Katolišk cerkven Umi.
Tečaj XIII.
V Ljubljani 19. prosenca 1S60.
iAst t.
Marija v rnjskim rertn.
V vertu tam unkraj .sveta
Rajske cvetke nam cveto; Alj ne vidi jih oko! — Tam svetost svoj dom ima; — Tam v rokah nevesta sveta Sinka ima Boga Očeta, Vtnj zaljubljena medli! — Polna svete čistosti. Polna Božje milosti; Njega volji se zroči. In ponižna se skazuje. Mu serce in vse daruje.
Glejte Dete prcsveto
Materi v naročji spi, Serce z njega govori. Kako mater prelepo
Ljubi, in se t njo raduje. Čast in hvalo nji skazuje; Angeljci okrog stoje
Za veselje ino čast. In vži\aje rajsko slast, Vetreči njemu hrepene; Rajske vence ma pletejo . Rajske pesmi mu pojejo.
E. Tomšič.
Čast Jlarije Merice.
0 sveta Devica!
Lej. verna je čast. Mogočna kraljica! Lej. večna oblast, K' jo Bog Ti je dal, Od kar Te je zbral Za Mater Sinu — nas
Rešit težav. Se preden je stavil V tečaje zemljo. In preden je vgradil, Stndencov mejo; Se solnce svitlo Na nebu ni blo, Ime je že Tvoje Zvoljeno blo.
Še preden migljale So zvezde s vitle. Na nebu kazale Neznane ceste. Po kterih ko kdaj Leskečejo zdaj, Si bila že v Njemu
Od vekomaj. In preden cvetlice
Imele so rast. In pred ko so tiče Zapele Mu čast. In pred ko spozni Ga angel — Bogi — Je bival le Bog — Bila si Ti.
O sveta Devica!
Lej , večna je ča6t, Mogočna Kraljica! Lej, večna oblast, K' jo Bog Ti je dal. Od kar Te je zbral Za Mater Sina — nas Rešit težav.
Jane«.
fin r ija pomočnica kristjanov.
O Marija, ti kraljica. Si kristjanam pomočnica. To mi terdno verjemo. Torej k tebi pribež'mo; Vselej si nam pomagala. Milo mater se skazala. Kuga je ljudi morila V Rimu, strašno jih davila, Pa spokorni kličejo Tebe mater vsmiljeno: Hitro si jim pomagala, Kugo 'z mesta vso pregnala. Krivoverci so kalili Vero. cerkev zlo žalili; Svet' Dominik prosi te: Mila mati, vsmili se! Rožni venec si mu dala Krivoverce premagala.
Divji turki so privreli, Verne kar moriti jeli ; Rožnikranske bratovš'ne
50	te mater klicale: Turke trikrat si oplašila, Jih na Turško zapodila. Moč pekla od nekdaj rada Sveto cerkev zlo napada: Pa kristjani molijo , Tebe Mater kličejo:
Ko je bla nar hujši sila,
51	jim ti pomoč delila.
Ti si toraj, o Devica ! Vselej naša pomočnica; Tedaj k tebi pribež'mo, In te Mater [ osimo. De bi še v sedanji sili Tud pri teb' pomoč dobili.
Sveti Oče Pij so ubogi. V stiski, puntarski nadlogi; Svet ga Petra dedino Jim poropat' hočejo. ! — Pros'nio Te, mogočna D'vica. Bodi Jim ti pomočnica!
Vladarjem vsim mir in spravo Spros'. Marija, na pot pravo Tud zaverni zmotene. Spreolierni grešnike; De bi vsi Bogu služili. Tebe Mater prav častili. Burji
tiar iftarii.
S cvetlicami Te venčamo. In z lini barji Te kincamo ; Naj krog neba bo vsih blišav, In zrak sveta polno dišav; Naj solnčni žar in celi svet, Bo Tebi v dar , o rajski cvet! Bred Tvoj obraz
Pokleknemo ; llsliši nas — Te prosimo !
Iz sere pulili molitev gor' . Naj k Teb' doni tud petja zbor, Naj kviško gre naš jek elobok. In vse želje na kraj visok. Kjer Mati tam v časti sedi In grešnikam pomoč deli; Marija Ti!
Pomagaj nam , De b' skupaj bli Kdaj z Jezusam.
K Tomšič.
Bratovšina
za vedno češenje p r e svetiga Rešnjiga Telesu in podporo u b o ž n i h cerkev.
Dobra reč se mora večkrat obnoviti in v misel vzeti, sicer se lahko pozabi, dc se je tudi njeni nar veči pri|atli premalo vdeležujejo. Zanesljivo jc ni reči, »le bi imela toliko prijatlov pri vernih kristjanih kakor sv. Rešuje Telo. Vender smo pričakovali, de se bo bratovšina za vedno češenje sv. Rešnjiga Telesa hitrejši in obilniši razširjala, kakor pa se to v resnici godi. Tega pa smo krivi mi. ki jo premalokrat v misel jemljemo in priporočujemo. Bratovšina zdaj šteje 500 do 600 družuikov. nar več ženskih, nekaj moških, nekoliko duhovnov; bilo bi jih pa prav lahko že nad tavžent, in zanesemo se, dc jih kmalo bo, samo de se pobožni Slovenci večkrat opomnijo na to prelepo cvetlico, na to belo lilijo, ki je pred nekoliko mcsci v beli Ljubljani pricvetla. Ta bratovšina je nar lepši, nar boljši in nar ča-stitljivši zmed vsih bratovšin; ona je nar Ijubcznjivši: še le ko človek začne uro moliti, prav spozna, kako je to prijetno. Ta bratovšina je tudi lahka, zakaj pri druzih se mora vsaki dan nekaj posebniga moliti, tukaj pa le vsaki mesec eno uro. ktero si človek sem izvoli. Ce si pa izvoli samotno ponočno uro, kose manj lučic molitve vtrinja pred Narsvctejšim, si človek le sam sebi dobro stori, ker take ure so še z večimi milostmi ali gnadami obdarovane. Zakaj bi si neki človek enkrat v mescu iz ljubezni do nv. Rešnjiga Telesa nekoliko spanja ne pritergal. ko si zavolj posvetnih reči toliko in tolikokrat pol noči ali še večuterga? Zavolj kupčije in barantije. še zavolj kratkoča*a je človek do enajstih, do polnoči po konci; vstane ob treh. ob dveh, ob eni, — še tudi o polnoči, de gre na pol itd., in pa — nemara — velikrat. Zakaj bi enkrat v mesen ene urice ne daroval sv. Rešnjiuiu Telesu, kar je veliko lož« t. kakor une posvelne opravila Opomnimo pa pri ti priložiio-ti. de ravno
ponočne ure so pri naši družbi še premalo obstavljene; torej bi bilo dobro, de bi novi družniki, kadar in kolikor morejo ali jih je volja, si tudi bolj pozne ponočne in zgodnje jutranje ure odbira!i. Nar bolj prazne pa so ure od 7 — 8 zjutraj in od 10 dopoldne do 1 popoldne. Take ure bi morebiti nar ložej prevzeli gosposki in samice, ker služno ljudstvo je takrat veči del v opravilih. Prav povzdigljiva je pri ti lepi družbi za molivca misel. de ravno tisto uro. kakor ou, jih tudi veliko po svetu sv. Rcšnje Telo moli. in berž ko on odstopi, pride precej drug molivec na njegovo mesto. Blagor mu, kdor k temu kaj pripomore, de sv. Rešnje Telo nikoli — ne podnevi nc ponoči zapušcno ni! Zapisati v to bratovšino se zamore v«ak verni kristjan prav lahko kadar in kjer hoče: vsaki dušni pastir bo prav z veseljem spolni! željo novih pristopnikov iu njih imena z malimi darmi (k manj-šimu po 50 ali za ubožne saj po 12 novih krajcarjev na leto) v Ljubljano v. č. vodju špiritvalu Henriku Pavke r-ju ali pa v nunski samostan poslal. VTsakimu duhovnu pastirju ua deželi je potreba, de ima zapisnik vsih udov ter vsako leto zbirke sprejme. Taki zapisniki se utegnejo tudi pri g. vodju v Ljubljani dobiti. V Ljubljani se zamore vsaki zapisati v vsakim farovži in pri nunah, in če bo več novih molivcov pred sv. Rešnjim Telesam, bolj zadovoljni bodo zapisovavci in vsi dobri kristjanje. Tudi na Dunaji, kjer je mati bralovšina ljubljanske podružnice, so prav veseli naše nove bratovšino sv. Rešnjiga Telesa, od ktere jim je vse znano, ker se vsaki mesec novi udje tje pošiljajo iu je vedno občenje med materjo in hčerjo. — K sklepu naj še opomnimo, de za darove družnikov čiste roke zmiraj pripravljajo razne cerkvene reči za ubožne cerkve, in precej enačili prav lepo izdelanih reči, mašnih oprav itd. je že gotovih. ktere se bodo po veliki noči razdelile. Ob tistim času se utegnejo tudi gospodje za potrebne cerkve oglasiti. Pač bo dosti ubožnih cerkev z njih soseskami razve-seljcnih, .ko bodo čedno izdelane reči, ki jih morebiti zlo pogrešajo, čisto zastonj dobivale in pa toliko obilniši, kolikor bolj se bo bratovšina sv. Rešnjiga Telesa razširjala. Lep zares in preblag je namen te bratovšine! Torej se zanesemo, de se bo v novim leta — in pa kmalo kmalo prav močno zmnožila, kar ji privošimo s polnim scrcam. — Cešen iu hvaljen bodi Jezus v nar svetejšim Zakramentu.
JMako neka *preobert\fenka iz tnte-ranmiva aH spovedi piše.
Kar protestaute nar bolj straši, de se v katoliško Cerkev zopet nazaj ne veruejo, to je inene nar bolj k temu priganjalo. Imela sim v Rimu veliko katoliških prijatlic, in njih dosti je imelo pri vsi lepoti žlahtnosti in bogastvu obilno dolgih iu težkih poskušinj, sej tako se godi na tem žalost-uim svetu Vidila sim. de nekterim tolažila njih prijatlic niso pomagale; zakaj serce ima pogosto skrivne terpljenja, ki jih le tisti pozna, ki jih občuti. Njih veliko človek se zaupljivim prijatlam ne more razodeti, ali pa če jih razodene, ga ne umejo. ali če ga tudi umejo, se dobi za tole suho-. .,\lilujem vas." Vidila sim pa dostikrat, de ob dneva, ko so spoved opravile, ho bile bolj vesele; brala se jim je v obrazu čisto nova jasnost, mir in pokoj, ki bi jim ga človek ua/.avidil. Iz tega sim sklenila, de spoved katoličanov kratko iu malo ni tista uatczavnica, kakor jo mi štejemo, temveč de mora skrivno mazilo v sebi imeti, ki raue našiga serca hladi in celi.
Ko sim potlej to reč bolj prevdarila, situ sama pri oebi rekla: Spoved skrivnih grehov je zainogla med ljudmi le samo od Boga postavljena biti. Kteri človeški modrijan bi si jo bil koli izmislil, ali ko bi si jo bil izmislil, kako bi jo bil mogel ljudem vsiliti? Človek, kijev svojim sercu zapert, zaklenjen, bi se nikoli ne bil dal drugimu človeku pregovoriti, de bi mu svoje serce razodel, ter bi ga on z malo besedami, ki jih ne govori kakor človek, ampak na
Božjim mestu, sodil iu odvezal. To ni moglo nobeniinu človeku na svetu v misel priti, de bi se ga nc bili mislili bedaka iu zreliga za germado. In vender jo je sprejelo toliko narodov, in med njimi ne samo nevedno ljudstvo, ampak tudi prav modri in premogočni možje, kakor cesarji in kralji, postavodajavci in vojšaki. Papeži sami, ki so na-mestniki Kristusovi in imajo oblast odvezovati, pokleknejo ponižno pred priprostiga mašnika, in odkrijejo mu brez pri-deržka nar globokejši skrivnosti svoje duše.
Po drugi strani se mi je zdelo, de le samo Božje usmiljenje je premoglo tako lahek pomoček iznajti, grehe izbrisovati. ki Božjo pravico razžalijo, ker ono je hotlo, de rana napuha naj se z zdravilam ponižnosti zaceluje; ako ponižno spoznanje, de je človek krivico storil tudi pri bla-goserčnih ljudeh zdražeuo serce razžaljenca potolaži, koliko bolj še le Boga, ki je blagost v svojim bitji.
Kar je pa zraven pameti moje serce premagalo, j« bilo sprevidenje, de ravno spoved je potreba tega našiga revniga serca. Serce je od natore tako, de mu je vsako terpljenje teža, in kolikor skrivniši in globokejši je terpljenje, tolikanj težej leži na sercu, in toliko hujši mu pritiska in prigreva, dokler se ne najdejo pomočki in pota, de svojo britkost v prijatelsko serce izlije. Primerjala sim pečenje vesti s tisto plošnato glisto, ki želodec terpinči in nadlega , dokler je ne verže iz sebe. Vidila sim v svoji otroč-nosti. ako sim imela majhno skrivno britkont, de sim jo nekaj časa tuhtala, potlej pa sim jo mogla hote ali nehote hišnici razodeti; ko siin jo nji povedala, siin čutila, de mi je bilo ložej.
Bog, stvarnik človeškiga serca. je ti močni potrebi naše natore naproti prišel, in Kristus jo je povzdignil v studenec ovoje milosti ter jo je storil nar močnejši pomoček našiga zveličanja. Iz tih premišljevanj, pri čimur mi je Božja dobrota pomagala, nim sklenila, de me Hpoved ne sme zder-žcvati v gnanji, ki siiu ga v nebi čutila, katoliška biti; me je pa nasproti še le močno k temu priganjala, ko sim mislila na uboge protestante, ki tega nezmerniga serčniga pomočka nimajo, nad kterim se pase tihi plamen z dolgam obložene vesti; posebno pa sim ni pred oči ntavila Hmertni trenutek, ko človek prav živo čuti, kako silo potrebno mu je, od Boga slišati tisto veliko besedo: ^Odpustim ti.tt
Od konca se je natora temu ustavljala, kaj pa def Ali komej sim začela služabniku Božjimu svojo revsino razodevati. mi je padel kamen od serca, in sapa je bila ložeji, dokler mini bilo toliko zlajšano, de sim se sama sebi zdela kakor prerojena; poslednjič sim se jokala s tako čistim, tako sladkim veseljem kakor še nikoli v svojim življenji ne in ne morem z besedami dopovedati; zakaj, de se to občuti, se mora skusiti. Tukaj se prav posebno podajo une besede Božje: „Pokusite in poglejte, kako sladek je Gospod.tt
Cerkvam porapano premoženje nima teka•
Krivično blago oploh nima teka, cerkvi vzeto premoženje pa se manj zamore tekniti, kir je krivica tolikanj veči. Ce je Bog že v stari zavezi zažugal, grehe staršev nad otroci do tretjiga ali clo do četertiga rodu kaznovati, se lahko eprevidi, de bo tudi cerkveni rop staršev strahova! nad otroci in dedi. To nam angleška zgodovina kaj ečitno spričuje. Po tem, ko so bili tam katoliško vero odpravili in luteransko sprejeli, so silno veliko cerkveniga premoženja poropali in poprodali: zemljiša, pristave, njive, poslopja, desetine, obresti, stoljne cerkve, samostani, opatije, cerkve, kapele, bolnišnice, šole, zvonovi, altarji, cerkveno orodje, skrinjice svetinske, tabernakeljni, svete posode, in sicer vsaktera dragina — vse je bilo poropano, popredano in oskrunjeno. Koliko sreče je obrodilo to veliko cerkveno premoženje tistim, ki noga pervi po cerkvenim ropu v last dobili? Neki Spelman, ki je v pervih 80 letih po tem ži-
vel. in turej zgodovino pervih posestnikov poropaniga cerkvcniga premoženja ložej zvedil, jo je tud v posebnih bukvah popisal, katere sta 1846 dva angleška duhovna zlo pomnožene na svitlo dala. Kaj ee v tih bukvah bere? YT začetku je bilo premoženje, poropano Cerkvi, 630 družinam v last prišlo; zdaj pa je bilo samo še 14 družin od unih 630 po naravnim podedovanji od staršev na otroke v lasti tega poropaniga premoženja, in ene med temi 14 družinami preklestvo Božje preganja do današnjiga dne s pre-čudnimi nesrečami. Tudi Spelinan je bil nekaj tega ropa v last dobil; pravi pa, de je vedno nesrečo imel pri njem. in je prav vesel, de se ga je znebil. Spelinan popisuje hišo blizo njegove in zuamova okrožje zcmljiša 12 milj široko; v tem okrožji je bilo 25 posestev nekdanjih opatij, in 27 pravičnih posestev imenitnih družin. Pravičnih posestev prav nobeno ni šlo v last kake ptuje deržine; unih 25 posestev je pa, razun dveh. vse po dva — tri — pet — do šestkrat že prešlo v roke druge deržine!
Kajner v svojim „A p o s t o I i c us B e n e d i c t i n u s", pripoveduje drugo enako prigodbo. Nekje ua Angleškim je bilo 260 deržin del poropaniga cerkveniga premoženja v last dobilo, v drugim kraji je bil vojvoda Norfolk 20 možčm darval v poslednji volji od svojiga premoženja letni znesek 40 liber šterlingov; zmed teh 20 mož je vsaki imel sina deda svojiga premoženja: unih 260 družin je pa samo 60 deržin imelo lastne otroke kakor dede svojiga premoženja. V nekim dostavku pripoveduje osodo unih deržin, ki so bile perve obdarovane s posestvarn tistih opatij, in nad vsimi se je spolnilo Božje žuganje, de bo tak greh do tretjiga in četertiga rodu kaznovan. Več pervih posestnikov je brez otrok pomerlo. Od družin veliko tistih posestnikov pa se pripoveduje: „V tretjim rodu so vsi pomerli , v četertim rodu je vse pomerlo od te družine,u Cveteče deržine so v prečudno kratkim času pomerle. ko se je bilo vender nadjati, de se bodo prav obilno pomnožile! Nekatere družine je pa uesreča za nesrečo preganjala. Tako na pr. je vojvoda Korl Sufolški poropal 30 samostauov. Njegova dva sina iz poslednjiga zakona sta oba en dan umerla, trije iz te deržine so bili ob glavo djani, v tretjim rodu pa ta velika deržina ni — umerla, temveč — bila je pokončana.
Vizcman pa še drugo spričevanje pristavlja, kako se godi v nasledvanji dedov takim, ki cerkvam pograbljenc posestva imajo. Imam prijatla v tem kraji Craduik je, omikan mož, in je prebiral bukve starih časov. Nekiga dne sim mu pripovedoval od prida, kateriga bi bila angleška dežela v boljših časih od samostanov imela; on me pa vpraša, če vem, de v nobeni deržini cerkveniga premoženja ne podedovajo skoz in skoz naravnost do tretjiga rodu, de bi šlo od očeta do sina, od sina do vnuka? i\lu odgovorim, de nisim še pazil na to. Jest sim pa, me zaverne — prav dobro pazil, de jc ni le ene deržine ne, v kateri bi bili oče, sin in vnuk kloštersko premoženje v lasti obderžali."
V Hudersfildu je živel tudi takiga krivičniga premoženja posestnik. Juri Armitag, zlo star, imel pa je zdrave sinove: tode nar stareji umerje dva mesca pred očetani, tedaj je bil pravi ded že preč. Samostan Rostel nikoli, kar so mnihe pregnali, ni imel praviga deda od očeta do sina in vnuka. Sedanji l.ord Fikviljam ima tudi samostansko premoženje, in že je zgubil nar starejiga sina Gospod Edvard Dodivort. posestnik premoženja samostana v Nevviland-u je brez otrok umeri. rTo so izgledi iz moje okolice,44 pravi Vizeman. To vidimo tudi nad Napoleoiiam I. Bil je ou pravična šiba poglavarjem. ko so bili malo poprej cerkve in samostane obropali. Ko jc pa tudi on roko stegnil po cerkvenim premoženji iu ga poropal. je mogel v ječi umreti.
(Sountagsbl.)
Ti izgledi nam pač res očitno kažejo, de poropano cerkveno premoženje nima teka. iu de Bog lake posestnike kaznuje, kakor je zažugal in se tudi rogoviležcni sedanjih časov nc bo nič bulji izšlo, berž ko se uad cerkvenim pre-
moženjem pregreše in ga poropajo. (Ravno to naj si pa tudi skriti cerkveni roparji k sercu vzamejo, ker se dosto pogosti sliši, de tu ali tam božjeropna roka po cerkveni pušici ali druzih rečeh v kerš. cerkvah seže. Gerje pregorje roparjem! Vr.>
J. B. "
Pervi mučene r Tonkinu.
Novo keršenec. France imenovan, je služil pri kraljevim bratu v Tonkinu in je po prejetim svetim kerstu po-sebno rad dela milosti opravljal. Zlasti ga je veselilo mer-liče pokopavati. Večkrat je kar na ramah nesel merliča pokopat. Njegov gospod to zve, ga k sebi pokliče iu ojstro nagovori, rekoč: rZ rokami od merličev oskrunjenimi se predelzneš dotikati mene in mojih reči! Tega ne terpim več. hočem pa, de se takiuiu opravilu iii veri. ki te to uči. precej odpovej !u Gospod, odgovori France krotko, res sini kristjan, in moja vera mi za take dela nebesa obeta. Nobena moč na zemlji me tedaj ne bo primorala. vero zatajiti. V strežbi do vas se ne bom pregrešil, sicer bi si na svojim zveličanji škodoval, tedaj se smete na inojo zvestobo gotovo zanesti. Prosim vas pa. ne zamirite mi, de čas. ki mi čez moje opravila ostaja, darujem Bogii iu bližnji mu. nvojiin bratam.u
Kraljevi gospod, zaprisežen sovražnik kristjanov, sc ne more premagati, izžene novokeršenca iz službe in mu prepove, še kedaj v njegovo hišo priti. France jc pokoren in vesel, de bo zgubivši dobrovoljnost pozemljiskiga velikana več časa imel služiti Kralju kraljev. Čez nekaj ča-a zve kraljevi gospod, de je France še gorečneji v kristjau-ski veri. Ves divji od jeze pokliče svojiga prejšnjiga stre-žetaiu ga sili, se Kristusu odpovedati. rGospod ,u odgovori France, „nikoli nikakor he ue bom h tako sramoto oskrunil, če bi tudi zato mogel tavženkrat umreti."4 Ves divji reče gospod nato: „Peljite ga preč, tepite ga s šibami in močite mi ga.u
Strašno povelje spolnojejo; pa če huji so moke. bolj zvišujejo in množijo stanovitno voljo svetiga spornovavca. Med tem, de ga od vsih strani h šibami mahajajo, kakor bi toča sula na-nj, in vniga razmesarijo, je vedno terdil, de je Jezus Kristus njegov pravi Bog. in de ga bo molil do poslednjiga zdihljeja. Poslednjič je bil k smerti obsojen in rabelj mu glavo odseka. To je bil pervi dar. kateriga je tonkiuska cerkev Bogii darovala, in ta dar je bil novim misijonarjem predznamnje nar bogatejšiga sad«.
Kakor vsi drugi nveti m učenci, je tudi pervi mačenec v Tonkinu svoje življenje ves vesel daroval za sveto vero. Tebi, kristjan, je pa berž preveč, če je le majhno težavo ali zopernost za vero treba poterpeti. Kaj bo pa za nebesa, kir se sveti mučenci sadaj tamkaj vesele, kamor tudi ti priti želiš? Vzemi križ Hvojiga stanu voljno na nc; hodi serčno za Jezusam po izgledu svetih mučeneov, dajaj rad tudi rnilovšino za misijonarje ter jih podperaj h svojo pobožno molitevjo.	J. B.
Zrtrariia za pumi•
Ako imaš nerbečino v petah. ki te vleče na ples, vzemi meiico sledečiga zdravila, ki ga je zapisal učeni dušni zdravilnik Frančišek Salezijan.
1.	Ravno takrat, ko vi plešetc. gori veliko duš v peklu zavolj grehov, ki so jih storili na plesu, ali pa zavolj plesu.
2.	Ravno tisto uro. ko viplešefe. poje veliko innihov in pobožnih duš Bogu čast. iu premišljuje njegovo dobroto.
3.	Ko vi plešete. jih umira veliko v v t licih bolečinah. Na milijone mož in žen teipi veliko i.a svojih posteljah. v bolnišnicah in družili hišah; «• r;-i •• strašne bolečine udarjeni od incrtvuuda. nadlegovat.i od kamna in pšena in hudih merzlie. IMoiliic -e pk in pomi~litr. da hote tudi vi k dc i utiiiiali. in iliugi bojo s j| ples.
4. Vas preljubi Gospod, iveta Devica, svetniki in an-gelji vas vidijo plesati. Kako jih pač žalite, ko vidijo vaše «erca navezane na take neumnosti, in tako zamaknjene v
take nečimeruosti!
3. In »j! med tcin ko plešete, teče čas, smert se približuje. I.ejte! smeje se vam kliče vas na ples, pri kterim bodo za gosli solze vaših sorodnikov. Storili bote le še eno stopinjo in prestopili se bote iz življenja v smert. Ta dan je pravi dan kratko časa, ker preselili se bodete po kratkim času eniga trenutka v večno veselje, ali pa v večno terpljenje.
Misijonsko.
(Dalje.)
Kar letnik od llartuma prpovcduje, je Daničinim brav-cam po veči m in lehtnišim že znano iz pisem, ki so nam pogosto iz llartuna dohajale. De po g. Gost ne rje v i smerti. ko je bila vsa butara na misijonarji Aleksandru dal Bosko, šola ui mogla po potrebi oskerbovana biti. je lahko zapopasti, in o»amoteni misijonar, sam bolehen, je mogel marsikaj greukiga poskusiti. Vidil je. de stareji misijonski re-jenci. ki so že nar delj časa dobrote vživali. so bili nar bolj nehvaležni, ter so nar manj blaziga čutila razodevali. Vse sva rje nje in žuganje nič ni izdalo. V skerbi, de bi njih zgledi mlajših rejencov ne spačili.je mogel na vse zadnje, kakor koli mu je bilo britko. štiri take nehvaležnike iz misijona odpraviti. Pomanjkanje hvaležniga čutila, o pač huda iu britka reč! Ker je bil g. Viefivveider na potu v gornja misijona. je zamogel misijonar Beltrame s svojimi tovarši sv. Kri/, ob Beli reki zapustiti in se v llartum k svojimu rojaku Aleksandru v pomoč podati, kamor so prišli 4. maliga travna pretečeniga leta. Tode nekaj malo tednov potem je g. Beltraine-tu že umeri njegov tovarš Angelo Melotto. Dalje pravi letnik: 24. velikiga travna je umeri izverstni misijonski delavec Bogoljub Klančnik. Tukaj je vprašanje, če je res naš rojak Klančnik umeri, ali je le v imenu zmota? Zlasti ker letnik precej potem govori ad nekiga Bogoljuba (Gottlieb). kije že v kimovcu poprejšniga leta (predlanskim) v Ifartumu bil, od našiga Klančnika pa imamo pisma še od prosenca 1859 od sv. Križa. Čudno pa je, de od tistiga časa ni od njega nobeniga pisanja več. (Zvedivši to reč, smo precej na Dunaj pisali, in pričakujemo odgovora, če tamkej vedo kaj zauesljiviga). (Dal. nasl.)
Ogled po Slovenskim in dopisi.
Njih c. k. apostoljsko veličanstvo so z visoko določ bo 6. listopada ##) uniga leta milostno imenovali Ljubljanskima Kneza Škofa precastitljiviga visokoučeniga doktorja sv. pisma gospoda Jerneja Vidmarja« per-viga dvorniga kaplana in oeremoniarja, vodja v vikši m duliovskim vstavu pri sv. Avguštinu in rastniga korarja ljubljanske stoljne cerkve.
Iz Ljubljane. 12. prosenca je bila v gospejskim Uršuli n> k i m samostanu zopet prav ginljiva cerkvena slovesnost. Dve redovni sestri ste namreč na poklic svojiga ne-beškiga Ženina svetu za vselej slovo dale iu se s slovesno obljubo z .lezusam sklenile: S. Marija Magdalena Kri-stusoviga vstajenja, in S. Marija Helena sv. Križa. Tri druge device pa so storile pervo stopinjo k tej srečni za-
* Raviio dosjirvši o«l»<»v.»r pravi, de je v imena smota. ker Bogoljub Mnnhaiac je om.-rl 21. vel. travna, ne pa klančnik.
••) Ne o. grud., kakor je bilo v nekterih liatih	Vr.
ročitvi in so redovno oblačilo sprejele, namreč: S. Terezija sv. Antona Padvanskiga , iz Ljubljane; S. Alojzija sv. Janeza Kvaugelista, iz Tersta, in S. Avguština sv. Jožefa, iz Ljubljane.
Ob 8. zjutraj so imeli med obilnim spremstvam visoko častitljivi gospod Veliki namestnik Anton Kos slovesno peto mašo, pri kteri so poslednjič imenovane 3 neveste še v svetni obleki in s cvetlicami ovenčane pred altarjem pričujoče bile. Tudi njih starši in žlahta so bili pri tem sv. opravilu. Redovni sestri pa ste bile že v nunskim koru pri s v. maši. l»o daritvi nove zaveze stopijo v. č. gospod Veliki namestnik pred kor k omrežju in vprašajo novici, kaj si vošite ta dan ? V živim že davnim kopernenji odgovorite obe z enim glasam. de vošite svete redovne obljube kakor majhen dar darovati N j emu, ki ste si Ga izvolile, Mu v tihi samostanski samoti služiti. Njegove nauke iu čednosti nasledvati, tudi Njegovo čast podučevaje nezmožno mladost množiti.
Tudi une 3 neveste v cerkvi so bile vprašane, kaj de želijo? in odgovorile so, de si žele svatovsko oblačilo svojiga izvoljeuiga Ženina, iu de so pripravljene, se svetu in iijegovimu veselju, še cclo svojim staršem in žlahti se odpovedati in le Jezusu živeti. — V. č. Veliki namestnik so na to petere neveste v prav lepim in tehtnim ugovoru opomnili, kako visok iu imeniten je stau, kteriga so si zvolile; napovedali so jim, kako morajo vse, tudi same sebe zapustiti, de bodo nedeljenc le samimu Bogu služile; zavernili so jih pa tudi na prezalo plačilo v kraljestvu Božjim, ktero jih čaka po kratkim zatajevanji.
Z britko martro v eni in z gorečo svečo v drugi roki ste zdaj redovni sestri veseliga serca in na glas vpričo v. č. gospoda Velikiga namestnika in svojih staršev slovesno storile svojo obljubo. V znamnje zvestobe ste prejele za-ročilna perstana. in s slovesnim latinskim petjem ste svoje veselje zavoljo tega nazuauovale.
Potem pristopijo utic 3 neveste in v. č. gospod Veliki namestnik so jih zročili prečastitljivi gospej materi Uršulin-skiga reda, de naj jih v duhovno redovno obleko napravijo. Vsaki je bilo naslednjič novo kloštersko ime dano, prejele so zagrinjalcc ali tenčico, sc z njim zagerniti in pokazati, de z veselim sercam v cvetu svoje mladosti svetu za vselej slovo dajo. Slovesno petje je tudi pri tih njih veselje na-znanovalo. Sveto opravilo je bilo z zahvalno pesmijo sklenjeno.
Z Doleiinkiga se nam strašna prigodba naznanuje. Bilo je, če se ne motim, tretjo adventno nedeljo; mati treh otrok gre k 10. maši; oče nese neko delo sosedu nazaj. (Sosedje pri nas so včasi po četert, pol ure in še delj narazen). Kakor se rado zgodi, se otroci pri peči z vžigav-iiimi kliučki igrajo, in — veči fantek beži iz hiše, v sami srajci na snegu čepi in gleda, kako lepo gori: manjši dva otroka sta do čistiga zgorela, le od eniga so neki troje večih kosti našli, vse zogljene. Koča je bila samotna, torej nihče poprej še za nesrečo vedil ui, dokler nista oče in mati kupa malo pepela našla namesto koče iu otrok. To jc bilo v h—ski fari. Je tedaj zopet nauk, kteriga si niso in si ga ne bodo starši nikoli zadosti v glavo vtepli: ,.Otrok ne samih pušati!" „Klinčkov otrokam ne pušati pred nogami !*k
Iz (norice. Iz letašnjiga imenika goriške nadškofije razviditno, de ima ob začetku t. I. 304 obstavljene iu 25 izpraznjenih duhovskih služb ali beneficij; 379 cerkva; 400 duhovnov, med njimi 41 vpokojeneov iu počivavuikov, 43 pri druzih službah, 21 redovnih, klogoslovcov goriških je 28, teržaških 15; poreških 12; veljanski 4. Vsih skupaj 59. Škofijska mladenšnica ima 24 rejencov.
Z Dunaja 15. prosinca, »{a — Odkar imamo novo leto, imamo tudi dogodb dosti domačih in zunanjih, od kterih se mnogo govori in piše, kaj pade? Gotovo mikavno slehernima, četudi ne obdelava politiškiga polja, je vprašanje, kaj bo s posvetnim papeževim posestvam, zdaj ko sta se tako rekoč dva leva zedinila. ga razdreti, in kam potem z oropanim de-
lam? Perva francoska brošura nas je zanimavala o božičnih praznicih h svojimi čudnimi tirjatvami, m sanjarskimi uki o papeštvu in njegovih duhovnih iu posvetnih zadevah, s končnim pristavkam, de naj zgubi papež svojo posvetno vlado, češ, de mu le napotke dela pri vladanji duhovnih opravil. Francoski škofje in drugi katoliki no nato moško in brez straha odgovorili, de to ni prav, de bi bilo strašno poro-panje, de je papežu neogibno potrebno tudi posvetno kraljestvo, in de se da to kar dobro z duhovno vlado zediuiti, in še več taciga. Zdaj se govori o pismu, ki ga je ueki Napoleon papežu poslal , v kterim terdi, naj bi on te okroge pustil, ki so se zoper ujega spuntali. — Kaj de bo iz tega. se še ne ve. Napoleon jc gotovo v hudi zadregi ali. dolgo se ne bo dalo po vetru mahati. Angleški politikarji in deržavniki so znani papeževi sovražniki iu bi raji, de bi se danes ropalo kot jutri. Ali kdo ve, če jih ne bo kje skorej zadel kamuiček od te skale, nad ktero zmirej s tako togoto škrabajo, če se ue bo naglauia ta videzna zveza in edinost ,iretergala? Bog, ki po čudnih potih svojo Cerkev vodi, in dopuša mnogo viharjev in nadlog, bo prej ali slej njene sovražnike osramotil. To uain zgodovina vsih časov in krajev priča. Pač rado se zgoui, de kdor drugi mu jamo koplje, sam vanjo pade. Ni nam tedaj treba biti nezaupljivim in dvomljivim, kaj de bo iz vsiga tega. Ce je tudi klopčič zamotan iu nebo oblačno, sej je nad njim previduost Božja, ki vse prav izpelje. — Micno pa je vender zdaj, ko vse zoper papeža in njegovo vlado vpije, tudi pošteno in pravično mnenje tacih mož slišati, ki niso naše vere, pa vender brez strahu pravico govore. Znani prote-stantovski učeni Wolfg. Mencel je v svojim listu lepo iu pravično svoje mnenje za papeštvo razodel. Tudi učeni angl. zgodovinar Makaulay, ki je ravno uuidan umeri, piše v nekem angl. listu takole: „Ni ga na svetu dela človeške politike, in ga tudi ni bilo, de bi paznimu pre-iskovavcu zgodovinskih reči bolj pristovalo, kakor ravno rimsko-katoliška Cerkev. Zgodovina te Cerkve zedinuje dve veliki dobi človeške omike. Nobena druga naprava do danes se ni ohranila, ki bi uas zainogla v mislih do tistih časov nazaj spremljati, ko seje dim daril iz Panteona (tempeljna neverskih Rimljanov) kviško valil in ko so leopardi iu tigri v Flavijevim gledišču svoj strašni divji lov imeli."
V primeri s papeži so naj inogočniši kraljeve rodbine le od včeraj. Najdemo jih v tem nepreterganim redu začenši pri tistim, ki je Napoleona I. v 19. stoletji kronal, pa do uniga, ki je Pipina v 8. stoletji kralja pomazilil; pač de, še veliko dalje čez to dobo ta slavna dinastija sega in deleč tam v sinji starosti kakor daljna zvezda pred nami bliši. Kar starost zadeva, je benečanska republika v drugim redu. Ali ta republika (samovlada) se nam zdi uova v primeri s papeštvarn, in vender je že zginila, papeži so še. Papežev prestol še vedno biva, nikakor ne v slabim stauu, tudi ne kakor kako staro znamnje; polu življenja je in krepkih moči. Katoliška Cerkev še vedno v naj daljne kraje sveta pošilja misijonarje, ki i.iso nič inenj krepkiga duha, kakor je bil tisti Avguštin, ki je s svojimi tovarši v kentovskim okrogu na suho stopil, iu še vedno se s tako serčnostjo ustavlja sovražnim oblastnikam, kakor se je nekdaj Atilu. Število njenih sinov je veliko veči kakor kdar si bodi.
Sv. Cerkev je vidila začetek vsih vlad iu cerkveuskih uravnav, ki dandanašnji na svetu bivajo, in kdo nas je kos preveriti, de nebo tudi vidila konca vsih. Bila je velika in spoštovana prejden so Saksonci stopili na Velikobritansko, preden so Franki prišli čez Rajno .., ko so še malike molili v meka-nskim tempeljnu. In naj berže bo ne manj živa iu krepka stala, ko se bo kteri si bodi popotnik iz nove zemlje naslonil na kako podpornjo razdjaniga londonskiga mostu in bo podertine protestanške Pavelske cerkve v svoj zapouiuik risal. (Gl. Volksfrd. I. 10.)
Včeraj, t. j. 14. t. m., so noviga rektorja magnifika v lepi dvorani stare avle vmestili. g Graseljna, c. kr. vladniga
svetovavca in profesoija pravdoslocja. Poprejšnji se je z lepim govora m poslovil, in povedal, kaj seje v pretečenim letu zgodilo in posebej zadevalo dunajsko vseučilišče. Tudi novi je govoril in sicer od avstr. privatniga prava. — Danes so judje spet novo pravico zadobili. Bog nam daj zdaj vender mirno iu po pravici živeti!
I>raga Danica ! V tvojim povabilu k naročhi ua Zg. Dan. za I. 1860 so me besede: ,Temu občni mu u a m e-uu (Danico bolj za prosto ljudstvo pisati | ne bo nasproti kak spis, kteri olikanim b r a v c a m vikši z a p o-padke ali umene bistri in sedanji mračni stan poj as nuj c," ua nekaj opomnile, kar vem. de ti nisi mislila; pa — vsaki ima svojo glavo in svoj nos. In to je daudanasuja slaba navada (de več iu hujši ne rečem), vse brati, kar pod roke pride, brez ozira, kak duh tam veje. t^Ti Danica si takim bravcam sicer že dobro levite brala, pa kaj, ko dolgouhi imajo tudi kosmate uhe!) Naj ta mračni stan se jest malo pojasnim. Ne morem dopovedati, kako me zaboli, kadar časnike, kterih glasilka ali gc-lo je laž. kterih nameu zatiranje katoliške Cerkve, zasmehovanje sv. obredov iu spodkopovauje keršanskiga življenja, po keršanskih hišah naletim, clo včasi po......jh. Res ne razumem.
kako zamore dober kristjan \Vandrer-ja. Presse id. brali brez očitanja vesli? lu če to zamore. kakošin je ta dobri kristjan ? Drugaci si te reči ne morem razjasnili. kakor: Ali se berejo tje v en dan brez pomislika. tedej tudi brez umevnosti, kar omikanimi! človeku ni v čast; ali pa je tudi med njimi iu nami (katesochen) tisti nesrečni ^iudifferciiti-zem,- kterimu je vse enako, ali jud ali lurk svoj sirup po novicah trosi, de so le novice. Jest mislim, de take časopise zastouj brati, ker ni treba v žep seči. se po slovensko pravi: Meni je enako laž ali resnica, de le ni treba platit*. Kdor pa take brozge se plačuje. ne terpi samo ena k omeni« laži iu resnice, auipak laž — hudobo — posilimo podpira. Ali je ktero, in ktero je brez greha? (l»st - Danica! lo pa le lepo liho povej, de kak l.j. Carrespoudent ne začuje. sicer gorje! deževalo bo: Miltelalterliche Dummhcit, Volks-verdummung i. t. d. Jest sicer ne bom veliko terpel, ker se bo in v veliko pomenljivo zatišje |J. J.| skril, al glej. de tebe do belih kosti ne oglodajo). Ipsi judicatc — aetalem habetis. Meni dovolite le še nektere prašanja. Od kod je to, de samo duhovnov v našim cesarstvu je okoli 40.000 iu en sam zanesljivo katolišk politiški časnik Volksfreund je pojemal zraven svojih prevzetnih sosedov, ker je imel premalo naročnikov ? ( Zdaj je neki na terdim.) Pravile, de imajo boljši soslavke! „|>as ist erst der Frak," je rekel neki kreviukler; pa če ludi, ali nismo lega sami krivi? Od kod je toliko nezadovoljnosti, toliko prelresovanja vsih in vsake postave? Ne vemo li zapovedi: ..Modrovati, kar je prav, ne modrovati, kar se ne spodobi?" (Rim. 12.) Od kod, de sc od Boga postavljenih vikših pomote, ktere zna-biti še resnične niso, tako z nekako radostjo trosijo in dopovedujejo? Je li kterimu kristjanu (tudi učeuiku bi rad rekel, pa — si ne upam!) četeita zapoved Božja neznana? Vem de ni, in — vender —. Vse lo in enako je *ad laeiga branja; človek se nevedama in nehote kužniga duha navza-me. Sej se nain pa tudi dobro povračuje! Res je sramotno, in lahko si taki časnikarji iu mazači v pest smejajo. Ko bi že le to bilo, naj bi bilo; ali oni še očitno ozuanujejo, de imajo 32.000 iu koliko še naročnikov „von a I le ti gebilde-teu Kathuliken!" 'IVdaj jim mi katoličani sami s svojimi duarji orožje naproti nosimo, ter sirup iu zasr^movanje, kteriga čez nas obilno razlivajo, še plačujemo! (Jui polest caperc, capiat.	j. j.
Hazgivd po ker*aM*kim *retm.
Ves svet se je zeilinil. V čem ? „Gcgcnwart" pravi, v veselji, de bi papeštvo oropali, kakor je ua Francoskim izblck ujeii«. Papeža obi opati, to je še nekaj, kar jih
zamore razveseliti. To pa je le nekatoliški svet, zlasti časnikarski svet. ta tuhtarski, silo prebrisani svet za — časno, prebrisan za svojiga preljubima Iškarjota, samo dotle. dokler se na verbo ne obesi in se mu drob ne raz-poči. Zakaj pri toliko imenitnih znajdbah časnikarski svet vender eni ga zvertati ne more, tega namreč: de vedno sam i ga sebe za norca ima. Samiga sebe za norca ima. kar tiče nar vikši dobrote človeštva, vero. katoliško vero. Ti junaki menijo, de Cerkev po glavi bijejo, pa le sami sebi strašne bertuse dajejo, de si vse možgane zmešajo iu sami ne vedo. kaj pišejo, iu se v zopergovorih kakor v vertincu sučejo. Včeraj so vpili : Kim bo padel, dans se zopet boje de ne bo padel, pravi ,,Gc g e n \v a r t.*4 Ne sprevidijo pa. de sam: bodo padli in že padajo, kakor l.ueifer in njegova „brača," ker bcrlavi ne vidijo še toliko, d«» kamor telesno oko nese, kam še le dušno! Oni padajo, in v padcu so si še edini v tem. dc naj bi se Rim ropal, v hudobii, v grehu edini. Kit sam hudič, širok svet v trepet pripravi, kaj še le, ko se jih veliko zedini, de bi sv rt nadlegali! Vender se jim pa to ne bo spoueslo ; zakaj tudi dobri se zedinujejo okrog skale sv. Petra, nad ktero si ježe toliko sovražnikov sv. Cerkve glavo razbilo, injavalue bo drugač. de si jo tudi sedanji razbili bodo.
Dunajsko. Se ver i ii sk a družba tudi to leto zbira romarje v Jeruzalem; saj do 20. svečana mora z odboram na Dunaji obrav nati. kdor misli iti. Vloži se za Vse stroške *>2o gold. n. ti. Ako se jih čez 10 oglasi, se bo popotvanje napravilo. Odhod iz Tersta je 11. sušca in popotvanje terpi kaka dva mesca.
V	r e d n i š t v o i z v e r s t n i g a k a t o I i š k i g a dnevnika „0 e g c u vv a r t" pravi, de pod lložjo obrambo dobro napredova razširjanje tega lista; tode v prehudih časih, ki prihajajo, bo imel tudi katoliški dnevnik težji nalogo, ki ji bo toliko bolj kos, kolikor gorečniši bo podpiran. Torej meni, ako bi vsaki dosedanjih naročnikov še dva pridobil, bi bil ta list okovarjen za vsako vojsko zoper prekucuharstvo in vsaktere viharje. Ker mora vsih dobrih katoličanov skerb biti, dobre liste podpirati, de hudovoljni sčasama omagajo; torej bodita vnovič priporočena rG e g e n vv a r tu in „V o I k s-freundu našim slovenskim bravcam. | Cena obeh po 4 gold. na kvatre ) Za hudovoljuimi časniki nevedama tudi drugi potegnejo, ki uc mislijo ravno hudo, in mora se sčasama bravstvo do korenine spačili. Ravno zdaj po več listih kroži potuhnjeno okriv ičevanjc, ki vse nesrečo na Rimskim pripisuje Hvojoglavnosti ali pa nespretnosti kardinala in pape-ževiga ministra Antonelli-ta. Vsiga ropa tedaj je kriv ta verli mož, ki bi ga bili prekucuhi žc tolikrat radi od vlade odpravili. „Ali se uc pravi to: ljudstvo nalaš zapeljevati, poštene ministre za hudobije puntarjev na odgovor klicati, pregrehi pečat čednosti pritisniti in nasproti ?u vpraša „Ge-genvvartu, to potuho pretresovaje. To je očitni dokaz, kako silo potreba je. le dobre liste brati in razširjali. Zagrebški kardinal in vikši škof so en iztis Volksfreunda za šole. iu eniga za učeništvo naročili.
V	Blutlencu na Voralberškim seje pričela nova rokodelska družba.
PDunajska K i r c h e n z t g.u in za njo „K a t h. Bl.u pripovedujejo, kako gerdo je luterauski pastor Kotschy v Waldu ua Štajerskim zasramoval pervikrat v svojim novim tempeljuu katoliški „rnžeiikranc- . papeža rAntikrislaa imenoval. vero v piičujočnost Kristusovo v nar svetejšim Zakramentu z neumnostjo kerstil itd. Gerdo vedenje nekima luteraiiskiza kmetavsa pri katoliški žeuiinini je kazalu, tle pastorjev e besede niso bile na prazno zemljo padle; jc namreč prav po komeilijaiisko tudi ou sv. ro/enkianc o ti priliki zaničeval in steno v cerkvi po pasje onesnažil. potem pa iz eerkve št I. kakor bi bil — k«io ve — kako unasko djanje zveršil!
!/. -t litM^k«1 »!.t 1'je so tudi !>«••: oljulii.e /tne poslale svojo iiniot av i :to tio sv. Očita v Kim. v kuri pu-
povedujejo, kako jih je serce bolelo, ko so izdajavski otroci jeli vpiti: „ križaj ga križaj!44 in zdaj ko je hudobija svoje roke očitno stegnila po lastini svetiga Petra, tudi one kakor uue na Golgoti, pridejo na svitlo, svojo nar veci gnjusobo uad tem djanjem razodet: td.
V	Pragi bo pod vredništvam v. č. g. kanonika K. Vinarickiga, slavniga pisavca, začel letaš izhajati časopis katolickeho duchuvenstva v 8 petpolnih sošitkib, kterih pervi izide 15. svečana. Obsegal bo ta list obravnave razdelkov bogoslovja in ukovodstva, slovstvo, to je, pre-tresovanja znamenitih del bogoslovnih domačih in tujih, in pa dnevno kroniko ali sedanje vsakdanje dogodbe. Glasilka mu bo; pravica in ljubezen.
V	Pragi je v god sv. Janeza apostljna 9, na Dunaji 33 usmiljenih sester obljubo storilo.
V	Galicii je pred 60 leti zmed 76 prebivavcov bil 1 jud; zdaj je že zmed 9 eden izraelec. Ce tako dalje gre, ali se ne bo dežela pojudila? — Na Dunaji, toži„Ge-genwart,u kako si 32 milijonam katoličanam nasproti on-dotni judovski časniki prederznejo veseliti se iu poskakovati zavolj tiste tatinske in roparske Lageronjerove brošure ua Francoskim, ki svetuje, de naj sv. Očeta njih deržave ode-rejo.
Do ogerskiga pervostoljnika je prišel od sv. Očeta odgovor na milo pismo ogerskih škofov do papeža, v kterim sv. Oče pravijo, de kakor taka verna vdanost zasluži nar veči hvalo, tako ona tudi močno obuduje iu množi Njih ljubezen do unih.
Nemško. Protestant Heinrich l.eo popisuje zani-karuost, potuho in zvijačnost sedanjiga sveta, prelepo spri-čevanje daje katoliški Cerkvi ter pravi: „Kar se nar bolje še derži, je papež in katoliška Cerkev... Premišljevanje duhovne moči, ki se v katoliškim svetu vzdiga, je edino serce poživljajoče, kar so nam prinesli poslednji mesci, — kakor požirek hladne vode v dušeči soparici, kakor sladek poživSjej se razlega nagovor sv. Očeta od 26. kim. po Evropi iu spijoče vesti zbuduje, itd. — Sploh bi moglo dunajskih časnikarjev, ko bi ne bili judje, sram biti, de se celo zmed protestantov pošteni glasi slišijo, ki kratko in malo ne poterdijo osnovaniga ropa nad papeževo deržavo. Tako na pr. tudi „die Spenersche Ztg,a protestanšk list, Anglii terdo očita, de svojimu maliku, svobodi italijanski, daruje papeštvo, ki je še zmožno se premogočni Napoleonovi sili ustavljati. - „Kirchztgu naravnost pravi, de je novi francoski čamer (Ausgeburt) v Berlinu slabo srečo našel; in neki protestanšk list dokazuje, de zdaj ne sme biti več razpora med katoličani in protestanti (v deržavskih rečeh) in de narodi imajo le eniga nasprotnika, na po leon-stvo, ki je cvropejsko ravnotežje že močno pretreslo.
Parftko. Neki parsk list meni, de tisti francoski knjižuri se spodobi nadpis: Hudoba seje pokapucinil in pridiguje za papeža.M De ga pa kdo res ne šteje kapucina. je ou sam obiluo poskerbel, ker mu povsod par-kelj skozi kožo moli.
Laško. Laha m se pač že mnogoterno vtepa njih pun-tarstvo. V Florenci so protestanške angleške družbe že napravile protestauške šole za katoliško ljudstvo, čimur se je vikši škof zastonj ustavljal; ljudstvo pa jc bilo s to predel znosijo tako razdraženo, de je več protestanških vero-lovcov po ulicah jelo tleči, in je Ricasoli, znani poglavar, nato zapovedal tiste šole zapreti, v kterih so uni berbomu-harji zasramovali vero laškiga ljudstva.
— Tudi v Tu ri n u začenjajo katoličani zoper cerkvene sovražnike ua noge stopati. Staiašina t senator} Collegno iu poslanec Conie Cays sta tlala razglase v priti sv. Očeta; •mi tlruz li se enaciga pričakuje. Tudi se bo iz Turina poslalo pismo verne vdanosti tlo sv. Očeta.
Jezuit O. Ricasoli jc bil iz KI o renče na Apenine prignan, ker je dopisoval z osebami, ki jim outloina vlada ni po volji, desiravno mu niso vedili nič hudiga skazati
V samostanu la Verna se pokori za to, cesar se ni zadolžil.
Diktator F a rini je dal Felleti-a (Inquisitorem s. Officii) na tožbo deržine Mortara zavoljo otrokoropa zapreti, ker je bil keršeniga mladiga Mortarata dal v katoliško re-jišnico. „Armonia" Farinitu dopoveduje, de je Felleti po takratnih postavah delal: kako zamorejo sedanje postave svojo močna prejšnji stan stezati ? Pri puntarjihje vse mogoče.
Rimsko. V začetku grudna je bil pričel amerikan-ski vstav ali sobivališe v Rimu, ki je večidel s pomočjo Propagande napravljeno. Zbirke za njegovo ohranjenje po amerikanskih škofijah so obilne. Vsi narodi imajo namreč v Rimu svoje posebne vstave ali kolegije za odgojo duhovne mladosti. Francosko ima tri, Amerika dobi zdaj druziga itd. Tudi Iliri imajo svoj vstav pri sv. Jeronimu. Kdaj ga bodo neki Slovenci dobili ?
..Katol. listu'4 dopis iz Rima terdi, de Rimljanje sami na sebi nisi puntarskiga duha; kar se napačniga godi, de gre na brado Rimljanov, podžgejo pa vender drugi. Pravi, de Rimljanje dobro pomnijo fraucoskiga jarma v začetku sedanjiga stoletja in nesrečnih let 1848-9, ter ne žele druziga razun popolnama proste papeževe vlade .. . pravih puntarjev, de jc le malo več kakor belili vran.
Pred veči in i prazniki je v Rimu navada, de se obhaja tri- ali devetdncvnica s pridigo in petjem in litani-jami pred izpostavljenim sv. P*ešnjim Telesam, in zadnji dan je zahvalna pesem. 7. u. m. k sklepu take devetdnevnice so prišli bili sv. Oče v cerkev 12 aposteljnov z navadnim sprem-Ijevavstvam. To spremstvo je tako, de po ulicah, kodar imajo sv. Oče priti, narpred jezdi tckavec. za njim nekoliko trenutkov poznje 2 dragona, zopet kmalo 12 dragonov in 12 plemenitih stražnikov, na to nasledujejo sv. Oče se pe-Ijaje s 6 vranci z enim ali 2 kardinalama, precej za njimi jezdi plemenita straža, potlej drugi šestprežni voz z predniki papeškiga dvora, potlej dva četveroprežnika in poslednjič 24 dragonov. Po ulicah je tisli čas iz spoštovanja, Rimljanam prirojeniga, vse tiho, tako de se štropot od deleč sliši; ljudstvo pa pada na kolena, de papežev blagoslov prejema. Terg pred cerkvijo je bil poln ljudstva, pa nihče ni zinil; cerkev je bila vsa natlačena, de sim komaj vaujo priril, piše dopisnik, pa vse je klečalo, molilo in pelo. Po lilanijah so z veličastnim, moškim, jakim pa vender Ijubez-njivim glasam zapeli sv. Oče „Te Deum.4'
Is Rima pišejo na Parsko, de je bil v pervi polovici uniga mesca kardinal Reisach prišel k sv. Očetu, ko so ravno monakovsko milo pismo do sv. Očeta brali. Poprejšnji vikši pastir monakovske čede je našel sv. Očeta silo gi-njeniga, in s solznimi očmi so kardinalu rekli: „Kako sim zaslažil, de mi Bog toliko tolažila daje ? Tolikih enoglasnih naznanil še nikoli ni bilo.44 — 25. u. m. je uinerl v Rima knez škof v Asti.
Francosko. Napoleon je pisal sv. Očeta pismo, v kterim naravnost pove, kaj de misli: svetuje namreč, de naj se papež puntarskih okrajin znebi. — De je temu Rim ia vesoljni katoliški svet nasproti, je dobro znaua reč. Govori se vsled tacih okolišiti, de hoče papežev poslanec Pariz zapustiti. — Prasija iu Rusija ste zoper namene pariške brošure; torej neki tudi s kongresam nič ne bo, iu vsled vsiga tega utegnejo laški prekucuhi daljši berzde dobiti. Bojo se v iiuviui letu punta zoper papeža, Avstrijo in Neapel. — Čuti se, de bivajo obravnave iu razjasnovanja med Rimam in Parizam.
Francosko. V Masilii je bil 30. listop. u. m. škof posvečen v. č. g. Grandin, ki je prišel ko misijonar iz nar bolj merzlih krajev amerikanslJh ob severnim tečaji zemeljnim kjer se človek le kakor s čedežem ohrani. Zapušeni so bili ljudje tam gori, kamor se bo zopet vernil ta Oblat k svojim samostanskim braiain; so pa mende dobre volje in že se deržinsko življenje na boljši obrača. Žene posebno čutijo
dobroto sv. evangelija; bila je uamreč navada pri tih narodih, de so žene še le po lovskih psih ostanke od jedi dobivale, ktere so jim iz usmiljenja metali.
Orleanski škof Dupauloup (r. Dupaulu) je v zalim listu kteriga lepoti se vse čudi, overgel prekucijske namene znane Lageroujerove knjižure; Tudi diagi nar iracnitniši katoliški možje v tem oziru stopajo na noge. Pripraviti namenjajo vladarskimu shodu zapomnilo (memorodam), ki se bo opiralo na poprejšnje obljube francoske vlade, rimsko deržavo celo ohraniti. Naslednji je obseg Dupanloupiga pisma: ^Malokrat v življenji sim naletel pisanje , de bi bil pisavcc zvijače, debele zopergovore in. otipljivo zblodo z veči sa-molastno zaupnostjo in z obilniši zanesljivostjo stavil do svoje spretnosti iu do priprostosti svojih bravcov. Spisa vec. ki sc katolika razkazuje in terdi. de Cerkev spoštuje in ljubi, ktero de hoče oteti, je imel „Timestt (r. Tajms) za svojiga perviga založnika. Ako kongres Vašo brošuro v zapisnike vzame, se oskruni. Ali ne bo se oskrunil. Jez saj imam polno zaupanje do blazih mož, do visokih diplomatov (der-žavnikov), ki nam jih Evropa pošlje. Delo. kise Vi pre-derzuete kongresu ga vsilovati, je krivica, posvečevanje prekucije, slovesno sprejeli puntarskiga načelstva v evropej-ske pravice, krivičuost za vse vladarje, zveličevanje satno-silstva, izdajstvo nad nemočnim. Vi hočete papeža v stan deržiuskiga očeta prestaviti, ki ga njegovi otroci zavolj nezmožnosti pod oskerbništvo denejo — s tem de se mu bo kosec kruha plačeval, pa brez sodnije. ktera bi k plačevanju morala, ako bi kteri svoj oddelek odrekel. Zatlačcnje in natvezuost, znepoštovanje in tlačanstvo vi imate odme-njeno, de bi svitliinu poglavarju katoliškiga sveta njegovo varnost in visoko čast zagotovili. Vi menile, dc papež jc že premagan, ker je tri mesce, kar njegove okrajine pre-kucujete. Vaš um je kratkoviden, Vaša previdnost berlava. Tdko naglo se ne podamo. Papeži so že vse kaj druziga vidili—in še na bran stoje. Vi menite, de je papež obožal, ker se prederznete, preživka mu ponuditi. Iz Vaših rok bi ga on kratko ne sprejel; zakaj ob svojim času bi mn vi svojo dobroto očitali, ali pa si jo dali drago plačati. Milovšina! Oj mene, ako papež dotle pride, jo bo z veči dostojnostjo sprejel iz rok ubožnih, kakor pa iz Vaših. Pet sto škofov, ki so po vsim svetu glas zagnali za njega, bi še koli za-moglo v sili kok belič zanj nabrati, in ako bo potreba, mu bo katoliški svet dajal tadi še vojakov. Mislite kajli, de ne teče več kri po naših žilah, in de ue bije več serce v naših persih? Dobro glejte! Vi nas bote na poslednje rezno razžalili. Ne vem, če nain je potreba, de bi nas kdo budil: po vsaki ceni pa nam znate dobro oči odpirati. itd".
Ker je „Uiiivers" rekel, de spisavec knjižure „l.e pape ct le congresu, kise pobožniga katoličana imenuje, nic ne ve ne od cerkvenih zapoved, ne od cerkvenih preklicov (ceuzur), je bil v drugič posvarjen.
—	Ob novoletnim vošilu francoske posade v Rima se sv. Oče imeli ogovor do francoskiga generala Gosona, v kterim imenujejo tisto francosko knjižuro: r spominek hinav-čine in nevredno zbrozga zopergovorovu in se zaneso, de francoski cesar ni ž njo enacih misel.
—	V. č. g. Bonald, lijonski vikši škof je neki rekel, de ne bo svojiga sedeža v starašinstvu ali senatu zasedel, dokler se cesar ne bo jel do papeža drugač obnašati.
V Parizu se govoli de je pruski namestili vladar daroval sv. Očetu 40 milijonov tolarjev; drugi pravijo, de bi Jim bil rusovski cesar ponudil 18 milijonov tolarjev. Ce je v tem kaj, in koliko resnice, se ne ve; veseli pa so francoski katoličanje slišati take novice.
Po Parizu krožijo besede, ki jih je neki cesar Aleksander II. izusti!: „Si les rois appuvcront les insurges, datis dix ans il n'y aura plu* dc sovraiu* en Kurope :" ,.Ako bodo kralji punlarje podpirali, v desetih letih nc bo več vladarjev v Evropi."
V	Lijonu šteje milovavnica do sv. Očeta 25.000, v Nimcsu- d« 50.000 podpisov. To nasprotnike hudo kolje.
l>auro*ko. Katoličanstvo toliko bolj svojo moč razodeva. kolikor več terpi. V enakim pomenu se sliši, de že davno o Božiču v Parizu cerkve niso bile tako napolno-vane kakor letaš.
—	Vsi prekucuharski listi so meude po trojno in čve-terno obloženi s sardinskimi Mavriškimi in Lazarovimi re-do\i; kterih eden, Pevrat lista ..Presse." je vender neki ta pocaMek nazaj poslal.
—	Za novoletno vodilo je druge leta do 200 duhovnu* spremljalo v.kšiga škofa k cesarju ; letaš jih je bilo samo 14. in vsi ti so bili prisiljeni. Toliko obilniši pa so bili protestanški in judovski vošivci.
V	Lomlou-ll je bil 3 t. m. velik ljudski zbor v prid s v. tketa papeža, pri kterim je bilo čez 2000 pričujočih. Govorniki so bili iz zgoli neduhovskiga stand, obseg njih go\orov je bil: hvala papeštva, potrebnost njegoviga svetnica vladarstva. hudo klofiruičeiije znane zanikarne kujižure itd.
V	Livcrpiilu je listopada uuiga leta redemtorist O. Furnir* imel Udneven vtrošk misijon. Sv. maša, rožen-krane. razlaganje molitev, pripravljanje ua spoved iu sv. Obhajilo in blagoslov z Narsvctejšim so bile imeuitniši opravila. Bilo je silno ginljivo. Cez 1500 otrok je bilo šlo k spovedi iu .-»o bili v škapulirsko bratovšino sprejeti, čez 1200 k sv. Obhajilu, potem je vsaki otrok prid O. rcdemtoristam obljubil, de se bo varoval vsaeiga smertuiga greha. Po iiii-ijonu jih je bilo še 615 birmanih. II koncu je bila pridiga od stanovitnosti, postavljenje misijouskiga križa, blagoslov. — kaj laciga bi sc tudi ua Slovenskim lepo podalo.
lr*ko. Pri velikim mclingu (ljudskim zboruj v Uru-gedi je poglavitni govornik dr. Dixon rekel med drugim: ...Napoleonova zvezda pada. . . . Ne bo je več doživel Ma-džeute . ne Solferina. ampak Vaterlu".
\ Ameriki so jeli posebno za to skerbcti, dc se nedelja bolj zvesto praznuje, konjska vožnja po železnicah, kakor je v Ameriki navada, je v Filadcllii ob nedeljah Ustavljena. Tudi parobradarjenje na rekah Dclavare iu Suikil misli vlada ob nedeljah prepovedati. V zveznih deržavah se po železnicah Ic toliko vozi, kar je prav silo potreba. Se več enaciga se bere; in vender je tamkaj obertnija v lepšim cvetu kot kjer si bodi. Tudi katoliška vera se veselo razširja; ni ga tedna, de bi se kje v zveznih deržavah kaka cerkev ue jela zidati, ali se ne posvečevala. Število spre-obcnijenj čedalje bolj raste, še celo v Virginii, ktera seje dolgo časa kaloličanstvu sovražno ustavljala. Duhovnov pa še zmirej primanjkuje, desiravno se tudi le-ti množijo; od velike uoči so jih zveznice 10—12 zgubile, dobile pa 25 iio\oposvečeneov. ( Kirchenztg.)
Iz kitajskiga naznanujc list apostoljskiga namestnika Pavla Perny-a I. mal. serp., de so kristjanje na zno-tranjiiu kitajskim zmiraj v nevarnosti. Eniga njegovih tovaršev so na njegovim potu na Tibetansko vjeli. Učenca, ki gaje spremljal, so neusmiljeno terpinčili. Misijonar stavi malo upanja v nove zaveze, zlasti ako ne bo zmiraj fran-coskiga brodovja v kineških vodah. Ob pomorjih, pravi, bodo morebiti nekako svobodo dopustili, mi pa — globoko v nar daljših kotih, bomo zanesljivo imeli še več prestati, če si tudi ne bomo očitno preganjani.
Cerkreni* »tarstro.
Bratovšina svete Uršule in njenih s s. to-varšic za -rečno zadnjo uro, ter za nasprotno keršansko podučcvaiije iu bratovsko opomiiiovanjc k lepimu življenju, podučile in molitevne bukvice bratam in sestram te bratovšine iu slehernimu v poduk in spodbudo, -- so z dovoljenjem v. č. velike iiaiuestuije l.jubljunskiga školijstva vno-
v i č prišle na svitlo. Te bukvice obsegajo v pervim delu vodila tc bratovšine, življenje sv. Uršule in njenih ss. tovaršic in druge dobre nauke, v drugim pa nar potrebniši molitve s sv. mašo, litanijami sv. Uršule in nekterimi pesmimi. Znano je že iz Zgodnje Danice, de je v Celji mati bratovšina te družbe, ki že lepo število udov po več krajih šteje; zdaj pa so prišle še bukvice na svitlo, ki zlasti vodila nazna-nujejo, po kterih se v vsakterim kraji lahko napravi z vikši m privoljenjem podružnica une bratovšine. koristna je ta bratovšina ne le zavoljo molitve za zadnjo uro, temuč zlasti tudi. ker je po 11 oseb ravno tistiga stanu skupaj sklenjenih, ki nasproti eden nad drugim nekako čujejo, se pred hudim nasproti svarč in k dobrimu bude. Bolj natanko se te reči zamorejo zvediti iz bukvic. ki se pri bukvarji Ger--berji prodajajo.
Svete pesmi gosp. J. Volčiča, tretje bukvice; — Stezica v nebeško domovino;-— Bukvice od prešla d k i g a imena Jezusa z naukam v ninozih zgledih zoper gerdo k le t vi njo. rotenje itd. so delca za majhne krajcarje (pri Kremžarji). na ktere utegnejo oči obemiti, kteri žele mladosti, šolarjem in sploh otročičem koristiti. Vprašalo se je po pomočku zoper kletviujo, ktere je tolikanj že med smerkovimi otroci: ko so bile bukvice zoper to ostudnost s sv. mašo na koncu na svitlo dane, pa zastonj stoje, leže iu se valjajo po predalih.
Darovi za sv. Očeta papeža Pija IX.
Ut initnicos s. Ecclesiae humiliare digneris, rquorum os maledictioue et aiuaritudine plenum est: veloces pedes eorum ad efTuudeudum sanguinein: contritio et infcli-eitas in viis coruin. et viant pacis non cognoverunt: nou est timor Dei ante oculos eorum" Psalm. XIII, 3. Te roga-iii u s audi u os: Trije duhovni iz Ljubljane 1 cekin in 1 gld.
—	Neka žena, de bi ji Bog dal srečno zadnjo uro 1 tol. t. j. 2 gold. 10 kr. Njen mož, de bi Bog sovražnike sv. Cerkve ponižal 1 gold. — Neimenovan 3 gold. 50 kr. A. V. keršenica 1 gold. — Dve keršeuici, de bi Bog potolažil nasprotnike sv. Cerkve 2 gold. 51 kr. srebr. — Neka samica 1 gold. — „Tu esPetrus, et super hanc Petram aedi-ficabo Ecclesiam meam, et portae inferi non pracvalebuul ad versu* cain: Četertošolc 40 kr. — Adjuva nos, Deus sa-lutaris noster, et propter gloriam Nominis Tui Domine libera nos, et propitius esto peccatis nostris propter Nouicn Tuum. Ps. 78.: 10 tolarjev Marije Terezije za sv. Očeta. — Devica, de bi Bog sv. Očeta obvaroval 1 gold. st. d. v sr.
—	G. Fr. J. 1 gold. st. d. v sr. — G. J. Z. 3 gold. u. dn.
—	Neimenovana 1 gold. n. dn. — Dobrotnica 1 gold. st. dn. sr. — Keršenica z drugo skupej 1 gold. 30 kr. — J. S. duhoven v Ljubljani 1 papežev iu pol bolonjskiga tolarja. — A. Z. mežnar 1 papežev tolarček. — Duhoven iz Ljubljane
1	tolar. — Devica 1 tolar. — Marija Virant 1 tolar. — Marjeta Peček 1 tolar. — Petrus Petro 3 gold. sr. — Edvard Novotni, ženin, 2 gold. sr. — Dekla 2 gold. sr. st. dn. — Dekla 1 gold. sr. st. dn. in 40 kr. n. dn. — Neka revna dvajsetico st. dn. — Rozalija O. 2 gold. — kri-usovimu namestniku 1 gold. — Blaž Dolenec 1 gold. Neka revna 1 gold. — Neimenovana 1 gold. — Marija V.
2	gold. 20 kr. — Marija U. 1 gold. 50 kr. — Urša Livk
1 gold. — Neža BI. 50 kr.--Dekla 1 gold. — V v.
č. škofijsko pisarnico je poslala naslednje darove ribniška dekanija: V v. čč. gg. Igtiaci llolcapfel, dekan 5 gold.;
—	Janez Brodnik, fajmošter 3 gold. - Juri Janež 1 tolar; — Jož. Lesjak 2 gold.; — Jan. Kaplenik 1 gold.; -Mat. Perčičt gold.; — Jan. Juvancc 1 gold.; — Jak. Rus 1 gold.; -- Rih. Frank 1 gold.; — Fr. Indihar 1 gold.: skupaj 1 tolar v sr. in 16 gold. a. v. — Neka kuharica 1 gold. 50 kr.
Odgovorni vredni k : Luka Jeran. — Založnik: Jožef lllazuik.