, prosto parlamentarno pa od do ure zvečer danski seji bil vprašanj, o bol rešilo se je v razpravi dvoj dopol-najbolj zamedenih zvezo. in o dekliški šoli. Bolniško vprašanj nad Karlovih varili nastala je zadnje dni izredna metra sezajoča povodenj, ki je že prizadela ve- ronudbo potem, ko je gospod Goxiip premenil svojo liko škode. gladko vzunaj med Nemška Minulo nedeljo umrl je po dolgi vprašanji deklišk šole En del stoj namreč e nasprotje mučni bolezni kralj Viljem III. Nižezemski nadvojvoda, rodno stranko pri Luksenburški, kateremu so že vlansko leto enkrat na-narodne stranke stavili namestništvo vladařstva, prevzel je vladařstvo na stališču, da taka višja dekliška šola, Luksenburško. kakoršno si m strokovnjaki profesorji, za sedaj še Berolinu bil je pri parlamentarnem obedu, ka- ni mogoča pri nas, in kada se snovala ne kazalo terega je priredil kancler Caprivi navzoč tudi cesar, hipoma vstanoviti po gotovi šabloni, zato ker kratu ne bodemo imeli ki se je z gosti, med njimi tudi z vodjem katoliškega zadosti učenk in se za šolo tudi središča Windhorstom, pred obedom in po obedu prosto potrošilo mnogo tudi več, kakor dejansko treba, drug del razgovarjal. V parlamentu bavi se komisija 28 članov po«lancev pa misli, da se je te višje šole treba skleniti z z vladnimi davkarskimi predlogi. Lahko umevno je, da vso silo, sicer je ne dobimo več. Zbor je imel glasovati v časih takega delovanja vlada s poslanci ravna ne- o treh različnih predh gib in konečno bil je sprejet koliko rahleje, kakor sicer. predlog Klunov z 18 glasovi proti 13. Rešilo konečno j v - j - . Francoska. Pariza se brzojavlja, da bodo še vprašanje v poroštvo dežele Kranjske za 7,000.000 gld. baje danes jutro več ruskih nihilistov dejali v zapor in prioritet z 4% obresti. Poročevalec bil je ar. Tavčar proti > jih potem odgnali do državne meje. Dalje se poroča, da govoril je samo poslanec Hinko Kavčič in proti so morilcu ruskega generala v Brusel-u prišli nasled in glasoval je še kanonik Klun. Konečno vsa zborni tako da je skoraj z vsemi gl pa je pritrdila da se vsak trenutek pričakuje naznanilo, da so ga dejali edaj zgradba dolenj dotičnemu zakonu železnice zagotov v zanor. ljena. Gospod deželni predsednik odgovoril je še na interpelacijo gospoda Sveteca glede okrajnega glavarja, Žitna cena v Ljubljani 19. novembra 1890. Hektoliter : pšenice domače 6 gold. 50 kr. in koncem zahvalil se deželni glavar zboru za vspešno ? gold, delovanje in sKlenil zbor z živijo-klici na cesarja. ^ kr- kr. turšice 5 gold. 04 kr. banaškfr aoršice 4 gld.. rži 4 gold. 87 r. ječmena 4 gold. 24 kr. ovsa 2 gold. 76 kr. ajde 4 gold. 87 kr. Krompir 2 gold. 32 kr. 100 kilogramov. Odgovorni urednik Gustav Pire. Tisk in založba : Blasnikovi nasledniki.