CELJE 14. SEPTEMBER 1972 — ŠTEVILKA 37 — LETO XXVI — CENA I DIN GLASiLO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CELJE, LAŠKO. SLOVENSKE KONJICE. ŠENTJUR. ŠMARJE PRI JELŠAH IN ŽALEC KAVČIČ V VELENJU Minuli torek je bil na eno- (jnevnem obisku v velenjski občini predsednik Izvršnega 1 sveta Slovenije, Stane Kavčič. [Celodnevni obisk krajem in 'podjetjem v tej občini je iz- koristil za temeljito spozna- vanje dosežkov zadnjih let, ki jih v velenjski občini prav gotovo ne manjka. Po krajšem razgovoru, ki ga je najprej zjutraj imel na predsedstvu skupščine občine Velenje, je Stane Kavčič nato obiskal Rudarski šolski cen- ter, kjer so ga prisrčno po- zdravili profesorji in dijaki. Zanimal se je za pogoje dela in življenja na šoli ter se po- hvalno izrazil ob dosežkih tega I kolektiva. Obisk v Rudniku I lignita so izkoristili za širo- [ ko razpravo o nekaterih pro- blemih energetike v Sloveniji. ' V zvezi s tem je seveda tekla beseda tudi o nedavno zgraje- ni novi šoštanjski elektrarni ter o njenem pomenu v izrav- navanju energetske bilance v naši republiki. Potrebe po ceneni električni energiji bo- do tudi v bodoče vedno velike in kot je znano bo' naša re- publika še nekaj let v velikem pomanjkanju električne ener- gije. Tudi atomska, centrala, ki pa bo nared šele čez nekaj let, ne bo mogla odpraviti celotnega problema, zato je nadaljnji razvoj šoštanjske termoelektrarne temvečjega pKsmena. Predsednik Izvršnega sveta Slovenije si je po obisku v Ru- darskem šolskem centru ogledal še termoelektrarno šoštanj. Visoki gost si je z ve- likim zanimanjem ogledal ta moderen energetski objekt. Svoj enodnevni obisk v ve- lenjski občini pa je Stane Kavčič sklenil z razgovorom na sedežu občinske skupščine. Tu se je sestal širši politični aktiv celotne občine z direk- torji delovnih organizacij ter drugimi predstavniki gospo- darstva. Podpredsednik skup- ščine Velenje Avgust Jeriha je uvodoma gosta najprej ser- znanil z dosežki v občini ter na nazornih grafikonih, ki so izobešeni v dvorani, pokaral rezultate prizadevanj velenj- skih občanov. Ob ocenah go- spodarstva in celotnega raz- voja v občini je gosta sezna- nil tudi s široko akcijo, v ka- teri so občani s samoprispev- kom omogočili izgradnjo šte- vilnih objektov širom občine. Stane Kavčič je izrekel ve- lenjskim delavcem vse pri- znanje ob uspehih njihovih delovnih naporov. Strmčnik VALTER JORDAN je v steklarni »Boris Kidrič« v Rogaški Slatini že deset let, kjer z izrednim občutkom za obliko izdeluje različne izdelke Iz ste- kla. Sicer pa je v družini prvi steklar, kajti oče se s tem delom nI nikoli ukvarjal. Valter pa ni samo delaven pri peči, ampak je svoje sposobnosti pokazal v družbeno političnem delu, saj je bil dolgoletni predsednik mla- dine v steklarni, zdaj pa je tudi v vrsti najaktivnejših članov ZK. OKNA - NA METRE Okna in vrata, ki so vedno nova,. piše v prospektu to- varne Kostroj iz Slovenskih Konjic, ko osva.ja novo pro- izvodnjo. Prepričali smo se o tem. Seznanili smo se z ok- ni iz vremensko odpornega materiala v vseh izmerah in termoizolacijsko zastekljena. Izdelujejo jih po licenci iz Zahodne Nemčije. — Do no- vega leta imajo v tovarni skle- njenih že za pol milijarde di- narjev pogodb. — Tržišče mo- čno povprašuje po novem iz- delku, naročila kar dežujejo iz cele Jugoslavije. — Povpra- ševanje je večje od možnosti, zato gradi tovarna novo halo. V tovarni Kostroj so že eno leto potekale priprave za osvo- jitev nove proizvodnje plastič- nih oken in vrat. Danes priha- jajo na slovenski in jugoslo- vanski trg s svojimi prvimi izdelki, ki jih v glavnem v to- varni le še konfekcionirajo. Podpis z licenčnim partner- jem iz Zahodne Nemčije pa jim ne brani lastne proizvod- nje, zato hite z izgradnjo nove hale, ki jim bo to omogočila. Mislijo na razširitev, saj je povpraševanje po plastičnih oknih iz vrst gradbenikov zelo veliko. Kakšne so prednosti novih izdelkov? Okna in vrata so narejena iz vremensko odpor- nega PVC materiala in navad- no ali termoizolacijsko zaste- klena. Barvanje teh oken od- pade, njihova največja pred- nost pa je ta, da se lahko grade večje dimenzije kot pri navadnih lesenih oknih. Pre- nesejo izmere tudi šest me- trov in več, kar se pa lahko še podvoji. Zato so primerna pri fasadah hotelov in prvo največje naročilo se že izvr- šuje v Dalmaciji. Prenesejo tudi visoke in nizke tempe- rature, od — 400 do 800. s pomočjo pojačanega veznega profila je zastekljenost dvo- ran ali fasad možna na metre in metre. Pa poglejmo še cene. Draž- ja so od običajnih okra od 30 do 45 odstotkov, a spričo neuničljivosti materiala in lahkega vzdrževanja prinaša gradbeniku le večjo enkratno investicijo, ki pa se bogato obrestuje čez leta. Ko pa bo tovarna sama začela z izdela- vo profilov in bo svoje delav- nice raztrosila po vsej dr- žavi, ki se bodo na mestu samem prilagajale potrebam investitorja, bo proizvodnja novega artikla znatno cenejša. Ker pa bo celotna proizvod- na kvota začela obratovati še- le prihodnje leto, nova hala pa bo zgrajena šele prihodnji mesec, imajo v podjetju teža- ve. Naročila dežujejo, oni pa imajo za delo na razpolago samo skladišče in milo nebo. V takih pogojih, ko tovarna že čuti prve ugodne rezultate (že zaključene pol milijarde), delo ni lahko. A optimizem in realni rezultati vzbujajo upanje, da je Kostroj na pra- vi poti in da bodo začetne težave kmalu premagali. Z. s. STARA iVIA/IAA IN DOPUST Poletni čas se nagitoa h koncu. S ^.em se končujejo dopusti, letovanja In počitnice. Ostali so še lepi spomini. Za koga? Dan pred dopustom je že vsa hiša nervozna. Treba je pripraviti to, ono, tretje. Prišlo je jutro in že zarana spet hrup. Ali smo pripravljeni za odhod? Nekateri drve na vlak, drugi spet na avtobus, večina pa v jeklene- ga konjička, ki jih čaka pred vrati. Naložili so se. Pred odhodom še ne- kdo zakliče: »Stara mama, pazi na dom, dobro zapiraj vrata! Pa malo stanovanje pospravi!« Fičo potegne in — na sividenje! Ko je spet mir, stara mama sede za stol, vadihne, kako lepo jim je, ko gredo v svet. Le zakaj moram biti jaz sama, zakaj tudi zame ni kakšne- ga veselega dne med ljudmi, v družbi? Saj sem res stara, a vseeno si še že- lim življenja, a ne samote. Pa kaj si hočem. Tako misli stara mama. In gre na delo. Vseh štirinast dni pK>spravlja stanovanje. Vrnili so se. Prvo vprašanje je bi- lo: »Mama, si uredila stanovanje? Jaz sem tako izmučena, da ničesar ne bi zmog'la!« Pri večerji so obujali spo- mine na lepe dni ob toplem morju, kako je bila odlična hrana v hotelu, da vino ni bilo nič posebnega, črna kava pa je bila sploh slaba. No, veli- ko smo zapravili, ugotavlja žena. Mož pa pravi, da bo kmalu spet plača. Od- dih pa je le bil! No, kaj pa stara mama? Nihče je ne vpraša, kako je preživela dopust? Kaj še! Mama je prestara, preotroč- ja, sploh ni več za družbo. Pa saj mo- ra tako skrbeti za dom, za posprav- ljanje, kuhanje, nakupovanje — no, morajo biti kar bnhtne te stare ma- me, da vse to zimorejo, za kar bi mo- rali gospodinjski ixxmoönici vsak me- sec odšteti več deset starih tisočakov. Prišel bo tudi dan dopusta za staro mamo. Odšla bo na oddih in to ta- krat, ko se bo pred hišo ustavil av- to, kamor ne bo treba niti prtljage, ampak le staro mamo. Odpeljala se bo za vedno tja, od koder ni več vr- nitve. Imela bo zaslužen oddih, stara mama, za vselej. Bralka Lizika iz Žalca Z urednikove mize Dragi bralci, če boste danes pozorno prelistali NT, boste kaj kmalu ugotovili nekatere tehnične spremembe. Njihov namen je jasen — napisano še bolje predstaviti in urediti časnik kar najbolj očera prijetno. Nekaj rubrik smo preselili, pa jih boste seveda zlah- ka našli. Začasno bomo prenehali^ z nagradno igro Naše vprašanje — vaš odgovor, kmalu pa bomo začeli z novo. Naslov: Spoznajmo se. Za- nimiva, privlačna igra z denarnimi nagradami. Uvajamo novo rubriko Poglejmo v preteklost, da se bomo spomnili zanimivosti iz zgodovine naših krajev in ljudi na celjskem območju. Danes tudi uresničujemo obljubljeno — objavljati smo začeli prikupno zgodbo za otroke Mačji dom. Napisal jo je Fran Roš. ' In še nekaj. Mozirski občani praznujejo v teh dneh občinski praznik. Poleg tega, da smo na drugi strani o tem več zapisali, Mozirčanom tudi iskrene čestitke! VAS UREDNIK 2. stran NOVI TEDNIK St. 37 — 14. september 1972 Mozirje za občinski praznik v ^^ jI Naj bo že tako ali drugače, praznik je vedno priložnost, da se pregle- dajo dosežki, da se oceni prehojena pot in da se pokaže na težave in probleme. Občani mozirske občine praznujejo svoj praznik v znamenju mnogoterih pomembnih dosežkov in rezultatov. V kratkem obdobju je Gornja Savinjska dolina zabeležila velike uspehe, uspehe, ki so v radost in ponos, uspehe, ki kažejo, kako je treba začeto delo nadaljevati. Ce bodo tudi naslednja leta prinesla toliko rezultatov, kot jih je ne- davno minulo obdobje, potem mozirska občina ne bo več na repu gospo- darskih pokazateljev med občinami celjske regije. Velik napredek je viden na vsakem koraku, čeprav tudi problemov ne manjka. Minula leta pomenijo za mozirsko občino obdobje, ko beležijo na slehernem koraku pomembne rezultate. Sklad- no s programom razvoja do- sega občina rezultate, ki jih mnogi niso pričakovali. Velik napredek je bil dosežen na področju kmetijstva, indu- strije in turizma. Programi rani razvoj kmetijstva, ki se odraža v specializiranih kme- tijah, je dosegel nivo, ko strokovnjaki z zadovoljstvom zro na dosežene oilje. Visoko- gorske kmetije so se na pod- lagi enotnega koncepta razvi- le v gospodarstva, ki ustvar- jajo pomembne tržne viške Mlekarska proizvodnja je po- stala pomemben dejavnik, ki omogoča razvijanje posame^z- nih kmetij. Zemlja, ki je bila še včeraj siromašna, daje rezultate, ki se jih vesele kmetovalci in programerji razvoja. Preko dvesto kme- tijskih proizvajalcev je sledi- lo konceptu razvoja in dose- ženi rezultati marsikomu po- menijo nepojmljivo raven. Kmetija, ki je bila še vče- raj siromašna, daje danes ti- soče litrov mleka, daje doho- dek, ki pomeni ' kmetijskim proizvajalcem trdno osnovo za nadaljnji razvoj, Pol^ razvoja v kmetijstvu pa oeleži mozirska občina iz leta v leto pomembnejše re- zultate tudi na ostalih pod- ročjih gospodarske aktivno- sti. Industrija je postala že pomemben dejavnik, ki v strukturi celotnega dohodka predstavlja velik delež. Ob- čina se je široko odprla za investiranje podjetij, ki so tod našla pridno delovno si- lo. Mnogi, ki so še nedavno tega iskali zaslužek izven ob čine, imajo sedaj velike možnosti, da se zaposlijo da ma. Obrat Gorenja v Nazar- jth ravno v teh dneh širi svo. je proizvodne kapacitete in preko dvesto delavcev, ki so trenutno zaposleni še zunaj občine, bo že jutri tod našlo svoj kruh. Več sto delavcev, ki se že leta vozijo na delo na ljubljansko območje, bo ju- tri našlo zaposlitev na ob- močju domače občine. Po- dobno kot Gorenje, pa širi svoje poslovanje tudi Elkroj, ki je v minulih letih dosegel pomemben renome na širo- kem jugoslovanskem tržišču. Osrednje podjetje GLIN nudi vedno številnejšim de- lavcem zaposlitev, zaposlitev, ki daje velik kos kruha de- lavcem, ki so še nedavno te- ga iskali zaposlitev zunaj občine, nemalokdaj pa tudi zuanj meja naše domovine. Razvoj industrije zavzema razmah, ko bo že postal za tamkajžnje razmere nenava- den p>ojav, pomanjkanje de- lavcev pa vedno bolj i>ereč problem. Pomembni pa so tudi do- sežki, ki jih dolina dosega na področju razvoja turizma. Enoten koncept turističnega razvoja je pogojil, da se če- dalje več kmetov odloča za dejavnost, ki je bila še do nedavnega neznana — kmeč- ki turizem. Vedno več je kmetij, ki so v tem našle svojo perspektivo in s po- močjo družbe uresničuje ci- lje, ki so bili še do nedav nega nedosegljivi. Poleg pomembnih dosež- kov, pa ima mozirska občina tudi mnoge probleme, ki so svojski in terjajo velikih na- porov. Med nje prav gotovo sodi komunalno urbanistična ureditev posameznih krajev in doline kot celote. S posps šemm tempom izdelujejo ur banistične programe, katenh odsotnost pomeni za posa- meze kraje veliko oviro še hitrejšega razvoja in napred- ka. Podobno kot na področju industrije se dolina odpira za kapital tudi na področju tu- rizma, saj se vsi odgovorni dejavniki zavedajo, da je le tako mogoče zagotoviti še hi. trejši razvoj in procvit. Neraz\'ita šolska mreža m' stare šolske zgradbe terjajo veliko sredstev, ki jih sku.> ščina usmerja na to področ- je. Poleg nove šole Mozir- i je so velike potrebe tudi dru. i god m kmalu bo tudi v od- daljenih vaseh novo ali pre- novljeno šolsko poslopje raz celokupnih prizadevanj ■ delovnih ljudi. Ljudje, ki sol od nekdaj vedeli, kaj hočejo,) ki so vedno pripravljeni pri-1 skočiti na pomoč s sredstvi in i delom, so priče hitrega raz-: voja tudi na tem področju, j Dediščina minulih let izginja v dosežkih današnjega dne/ kar je še včeraj bilo na vi-', dez neuresničljivo, postaja' resnica. Enotni in složni si prizadevajo občani, da bi kar J hitreje napredovali, da bi se, kar najhitreje izenačili s ti- stimi. Id so danes še dal&Jj pred njimi. Ce je praznik priložnost za j pregled usi)ehov, potem je to čas ugotavljanja velikih do j sežkov in smelega razvoja, | Tako bo ostalo tudi v bodoče! Letošnje praznovanje občinskega praznika Mozirja bo v Lu- 6ah ob Savinji, kjer bodo ob tej priložnosti svečano odprli novo asfaltirane vaške ulice. KINO UNION: 14. sep'tembra še nen^ki barvni film KAKO DOPa VEDATI SVOJI HČERKI; od 15. do 18. septembra ameriški barvni film KJE JE POT NA FRONTO; od 19. no 21. seiptembra ameri- ški barvni film KONJENI- KI. KINO DOM: do 15. septembra ameriSki film STANLIO IN OLIO PRODAJATA MISOLOVKE. od 16. do 19. septembra ameriški film TARZAN, GO- SPODAR DŽUNGLE; od 20. do 21. seiptembra ameriški barvni film HIŠA IZ KART. KINO METROPOL: do 18. septembra ob 16.30 in 18.30 uri slovenski barv- ni film VESNA; ob 20.30 uri kanadski barvni film UVAJANJE V LJUBEZEN; od 19. do 20. septembra ju- slovanski film KDOR POJE, JE, ZLO NE MISLI. KINO DOBRNA: 16. in 17. septembra jugo- slovanski film KDOR POJE, ZLO NE MISLI. CEUE Poročili so se trije pari. HRASTNIK VILJEM HUDI, krogličar in LJUDMILA VRTOVSEK, od- našalka stekla, oba iz Hrast- nika; ANTON KOLMAN, na- biralec stekla. Savna peč in MILENA MOCILAR, natikal- ka stekla, Dol. ŽALEC ANTON NEMEC, 23, Dole- nja vas in VALERIJA PRAZ- NIK, 19, Breg pri Polzeli. CEUE JULIJANA RAMSAK, 72, Klane; FRANC DOBRNIKAR, 52, Zidani most; J02E ŠRICL, 63, Kravjak; EMA JAGODIC, 53, Planina; MARIJA STR- NAD, 76, Lesično; MARIJA LENIČ, 41, Tmovlje; MAJDA PREVOLSEK, 41, Tmovlje; MARIJA HACIN, 74, Vresko- vo; J02E STARC, 57, Rečica; FRANC MARTUN, 85, Vrhe; MARIJA GOLOB, 65, Creško- va; FRANČIŠKA SMIT, 72, Brunška gora; VINKO POD- LESEK, 71, Crešejevec; MA- RIJA 2AGER, 42, Grajska vas; BOGDAN BRNELIC, 59, Leveč; MARIJA CONTALA, 77, Celje; BRANKO BEZENSEK, 69, Celje; NEŽA LISEC, 74, Novo Celje; JERNEJ ŽUŽEK, 63, Zavrh; FRANC KOVAČ, 88, Lopaca; ELIZABETA KOZO- DERC, 87, Celje; JOSIP TE- LEBAR, 68, Donje vranjice; IVAN KAMNIKAR, 68, Novo Celje; CECILIJA GOLEZ, 73, Celje; BLAGOJE KUZMANO- VIC, 28, Celje in ANTON MASTNAK, 75, Arclin. CELJE 14 dečkov in 25 deklic. Mitja Umnik s sestavkom v prejšnji številki Novega tednika smo se nekako poslovih od vseh tistih, ki so se prejšnje šolsko leto veči- noma poslovili od osnov- ne šole in se vključili v izobraževanje na šolah II. stopnje. Z vprašanjem, k' je v naslovu naše stal- ne rubrike, pa se bo v tem šolskem letu spopadla nova generacija osnošol cev. Prav nanje bomo. mi- slili tudi mi v vseh na- slednjih naših sestavkih, zato svetujemo vsem tem in njihovim staršem, da pK)zomo sledijo naši rubri- ki. Vsebina sestavkov bo takšna, da bodo lahko mnogi našli v naši rubri- ki odgovore na vprašanja, kako se najbolje odločiti za poklic. In če bo naša rubrika mnogim vsaj omi- lila probleme pravilne iz- bire poklica, bo dosegla tudi svoj namen in opra- vičila svoj obstoj. V današnjem sestavku nove »repertoarne politi- ke« naše rubrike, si bo- mo najprej ogledal: pod- ročje INTERESA! Vsak zase prav dobro KAM PO OSNOVNI ŠOLI? ve, da nekatere stvari po- čenja z veseljem, z ^u- beanijo, do drugih pa čuti odpor, opravi jih kvečje- mu zato, ker jih nekako mora, povrhu pa potem še opazi, da določenega tak- šnega opravila »na silo« sploh ni dobro naredil. Skratka, do nekaterih stvari ali opravil čutimo interes, zanimajo nas, za- to se jih tudi radi loteva- mo In obratno, je vrsta različnih stvari, opravil, ki bi se jim najraje izog- nili ali pa si želimo, da jih naredi namesto nas kdo drug. Prav tako je, kadar raz- mišljamo o svojem bodo- čem poklicu. Izbrali si bo- mo poklic, do katerega ču- timo interes, ki nas za- nima. V poklicu, ki ga bomo opravljali z vese- ljem, bomo tudi najuspeš- nejši. Toda pri tem mora- mo biti previdni. Vedeti moramo, kaj nas v resni- ci privlači, ne samo da »se nam zdi«, kako nas ta al. drugi p>okl:c z vsemi svojimi opravili, ki ga se- stavljajo, zanima. Naš in- teres za določeno stvar se namreč kaže v tem, s čimer se resnično ukvar- jamo. Nekdo lahko trdi, da ga privlačijo knjige. To nam skuša dokazati tudi z lepo domačo knjiž nico. Vendar, če bi ga natančneje videli kupovati v knjigami, bi videli, da kupuje knjige »na metre«. Zbirko knjig Naša beseda slovenskih književnikov je naročil le zato, ker se mu njihova barva ujema s preprogo v dnevni sobi, nekaj rjavih leksikonov pa se sklada' z omaro, kavčem in fotelji. Prav gotovo v takšnem »lju- bitelju knjig na metre«, ki v celem letu prebere kvečjemu nekaj X-100 ro- manov, ne bomo razmiš- ljali kot resničnem ljubi- telju književnosti, člove- ka ne spoznamo po tem, kaj misli in kaj pravi o sebi, temveč predvsem po tem, kaj dela, kaj počne! Zato se je predvsem važ- no vprašati: kaj delam in s čim se ukvarjam? Kate- ro deio me tako privlači, da lahko pri njem zdržim dije kot drugi? Hudo je biti brez kakrš nihkol: interesov. Za tak- šnega reveža (dejansko je resnično velik siromak!) je ves svet dolgočasen, nezanimiv. Sploh ne ve, kaj bi počel od same ne- zainteresiranosti za kar koli! K sreči takšna bole zen ni neozdravljiva. Re kh smo že, da se naši in teres: izražajo z našo de- javnostjo. To tudi pome- m, da določena dejavnost razvija naše interese. Za to pravimo, da ni nobene gü vzroka za izgovore, češ »da me nič ne zanima« V življenju je kup prilik za vrsto dejavnosti. Treba se jih je lotiti, še poseb- no v prostem času, k: ni samo zato, da se v njem »zabije čas tja v tri dni« — in morda se bo iz tak- šne. v začetku sicer še ma- lo posiljene dejavnosti, kmalu izluščil pristen in- teres. To pa bo potem prava gonilna sila za na- prej! §t, 37 — 14. september 1972 NOVI TEDNIK 19. stran POT DO BOGATSTVA N;» zadnji seji komiteja ob finske konference ZKS v C;e- Iju je hil / nekaj vidikov po- litično ovrednoten tudi pri- niei Cestno podjetje. Kon- kretna razprava bo v prihod- njih dneh, ko hodo ugotovit- ve iz poročila komisije ZK Ceslnetra potijetja divpolnje ne. ko ho v njem poudarje- no izpostavljena idejnopoli- titna ocena razmer v podjet- ju, del(»vaiija vsakega posa- nipziiika obdoiženega član i ZK in ko bo tudi nekolik-i /ililerencirana njihova stop- n.j.i odsrovornosti. Nekatere ocene iz poročila naj bi bile tudi bolj poglobljeno razčlc- n.jeiie zato je komite notra- njo iiartijsko komisijo dopol- nil se s štirimi člani komite ,ia. Ka^širjenii komisija naj zaitotovi popolno demokra- tičnost postopka, objektiv- nost ocene razmer in krivde posameznikov in tudi naj do reče nekatera sporna stališča poročila, tako da bo komite res laltko pravično nastopil v celotnem primeru Cestno podjetje. Delo komisije mora biti končano še pred II. se- jo občinske konference ZK, ki bo 22. septembra. Navzlic temu odlaganju pa jc komite načel razpravo o nekuterili javnih izjavah Sta- neta Divjaka, O tistih, v ka- teriii jc direktor Cestnega podjetja trdil kako Celje na- lašč in iz)iajdljivo išče take in podobne afere, kot je Cestno podjetje, in da je bila pr(»ti njenui in Cm času. ko so se p(»d strelicami družbene kritike znašli vodilni delavci. Uspeš- ni vodilni delavci. In v v(?čini teh primerov se ,je ra2 stanovanji. S tem bo reše- nih večina dosedanjih sta- novanjskih problemov, saj se bodo delavci iz doseda- njih neprimernih stano- vanj preselili v nova in njihovim prilikam primer- na stanovanja. S tem bo odpravljen eden od največjih vzrokov socialnih razlik v samih Zrečah Na v^ša konkretna vpra- šanja o sodelovanju delav- cev v samoupri^vljanju in dniga vprašanja naj ome- nim naslednje: Pravkar teče že tretje le- to, odkar so oili pri nas ponovno izvoljeni samo- upravni orgam, t. j. delav ski svet, poslovni odbor, odbor za m^sebojna raz- JAVNEGA DELAVCA me rja in vrsta komisij. Notranja organizacija, de- lovno področje in odgovor- nost organov upravljanja in pravice delovnih ljudi pri upravljanju določa sta- tut podjetja. Le-t^a določa, da o vseh bistvenih vpra- šanjih, med drugim tudi o delitvi dohodkov podjet- ja, odločajo delavci nepo- sredno na zborih delov- nih ljudi, kar je pri nas postala stalna praksa. Vpliv delovnega človeka na upravljanje v podjetju je tako pri nas velik. Ker smo maloštevilni kolektiv, dobro vemo, da bodo ime- li naši interni akti in ukre- pi uspeh samo ob maksi malnem angažiranju sle- hernega zaposlenega. Ve- mo, da je človek kot de- lavec in kot upravljavec ti- sti nosilec ceilotnega raz voja, ki bo edini lahko do- prinesel k nadaljnjemu na predku Zato bistvene od ločitve ne morejo in ne smejo nikoli pasti za ze- leno mizo, mora jih so- ustvarjati in podpirati ve čina delovnih ljudi. Dosežene uspehe v pod jetju moramo pripisovati prav dejstvu, da je večina članov kolektiva vedela za probleme in vedela je, kaj moramo doseči, če si želi mo zagotoviti nadaljnjo prosperiteto. Pomanjkanje strokovnega kadra smo .skušali nadoknaditi s trd- no voljo in neustrašenim delom. Doseženi rezu. tati so do- kaz, da nam je to uspelo. Tega, kar smo dosegli, se z birokratskim sistemom upravljanja ne more dose- či. Doseže pa se lahko le z zaupanjem in sodelova- njem večine članov kolek tiva in s pravilnimi med- sebojnimi odnosi. Priznati je seveda treba, da je tudi pri nas še nekaj ljudi, ki nočejo ali ne morejo ra zameti sedanjega tempa razvoja podjetja in ga sku- šajo zavirati. Le-ti pa so v veliki manjšini in se nji- hov' negativen vpliv ne more odražati pri večini naprednih delovnih ljudi. Dosedanja prehojena raz- vojna pot nam je dokaza- la, da bomo imeli več le, če bomo več ustvarili in da bomo le ustvarjeno lali- ko delili. Ustavna dopolnila so ta na.ša prizadevanja uzako- nila in jim dala še določe- no obliko. Komisija, ki je ustanov- ljena z nalogo, da pripra- vi prfKiloge za vskladitev splošnih aktov podjetja z ustavnimi dopolnili, bo imela pri presoji, aili lah- ko ustanovi v podjetju eno ali več TOZD, verjetno preprosto vodilo. Tu bo moral prvenstveno odloča ti zaključen tehnološki pro- ces. Ker je pn nas za vso proizvodnjo osnova odko vek ter potrebno orodje za ta odkove.K m .-ier se teh- nologija proizvodnje roc'- nega orodja smatra kot nadailjevanie proizvodnje odkovkov, bo stališče lah ko določiti Stranske dejavnosti pa, ki ne spadajo v omenjeni enoten tehnološki proce«, pa se bodo formirale kot TOZD. Jasno je, da bodo s prenosom ustavnih do polnil v prakso zahteve in pripombe delovnih iljudi imele vedno večji vpliv. V kolikoi bo podjetje v drugi polovici tekočega le- ta doseglo rezultate, ki bo do vsaj enaki doseženim v prvi polovici, je na dlani, da bodo le-ti ob povečani produktivnosti m določe nih izboljšavah kaj kmalu vplivali na standard vseh zaposlenih PREDSEDNIK DS MIRKO KLEMEN 12. stran NOVI TEDNIK St. 37 — 14. september 1972 SLO na pol poti... Uvedba splošnega ijudske- f^a odpora pomeni podruža- hljanje obrambnih nalog v naši samoupravni družbi. Do- slej je na tem področju bilo veliko storjenega. Cela vrsta dokazov je za to, od manev- rov »Svoboda 71« do uspeš- ne likvidacije teroristov v liosni in na Hrvaškem. Tudi na našem območju je vrsta dokazov, od raznih taktičnih vaj, do urjenja v ravnanju z orožjem itd. Moramo reči, da so se načrti o ustanavljanju teritorialnih oziroma partiza- nskih enot zvečine uresničili relo uspešno. Toda to niso edine naloge v programu splošnega ljudskega odpora. Na nedavnem sestanku ko- ordinacijskega odbora za iz- vajanje obrambnih nalog v Laškem so ugotovili zadovo- ljivo stanje kar zadeva par- tizansko enoto in specializi- rine enote civilne zaščite v občini. Hkrati pa so morali ugotavljati, da so krajevni od- bori SLO zvečine le na papir- ju, da enake razmere vlada- jo tudi v podjetijih, kjer so bili takšni odbori ustanovlje- ni. Zamera gre predvsem de- lovnim organizacijam, kjer bi obrambnim nalogam mogli posvetiti več pozornosti, zla- sti kot homogeno organizira- ni kolektivi, pa tudi po fina- nčni plati bi ne smelo biti bistvenih ovir. Šibka sredstva v tej občini, hromijo tudi na- daljevanje izobraževanja ne- razporejenega prebivalstva, predvsem pa mladine ki je po ukinitvi predvojaške vzgo- je izven takega izobraževalne- ga procesa. Precejšnja izjema, tako ka- že, je Velenje, kjer je obram- bna vzgoja med mladino be- ležila že vidne uspehe. Njihove izkušn.ie bi mogle biti v ve- liko pomoč ostalim občinam. Ko so nedavno tega v La- škem sprejeli program dela vseh v koordinacijski odbor vključenih organizacij in in- stitucij, so gotovo storili prav, da so se odločili za ena- kopravnost v pobudah aktiv- nostih in odgovornosti za raz- vijanje temeljev SLO. Ce je obramba domovine postala predmet samoupravnega dru- žbenega procesa, potem ne more biti koga, ki bi bil za te naloge bolj ali predvsem odgovoren. Napačno bi bilo tudi pojmovanje, da je teži- šče na specializiranih služ- bah, kot so oddelki za narod- no obrambo, enote SLO, ci- vilno zaščito itd. S tem bi se odmikali od podružabl,^nja obrambe nazaj na staro, če- ravno na bolj decentralizirani osnovi. Gotovo ne velja samo za la- ško občino ugotovitev, da je treba poslej posvetiti več po- zornosti krajevnim odborom SIX) odborom v delovnih or- ganizacijah, obrambni vzgoji prebivalstva, zlasti pa mla- dine. Zato bi se morali za problematiko bolj zagreti tu- di v sindikatih, v organizaci- ji ZK, v interesnih skupno- stih, zlasti pa v raznih dru štvih, ki so po svoji dejavno sti blizu nalogam ST.O. JURE KRASOVEC v Šentjur „DAMA" JE BILA OD »Občinska skupščina je v tem letu v vrsti prireditev v pK>častiitev občinskega prazni- ka posvetila v kmetijstvu za- poslenim občanom pK>seb&n dan, to je »Kmečki dan«. S tem sklepom hočemo po- udariti, da je delo v kme- tijstvu zaposlenih občanov- kmetov, kmetijskih in veteri- nari>kih strokovnjakov, prav tako dnižbeno pomembno in koristno, kot je delo delav cev v drugih dejavnostih. Po- seben dolg čutimo vsi tisti, ki pošteno in dobro mislimo do kmečkega prebivalstva, ki je kljub različno naklonjenim razmeram vztrajalo na svojih kmetijah, jih obdržalo in s tem vsem dokazalo, da druž- ba brez pridelovanja hrane ne more obstajati.« Takšne so bile uvodne be- sede podpredsednika občin- ske skupščine Šentjur pri Celju. inž. IVANA VEBRA, ko je govoril ob odprtju živi- norejske razstave v nedeljo v Šentjurju. živinorejski sklad pri ob- čini je namreč v nedeljo do- poldne priredil v Šentjurju »Kmečki dan« z živinorejsko razstavo. Naj takoj povemo, da je prireditev zelo usp>ela in da so bili zadovoljni vsi, kmetijski proizvajalci in tisti strokö\'njaki, ki so si ogleda- li ter ocenili razstavljeno ži- vino, predvsem zaradi očit- nega napredka živinoreje v šentjurski občini. Povorki kmetijske mehani- zacije, ocenjevanju plemen- ske živine in otvoritvi raizsta- ve je sledila revija živali s podelitvijo nagrad in pri- znanj. Prvo mesto je osvojila krava z imenom »Dama«, last FRANCA MASTENA iz Hotu- nja 40. Razstavljenih je bilo 56 glav živine in moramo reči. da sc mnoge krave — poleg dobre reje — imele tudi za- nimiva imena kot na primer: šika, šeka, šara. Muca, Ci- fra in tako dalje. Na ot.voritveni slovesnosti sta govorila tudi inž. AIX>LF CIZELJ iz Maribora tn inž. ANTON JENŠTERLE, pretl- sednik živinorejskega sklada. Oba sta ugodno ocenila na- predek živinoreje v Šentjurju ter se zahvalila vsem sodelu- jočim in tistim, ki so prire- ditev omogočili. Nedeljska raastava živine v Šentjurju je potrdila, da je bilo začeto delo dobro za- stavljeno. V šentjurski obči- ni je že več kmetij, kjer se zasebni kmetijski proizvajal- ci specializirano ukvarjajo samo z živinorejo. V proiz- vodnji mleka so v zadnjih dveh letih zabeležili izredne uspehe Leto 1972 pomeni boj za dvig kvalitete pridelanega mleka in mesa. Res je, da v proizvodnji mesa rejci letos niso imoli večjih težav pri prodaji, saj je meso izredno konjukturno blago, vendar bo potrebno v bodoče še bolj skrbeti za kvaliteto. Le na ta način bo mogoče zagotoviti redno proizvodnjo in seveda reden odkup z uveljavljanjem premije, ki jo daje sjwra- zum o mesu za tovrstno pro- izvodnjo. Uspela prireditev je bila za mnoge šentjurske kmete ze- lo poučna, hkrati pa jim je pomenila še večjo vzpodbudo za nadaljnje delo na področ- ju živinoreje. M. SENICAR Slov. Konjice PRAZNIK VSEH Skupščina občine v Sloven- skih Konjicah je že pred me- secem sprejela družbeni do- govor o praznovanju občin- skega praznika. Z njim so soglašale tudi delovne orga- nizacije in sprejele, da bo na sam praznik za vse zaposlene v občini dela prost dan. Družbeni dogovor tudi pravi, da bo praznovanje vsako leto v drugem kraju konjiške ob čfine. Letos bo osrednja pro- slava v Zrečah, 12. oktobra. Namen praznovanja je pri- bližati se delovnemu človeku z željo, da bi praznovalo čim več občanov. Posebna komi- sija za organizacijo občinske ga praznika je že izvedla vrsto priprav, med njimi so vklju- čene razne kulturne in šport- ne prireditve. Te se bodo vrstile v vseh večjih krajih, kjer bo poudarek na prazno- vanju, trajale pa bodo od za- četka praznika od 8. do 15. oktobra. Na sam začetek praznika bo slavnostna seja skupščine v Zrečah, kjer bodo podelili 6 priznanj ter denarne nagra- de občanom in društvom za delo na raznih področjih. Po slavnostni seji bo večje javno zborOTanje. Ob tej priliki bo Bračičeva brigada, ki ima v tej občini domicil, predala prapor partizanskim enotam konjiške občine. Za občinski praznik v Slo- venskih Konjicah bodo pri- pravili tudi posebno publika- cijo, kjer bodo prikazali uspehe in probleme konjiške občine. Brošura bo izšla v nekaj tisoč izvodih. V času praznovanja bo3o org-jm'zirali razstave in gledališko pred- stavo ter folklorno gostova- nje. V športu pa pripravljajo vrsto tekmovanj. Najprej bo občinsko pionirsko tekmova- nje v nogometu, sledilo bo košarkarsko tekmovanje, strelsko, v šahu in tenisu. Občinska pionirska organiza- cija pa bo v času praznovanj pripravila razstavo pionirske ga odreda. V vsak dom NOVI TEDNIK NOVA NAGRADNA IGRA V NT SPOZNAJMO SE! Ljubljanska banka nagra- juje s hranilnimi knjiži- cami, z začetno denarno vlogo! KOLIKO STANE OTROK? Laško Na jutrišnji seji občinske skupščine v Laškem bodo odborniki obravnavali tudi informacijo o poteku zbiran,ja in o uporabi sredstev samo- prispevka. Odlok o uvedbi samoprispevka na območjih krajevnih skupnosti Jagnjeni- ca—Svibno, Radeče, Vrhovo in Zidani most je začel veljati z začetkom novega leta, ta. Jurklošter, Rimske Toplice in Sedraž ter za Breze, La- ško, Marija Gradec, Rečico in Vrh pa s 1. aprilom tega leta. Samoprispevek je na- menjen investicijam v šolstvu, na širšem območju Rimskih Toplic in Laškega pa za re- konstrukcijo nekaterih po- membnih cest kakor predvi- deva sprejeti program. V prvih šestih mesecih tega leta se je na račun sklada za financiranje družbenih dejav- nosti nabralo 371.093.80 «U. narjev. Ta sredstva samopri. spevka so bila že tudi v celoti uporabljena, in sicer za re- konstrukcijo ceste (Klanec) v Brezi 100.000 din in za akon- tacijo pri nabavi opreme ia novo osnovno šolo v Rimskih Toplicah 270.000 dinarjev. Sklad računa, da bodo vsal predvidena sredstva ( v petih; letih naj bi zbrali 4,900.000 dinarjev) pritekla na žiro ra- čun ni da bo celotni spre.jeti program tudi uresničen. Se- veda postopoma, tako kot se bodo sredstva nabirala. Sklad za financiranje drui benih dejavnosti v Laškem ravna pravilno, ko se je ko- maj po nekaj mesecih že od ločil za javno informacijo o tem, kako se sredstva iz sa-| moprispevka zbirajo in kako so uporabljena Na ta način bodo občani-plačniki dobr« seznanjeni, kaj je z njihovi- mi sredstvi, konkretno ures- ničenje programa (šola v Rimskih Toplicah je že odpr ta, cesta rekonstruirana) pa bo tudi stalno izpostavljalo dejstvo, kako koristna in po- membna je skupna solidar- nost. Kako pomembno je prepričanje, da se s skupni- mi močmi lahko marsikaj do seže. -ajd GORELA OPEKARNA Ob štirih zjutraj so v ponede- ljek zatulile sirene. Celjski po- klicni gasilci so dobili obvestilo, da je nastal hud požar v Ope- karni Ljubečna, obrat Bukovžlak. Dežurni kurjač ANTON ŽAFRAN je prvi opazil ogenj in ga skušal najprej pogasiti, toda bilo je za- man. Komisij uprave javne varnosti je pozneje ugotovila, da je po- žar nastal zaradi okvare na cevi, ki je pod pritiskom dovajala ma- zut h gorilniku. Cev se je tresla zaradi delovanja agregata in tako počila v dolžini dveh centimetrov. Mazut pod pritiskom je skozi ma- lo odprtinico švignil na prostost in tako povzročil silovit požar, ki je zahteval najprej veliko ma- terialno škodo in seveda tudi za- stoj v proizvodnji. Zgorelo je ostrešje in sicer 600 kvadratnih metrov ter izdelovalnica opeke. Prva, groba cenitev je go- vorila o škodi 100 starih milijo- nov, Skoda pa bo verjetno še pre- cej višja, saj govorijo o 350 mi- mijonih. Nedvomno pa se je treba zah- valiti poklicnim in prostovoljnim gasilcem iz okoliških krajev, da kolektiv opekarne ni utrpel še več- jo škodo Gasilci so ob pomoči prebivalcev iz okolice rešili prak- tično vse, kar je bilo mogoče. V opekami predvidevajo, da bo zaradi požara nastal štiritedenski izpad proizvodnje, kar pa je ob že tako številnih naročilih zelo hudo. Potrebno je povedati, da sta pomoč pri obnovi obrata ta- koj ponudili celjski podjetji IN- GRAD in REMONT. -ms Naši znanci PIŠE: B. STRMČNIK KAKO JE GUSTEU »LULEK« POSTAL Vse kaže, da so vezane šuipendije tudi že včasih poznali. Ko je Gustelj končal šolanje v Švici, se je zaposlil pri menihih. Bid je »Verwalter«, po na- še oskrbnik dveh posestev :n sedemnajstih vmičarlj. Pesniški dvor iin Limbiš sta bih veliki posestvi, vse pa je bilo last meni- hov. Gustelj je nadziral strokovno kmetovanje, skrbel, da so viničarj: pravilno in pravočasno gnojili, da strehe niso pu- ščale in da je bilo skrat- ka vse tako, kot je biti moralo. Na vsaki viničarij: je mladega (in ledig) agro- noma čakala posebna so- ba, da so »gospod ad- junkt« imeli kje nočevati, kL. so na oglede in kon- trolo hodili. Z Eriko sta se tistih dob najbolje ra- zumela in brez nje bi tež- ko opravljal svoje obsež- no delo. Stalno ga je spre- mljala in mu omogočala, da je pravočasno prišel tja, kamor je bil name- njen. Erika je bila njego- va kobila, ki jo je jezdil od vmičarije, do viničari- Je. »Gustelj, povejte, kakš- na pa je bila vaša takrat- na plača?« sem se poza- mmal. »Presneto, ni bila slaba. Takole za približno dve učiteljevi je nanesla, pa GUSTEU TEICUMEISTER še deputat sem imel. Vsa- ko leto sta mi pripadali dve teleti in 300 litrov naj boljšega vuna... Ni kaj reči, niso biU slabi ča- si ...« Pa kljub temu, meniška bližina Gusteljnu ni naj- bolj odgovarjala, verjetno ga je še vedno pekla vest zaradi tistega vina, ki sta ga s farovško kuharico župniku na Tertnarjih spi- la, ko je Gustelj še i>okle kai pred oltarjem ... Preselil se je v Rimske Toplice in postal oskrbnik posestva Lurdšpeich. Dr. Uhlich Gustav, takratni lastnik Zdravilišča in obeh hotelov, mu je ob priliki, kc- sta se spK>znala v Ma- riboru, ponudil službo in Gustelj jo je sprejel. Ta - odločitev je bila usodna Prišel je v Rimske topli- ce, bUo je 1931 leta, in tu je še dandanes njegov dom. Marija Brezovšek je bi- la kuharica pri Poštni Frajli. Gusteljnu se je na- enkrat zazdelo, da bi bila ta prava, pa je o namen pobaral znance. Odsveto vaJd so mu, češ, tu pa ne bo nič, še nobenemu snub- cu ni uspelo in tudi on naj bi si polomil zobe. Pa si jih nd! Vse je name- sto njega opravila farov ška kuharica (že spet), ki je bila dekletova botra. Vzela sta se, ona je bila stara 32, on pa 36 let. Še istega leta, 1934 pa je Giistelj prevzel od lastni- ka v zakup tud: oba hote- la, Sta^o in Novo pošto, ter začel na svoje. Fantje v kraju (pa ostali ljudje tudi) so ga imeli radi in marsikdaj so sedli za mi tjo. Ce pa so postajali pred gostilno, pa jih je Gustelj hudomušno povabil: »No, luleki, bomo šli pit ali ne. Dam za liter, le za mano, lulekd ...!« Tako in pK>dobno! Pa se je zgodilo, to, kar tudi sam ni pričakoval, postal je RIMSKI LULEK in ostal bo tako dolgo, dokler ne bc za njim zbledel spo- min prihodnjih rodov .. • »Poznaš Gusteljna?« »Katerega? Luleka? O, seveda ..., kdo ga pa ne!« Takole je lansko zimo vo- dil Gustel (beri Lulek) o- sla na Mozirsko planino. Da je bil v kratkih hlačah, ni treba posebej poudar- jati ... §t, 37 — 14. september 1972 NOVI TEDNIK 19. stran Bralci pišejo GNILE BRESKVE IN ŠE KAJ Pred dnevi sem dala prinesti iz Merxove posQo- valnice Dobje 2 kg bre- skev. Nečakinja se je ce- lo pošalila v trgovini, češ da mi ne boste nadevali gmlih breskev. A glej ga šmenta, ko je prinesla breskve domov, je bila vreča zaradi nagnitih sa- dežev spodaj že popolno- ma premočena. Od 2 kg breskev je bilo skbro 1 kg tako močno nagnitih, da niso biile več uporabne. Vprašam se, ali je po- trošnik dolžan v trgovini kupiti tudi pokvarjeno blago, od katerega ima malo ali nič koristi, pla- čati pa mora zanj polno ceno? Pa še en primer: v isti trgovini so pred nekaj meseci kupile moje neča- kinje indigo papir za šol- ske potrebščine. Plačale so 0,40 dir za komad. Bii: je že do skrajnosti izrab- ljen, od pik popolnoma preluknjan. Ob pripombi, da je papir že rabljen, je E>omočnik menil, da je za šolsko uporabo še dober. Mar niso tudi otroci stranke, ki imajo v trgo- vini pravico do poštene postrežbe? Ali je človek na dežen res tako malo cenjen, da se ga niti v trgovini ne jemlje resno? Pa brez zamere! Jožica Lokovšek, Ravno 17, Dobje ŠE NEKAJ O »ZMERNIH CENAH« Pisca članka, ki je bil objavljen v 34. številki No- vega tednika pod naslo- vom Zmerne cene, bi rad dopolnil, oziroma popra- vil njegove podatke o ce- nah v hotelu MERX. Cena nočitev v enopo- steljni sobi znaša 70 ali 100 din, odvisno od lege sobe, v dvoposteljni (za dve osebi) pa 150 din. Hotetl ima tudi dva apart- mana. Cena: 300 oziroma 400 din za eno noč. V vseh cenah je vračunan zajtrk. Vsekakor so te ce- ne v soraaanerju s kom- fortom in postrežbo, ki jo je gost deležen v tem no- vem hotelu. Hotel Merxje bil namreč odprt šele la- ni. V vsaki sobi je kopal- nica s sanitarijami, tele- fon, vse sobe pa imajo tudi balkon V apartma- nih je gostom na voljo televizor. Poileti se gostje lahko brezplačno kopajo v olimpijskem bazenu. Tudi v hotelu MERX so go- stom na voljo garaže. Vsekakor menim, da gostje hotela MERX vedo, kaj in zakaj plačajo. Da je tako, priča tudi dej- stvo, da je hotel dobro obiskan ne samo v turistič- ni sezoni, ampak tudi zimaj nje in da ima iz dneva v dan več stalnih gostov. -zk- Celje SLABA REKLAMA ZA LESNiNO V Celju za kinom Union je parkirni prostor, kjer ima za svoja vozila rezer- virano mesto tudi Lesni- na. 30. avgusta sem ob 18. uri zvečer parkiral avto- mobil na njihovo mesto, ker je bilo povsod zasede- no, vedeli pa sem, da ra- bim le deset minut, da ne- kaj opravim v bližnji tr- govini. Ni preteklo niti deset minut, ko sem se vrnil in opazil, da sta na mojem avtu prazni spred- nja in zadnja guma. Bil sem nemalo presenečen in nisem si mogel misliti, kdo bi mi lahko to napra- vil. Pristopili je vojak in mi je poveoal. da sta mi gume spustila direktor Le- snine Celje Gržan Zvone in poslovodja trgovine Jo- že Zdovc in sta mu naro- čila, .naj mi to pove, če mi ni kaj po volji, pa da se jima oglasim. Ohranil sem mimo kri in sem šel v Lesnino. No- benemu se ni to ravnanje zdelo niti najmanj opore- čno. ZahtevaC sem, da mi gume napolnijo — toda namesto tega sem dobil posmeh in v roke črpalko ter pripombo direktorja, da lahko kar tožim, če ni- sem zadovoljen Ne vem, kaj bi naredil kdo drug na mojem mestu, toda skoraj malo verjetno je, da bi se vse tako mimo končalo Ni mi preostalo nič drugega, da sem gume napolnil in se odpeiljal. Sprašujem se, zakaj je bilo to potrebno? četudi bi prišel takrat kakšen njihov avtomobil (toda te- ga ni bilo), bi direktor in poslovodja s tem, da sta spustila gume, ne naredi- la prostora, temveč čas sa odstranitev mojega avto- mobila še samo zavlekla. Lahko bi se zgodilo, da bi bil to ravno njihov ku- pec in najboljšega vtisa o tej trgovini gotovo ne bi imel. DM Celje TEHARSKA PESEM Prelep je bil teharski kraj, saj daleč sloveli je njegov zaiačaj. Smo cerkev sv. Štefana imeli, bil prošnjik zdravja je, živine. Ga druga vojna in zob časa opustošila, ga cestna uprava do stolpa je zrušila. V spomin je ostal le še stolp, saj spomeniško varstvo reklo je svoj stop. Kralljuye sedaj na ledini tam ponos njega ne predstavlja več, posebno pa še Teharčanom nam, v prah zavit premlevaš svojo zgodovino sam. Je industrijski plin uničil sadno drevje, ki krasilo naravo je, nje- govo cvetje in vejevje, spomladi cvetje, v jeseni sad, saj tu ni nihče vedel, kaj je glad. 50 polja in njive nudile krasen ti poglled, ki s tem momentom bil je očem odvzet. Na celjski trg je zdrava zelenjava romala, od tod sedaj, če hočeš jo imeti, iskati "moraš jo drugod. Se živina v hlevih je gojila ki marsikaterega mesarja je razveselila in sedaj, če pogledaš v hleve tam stoji privezan le še po en rep. Se mogočna tu gora odpira, zefiena narava pod njo umira. 51 tujec misli pač tako, morda puščavska ruda tu bo. Je marsikateri vodnjak skalila, tako da še živina je ni več pila. I.K. ODGOVOR: Objavil sem prvi del pesmi. Ker vidim, da ste kritični, se raje odločite in napišite (v članku) kaj več o proble- mih življenja občanov na Teharjih. O GOLOTI v zadnjem NT je bil prispevek b čudežu pri še- škem mostu Gotovo se je vsakemu bralcu, kaj šele gledalcu, vse zagabilo, kc je bral o goloti dveh ko- paCcev. Kaj sta si le mi- slila, kako jih bodo spre- jeU, ko sta fant in dekle stopila iz mercedesa go- la? Vidi se, da sta prena- sičena vsega, kot tudi nju- ni starši, kajti vsak se ne more voziti z mercede- som. Ko 01 pretrpela to, kar smo nekateri, ko so nas gole mučili in prega- njali esesovci v taboriščih, se jim ne bi ljubilo tako- le hoditi Namesto da bi bila srečna, ker sta zdra- va! Koliko nesrečnikov je pohabljenih že od rojstva, bolezaii ali po nesreči. Kaj bi dali za zdravje! če sta bila Celjana de- legata na kongresu nudi- stov v Vrsarju, si gotovo tukaj ne bosta pri dobila članov. Ni jima treba ho- diti delat reklamo še k drugim mostovom, da ne bosta še kaj drugega do- živela kot v Seščah! Amalija Kranjec, Orla vas VREDNO POSNEMANJA Pred kratkim sem bU zaradi obolenja v grlu na- poten na specialni pregled v ambulanto v bolnišnici v Celju. Ko sem prišel v čalcalnico, sem bil prese- nečen. Ura je bila 8.30 in čakalnica nabito polna. Kot srebrnoCascu mi je ne- ka mlajša oseba odstopila sedež. Sedel sem in pre- mišljeval, če bom sploh prišel na vrsto. Ko je bila ura devei, so se odprla vrata ambulante, na kate- rih se je pojavil prhnarij dr. Dcllinar in nam velel: »Starejši naprej!« Pravilno je, da se lju- dem, ki so prekoračili 70 in več let starosti daje prednost v ordinaciji, ker zaradi starostne utrujeno- sti pač težje čakajo kot mlajši. A. Nun., Celje MOJA LJUBEZEN- SKA ZGODBA Pošiljam vam priloženo zgodbo. Napisala sem jo, ko sem v NT prebrala raz- pis za »Mojo ljubezensko zgodbo«. Zgodba je resnič- na, iz mojega življenja, če- prav ste napisali, da lahko avtorji ostanejo anonimni, se bom vseeno podpisala; kajti ne sramujem se niti svojega početja, niti tega, da sem jo napisala. Se- veda pa je sedaj odvisno popolnoma od vas, če jo boste v vašem listu obja- vili. Ker ste moje prispev- ke že nekajkrat objavili, upam, da tokrat pismo le ne bo končalo v kakšnem uredniškem košu. J02ICA SELIČ Rečica 38, Laško Odgovor: Jožica, niti pi- smo niti zgodba nista kon- čala v košu. Prav? Z OTROKOM NEŽNO ALI GRDO? Da, spyominyam se tiste- ga zadrtega večera. Sede- li smo v mraku večera in besede so komaj ste- kle. Vse je pretresala ena sama boječa misel: slovo. Jutri se bomo morala razstati. Jutri se bomo še poljubili, si stisnili ro- ke in potem bomo vse naše ljubeče in prijatelj- sko prepustili prostoru in času. Saj to je nemo- goče. Na nekoga se moč- no navežeš, da postane nepogrešljivi del tebe sa- mega. Potem pa mu ne- nadoma stisneš roke, ga pobožaš s pogledom in mu rečeš: »Na svidenje!« Nemec Erke, plavolasi vzgojitelj, je tüio prebi- ral strune kitare. V sveč- niku na mizi je zabrlela sveča. Sence so plesale po mladih rožnatih obrazih, se umikale in se nato zo- pet neznansko povečale. Topel poletni arak je pri- hajaj skozi široko odprto okno. Na nebu so se vži- gale zvezde. Druga za dru. go. In» kmalu je bilo mo- dro nebo bogato zlatih lučk, ki že tisočletja na- vdajajo ljudi z upanjem Moja zvezda, moje življe- nje. »Prav ta zvezda gleda na Japonsko in na Fili- pine. In na Avstrijo in na Ameriko, Belgijo, Dan- sko!« so vzklikali otrooi zaverovani v lepoto julij- skega večera. Nato so umolknili in se za hip preselili k svojim na SiVO- je. Toda le za hip. Kajti v tem trenutku se odpro vrata. Dečki in dekleta stopicajo kot palčki z bar- vnimi lampiončki. Za slovo, za zadnji večer, po- jejo pesem: Na nebu se svetijo zvezde — m tu svetimo mi! Moja lučka ugaša in domov se otrok vrača humulabumulali. .. Tako je izavenel noktur- no. In tako so palčki ob- šli za slovo vse sobe. V nekaterih očeh so se za- iskrile solze. Misel na dalnji dom je presekala misel na jutrišnje slovo. Otroci so mahali za lam- piončki, ki so zadnjikrat obšli sobe in vsem želeli lahko noč. Nekje v mojih prsih, pod srcem me je stiska- lo. Strune so komaj sliš- no brnele v sedaj že jasni noči. Nekaet zapeli, Pilipinci pa Plan- ting rice is so fine . . . Peli smo in oboževali ro- ko, ki je plesala po kita- ri. Otroci morajo spati. »Jutri jtih čaka naporna vožnja!« je dejala Ameri- čanka Andrea. »Res je, dajmo jih spat, je dodala Karen in že poljubovala svoje štiri miljenčke Vzgojitelji so odšli v so- be. Prižgali so sveče. Vstopili so. »Lahko noč, otrooi!« so dejali in po- božali napeta rožnata lica otrok. »Nag še malo!« je proseče dejal Belgijec Morton. »Ne, ljubček. Ju- tri vendar potujemo. Lah- ko noč, lahko noč!« Nato so pogasili svečke in v sobe se je naselil mir. Prenekatere oči se še ni- so zatisnile, saj so želele odmakniti jutrišnji dan. V pokoju noči sem stal na hodniku in razmišlja.1 o vzgojitelijh, o zahtev nem vzgojiteljevem delu. O nežnosti, grobosti in nasilju. Kot oduren Jfij fren mi je zazvenel v uše sih refren vzgojitelja, ki je otrokom prod spanjem govoril z grožnjo in roko Kaiko velik del neizpro sne resnice se skriva v takem drobnem dogodku. Z otrokom si nežen in ga pred spanjem umiriš ter temu dodaš še kakšno duliovno poslaščico. Než no se vedno vrača z než- nim in grobo z grobim. Pedagoginja Andrea je na ta moment opozorila tudi pred slovesom. Prav je imela. Otrok ni navadna mehanska luč, je sveča, ki brli in se njen plamen, tenkočutno predaja ne- mimemu ozračju. Posku- šal sem videti sladko spe- čega otiroka v zibeM. Vsi bi vzkliknili: »Kako lep je!« Res je, zelo le^p je. Ali bO/ tak tudi ostal? Da, ostal bo, če bomo iz nje- ga hoteli narediti, vzgo- jiti ždvega in čutečega človeka, ki se ne zaiveda le lastnih bolečin. In Me- dnarodna otroška vas Ve- lenje je zato bila ves me- sec dni živa in občutlji- va zabel ljudi, ki bodo jutrd znali ceniti in lju biti vsakogar ... V. Š., Velerxje KDO BO NAPISAL? Prosim, odgovorite mi, ker sem vaš naročnik, ali lahko sam napišem kak članek, ali pa ga mora na- pisati novinar. Sporočite mi, prosim, odgovor. Rupert Baumkircher, Planina Odgovor: Pisalo v roke, napišite in pošljite! MI9IA L iOBEZEl^SKA ZGODBA Bilo mi je le nekaj več k:ot trinajst let. Vsak dan sva se srečala, ko sem sla v šolo in zvečer domov. Všeč mi je bil, in ko se je začel tudi on zanimati za- me, sem vedela, da sem se zaljubila. Tako mlada in neizkušena sem bila, on pa je imel že skoraj dvajset let. Spominjam se večera, ko me je prvič spremljal do- mov. BiLo JC jeseni in že precej mrzlo, ko sem se vra- čala iz šole. čakal me je in to me je presenetilo in osrečilo hkrati. Vso pot sva se pogovarjala le o šoli, ko pa sva se poslovila, me je poljubil na lice. To ni bil poljub, ki hi razodeval ljubezen, toda meni je po- menil veliko, zelo veliko. Naslednji večer je zopet prišel. Počasi sva stopala po parku. Molčala sva. Zdelo se mi je, da se mmava kaj pogovarjati. Nenadoma me je okrenil k sebi in me poljubil. Bila sem presenečena. Za trenutek je odmak- nil glavo in se mi zazrl v oči. V njegovih temnih očeh sem videla odsev reke, ki se je vila mimo naju. Objel je moj obraz z obema rokama in njegove ustnice so se zncva približale mojim. Bila sem strašno nerodna, še danes me je sram, če se spomnim na tisti čas. Šolsko torbo sem stiskala k sebi in šele na njegovo prigovarjanje sem jo odložila. Ves čas sem molčala. Zdelo se mi je, da se ga bojim. Nisem vedela, kaj naj naredim z rokami. Nisem ga upala niti objeti, kaj šele, da bi karkoli rekla. Ponoči sem sanjala o njem in doživljala vse njegove poljube še enkrat Bila sem srečna, zelo srečna. Zdelo se mi je, da je ves svet moj in da bo ta sreča trajala večno. Mislila sem. da sem ga osvojila in da je moj fant. Toda kmalu sem spoznala, da sem še daleč od tega. Prihajal je zelo neredno in še tedaj je imel vedno kakšen izgovor. Jaz pa, ki sem ga oboževala, sem mol- čala. Razšla sva se brez slovesa, brez ostrih besed. Eno- stavno: ni ga več bilo. če sva se srečala, me je pozdra vil, to pa je bilo tudi vse. Najprej sem bila razočarana, kajti bila sem zaljubljena vanj. Toda že takrat sem bila preveč ponosna, da bi se mu vsiljevala. Sprijaznila sem se z usodo, da je zame izgubljen. Danes je poročen in očka. Tudi jaz ljubim drugega. Včasih se srečava in tedaj me vedno nekaj stisne pri- srcu. Nisem več zaljubljena vanj, vendar je nekaj v mojem srcu ostalo Bil je moj prvi fant. On je bil tisti, ki me je prvi poljubil in prebudil v meni do tedaj še neznano čustvo. Karkoli se bo že zgodilo z menoj, ne kje na dnu mojega srca bo za vedno ostal spomin nanj. Hvaležna sem mu za vse, kar mi je tedaj storil. Veli ko Sem se naučila ob njem, čeprav on tega najbrž ni niti slutil. JOŽICA SELIČ, Laško 18. stran NOVI TEDNIK Št. 37 — 14. september 197j 60 let Gasilskega društva Celje - Gaber je GASILSTVO IN SLOVENSTVO KONRAD GOLOGRANC, rojen ]«87 v Vojniku, živi od leU 1893 v Gaberju in je sin zavednega Slovenca, bivšega podžupana občine Gelje-okoli- ca. Obiskoval je osnovn), meščansko in višjo obrtno šolo. Kot 2/-letni mladenič se je leta Ifill po triletni vojaški obveznosti vrnil domov v Ce- lje. Takrat so pod okriljem Zveze slovenskih požarnih bramb v Žalcu snovali ro- doljubi Celjske okolice usta- novite\' požarne brambe za naselja Gaberje in obe Hudi- nji, katerim se je pridružil. O svHiji gasilski karieri ve mnogo povedati. Povejte, prosim, zaka.j so Ciaberčani hoteli imeti svojo požarno hrambo in kdaj s<» Jo ustanovili? Okolica Celja se je na za- četku tega stoletja iz leta v leto širila. Gradili so nove tovarne in obrate, nastajala so naselja Nova vas, Lastni dom idr., zidali so hiše m gospodarska poslopja v Gaberju, Zavodni, Cretu, Oetroänem, Spodnji in Gor nji Kudinji, Trnovljah, Te- harjih itd. Skrb za stano vanjske in gospodarska zgradbe je spcxibudila prebi- valce, da si zagotovijo boljšo gasilsko zaščito pred požari, kakor jim ga je nudila ta- kratna poža-rna bramba mesia Celja. Uvideli so, da je le hi- tra in i'Äiatna pomoč ob po- žarnih nesrečah uspešna. Dejansko je bila gasilska za- ščita na tem območju takrat nezadostna, pa tudi pomanj- klji\ra, ker se mestna požar- na bramba za okolico ni do- sti brigala. Prebivalci so bili nezadovoljni in so zahtevad, da ustanovi občina Celje-oko- lica svojo lastno požarno brambo, kar se je 24. 3. 191J tudi zgodilo. Občinski odbor Celje-okolica je odstopil del lejsne ure ob Mariborski ce- sti za shrambo brizgalne in orodja irTji nucfil tudi gmot- no in moralno podporo. Na- vdušenja je bilo veliko, toda sredstev malo. Zato je bil za- četek povezan s težavami, (xibor je moral uvesti nabi- ralno akcijo in iskati pod- porne člane. Od Deželnega odbora za štajersko v Grad- cu je dobil subvencijo za na- bavo vprežne brizgalne in ročni pogon. Nabavljena je bila tudi oprema, cevi, lest- ve, delovni kroji, čelade idr. S to brizgalno je pt/žarna bramba prvič reševala 2<). 1. 1913 v Trnovljah. Po letu 1900 .se Je narod- nostni l>oJ med Nenui in Slovenci povečeval Nemški in slo\enski časopi.si so i)isali o števihiih nitMiseboJnih spo- rih in žalitvali. Kako .je bilo takrat v Gaberju? V mestih in trgih so imeli Nemci na Spodnjem štajer- skem svojo narodnostno in gospod.arsko premoč, podeže- lje pa je bilo slovensko. Med Slovenci in Nemci so nasta- jali ob večjih in važnejših prireditvah in proslavah po- gosti .spopadi. Nemški Schul- verein je v Gaberju zgradil svoj novi otroški vrtec, Slo- venci pa Sokolski dom. Ko je bila otvoritev t,ega doma, so morali gosti izstopati na postaji štore in pešačiti v Gaberje. Razumljivo je, da so v času narodnostnih bojev vsi imeli ustanovitev po- žarne obrambe v Gaberjih za protiutež p>ožami brambi v Celju, ki ,je bila nemška. Vodstvo in člani požarne brambe Gaberje so bili sami zavedni Slovenci. Na požari- ščih je nastalo ostro tekmo- vanje med četami, kdo bo prej na mestu nesreče in kdo bo več rešil. To nas je sililo, da smo se mrzlično izpopol- njevali, opremljali in uspo- sabljali. Iz dol.8;olelnega delovanja v gasilstvu se prav .gotovo spo- min,)ate raznih do.godkov iz časov, ko .so imeli gasilci "r- pa-lke na r(»čni pogon. Bi nam hoteli o tem kaj pove- dati? Tudi mi smo imeli deset let le črpalko na ročni pogon, ker ni bilo sredstev za parno ali motorno brizgalno. Ce prav .se zbere pri požarišču veliko ljudi, so nam redko kje pomagali pri črpanju vo- de z ročno brizgalno. Običaj- no hinc morali gnati brizgal- no sami. Tudi če je posre- dovala žandarmerija, ni bilo uspeha, raje so se izmikali. Pač pa so pomagali največ- krat prizadeti ali sosedje. Le- ta 1920 se je po novih pravi- lih, i^Kianih (xl gasilske zveze v Ljubljani preimenovala po- žarna bramba v Prostovoljno gasilno dru-štvo Gaberje. Skoraj 30 let .ste imeli v S-i- silski orga)iizaciJi razne funk- cije. Oh ustanovitvi požarne hrambe so nas izvolili za pr- vega poveljnika, kar ste bili do leta 1930. Nato ste bili predsednik gasilskega dru- štva (iaberje do pričetka dru.ge svetovne vojne. V Ga- silski /ajednici dravske bano- vine ste hili podstiirešina za celjsko «»bnioč.je. Poleg tega ste prevzeli po smrti dr. Bergmana leta 192« mesto na- čelnika Gasilske župe Žalec, ki se .je pozne.je preimenova- la v (ia.silsko župo .sreza Ce- l.je. Kakšno Je bilo tisti čas delo v .gasilski župi? Prirejali sino predavanja, tečaje, t&kme, vaje, izpite, da bi usposobili čimveč gasil, cev in dvignili njihovo str.> kovno znanje. S tajniki Pri- st ovšekom, Kotnikom, Ven- gustom in Bervarjem .smo se trudili, da dvignemo enot- nos.t strokovnega dela in na- stopov v župi, skrbeli za pri- merno dodeljevanje sredstev iz gasilskega sklada za naba- vo orodja ^in opreme, poma- gali pri ui^tanavljanju novjh gasilskih društev, kjer je bi- la poT.ieba in tudi zagotovlje- na prihodnost, urejevaii medsebojna razmerja med olanstvcm, se udeleževali pri- reditev in slavnosti ipd. Žu- pa je z-druževala 64 gasilskih društev, tečajev in izpitov pa .so se udeleževali tudi gasilci iz sose'dnih žup. Kakšni so bili va.ši odnosi do tistih gasilskih društev, ki so bila še pod nem.škim vplivom in z nemškim pove- ljevanjem? Leta 1925 se je namreč celjsko gasilsko dru- štvo želelo včlaniti v mari- borsko gasilsko župo. ki je imela svoj sedež v Framu. Načelnik župe Tomaž K rajne in la.inik Pfeifer ml. sta sim>- ročila, da z vesel.jem po- /.dr.i\ljata \članjenje dru.štva v njihovo župo, v katero bo- do pridobili še gas. dr. Ptuj, tako da bodo .gasilsko dru- st\o .Maribor, Ciel.je in Pt'ij, ki s« bila do.sedaj v o/.ki zve- zi, tudi /Al naprej ostala pod istim /iipiiini vo(lsl\(ini se- veda na podIa,gi tovariškega sporazuma. Vsa društva v žalski ,gasil- ski župi, ki so bila .še pod nemškim vodstvom, smo večkrat opozarjali, naj se včlanijo v našo župo, da bi s tem dosegli slovensko pove- ljevanje/in se otresli nemške- ga vpliva. V nekaterih dru- štvih smo imeli uspehe, v drugiVi ne. V celjskem mest- nem dru.«t\ai so Slovenci pre- vz3li društvo v svoje roke šele 1936. leta. Gasilsko dru- štvo Gaberje pa je vodilo ko- pico celjskih obrtnikov in de- lavcev in jih pripravljalo za vstop in prevzem tega dru- štva. Niso pa uspeli, ker jih stari odbor celjskega društva ni hotel sprejeti v članstvo Lani smo v Celju proslavili lOO-letnieo gasilstva v Celju. Bili ste na pro.slavi. Kakšen vtis imate s te proslave in kako ffledate na ra«voJ gasil- stva v sedanji dobi? Ob proslavi stoletnice celj- skega gasilstva .sem bil nad- vse prijetne presenečen s pri- kazom pripravljenosti in opreme ter poročilom o de- lovanju. Vedno sem .smatral gasilska društva za najp markirani poti na Pla.ninski dom na šmohorju — 778 m. Tudi z avtomobilom je možen dostop do koče. Ko prispemo, od zdravilišča po rečiški- dolini, do križišča, se poslovimo od asfalta, zavijemo na desno in po šestih kilometrih vožnje prispemo na šmohor. V planinskem domu nas bodo postregli s hladnimi in toplimi jedili ter pijačo. Ob sobotnih večerih se bomo lahko zavrteli ob zvokih domačega ansambla. Zadrž-ali se bomo tudi prek noči, saj lahko prenočimo v dvo, tri ali več posteljnih sobah. Zjutraj si lahko ogledamo redke živali — muflone, na deset minut oddaljenem Lovskem domu Cirila Vezjaka. Med po^ jo do lovskega doina — včasih je bila to' Trbeiž- nikova domačija — imamo lep razgled. Pod nami je spod- nja Sa.vinj.ska dolina, v ozadju pa Pohorje, Plešivec, Golte in Dobrovlje. Ob povratku z lovsikega doma lahiko obiščemo tudi spominsko obeležje, kjer je bila med vojno partizanska tehnika »Nestl« in spotoma naberenrK) kostanj. Prav prijetno bomo preživeli jesensko nedeljo ob pečenju kostanja in kozarčku, s katerim nam bo postre- gel oskrbnik planinskega doma. S šmohorja se lahko odpravimo na izlet na Malic, Gozdnik, Kal in Mrslico. A. MAVRI Prav vsi dobro vemo, kako je znana stara lekarna ' Olimju. saj jo uvrščajo med najstarejše lekarne v Evro pi. Toda znamenita ni samo lekarna, ki pogreša še ve< obiskovalcev, pač pa celotni dvorec. Takole je v sobali kjer so še dobro ohranjene freske, a je videti, da m bodo več dolgo ... Foto: D. Medvei PRIHODNJIČ V NOVEM TEDNIKU: NAGRADNA IGRA SPOZNAJMO SE! ljubljanska banka §t, 37 — 14. september 1972 NOVI TEDNIK 19. stran Za lepšo podobo našega mesta... Prav gotovo niaem edini tned Celjani, ki se pridružu- je novinarki Zdenki Stoparje- vt (Požlahtnjenje mesta, NT z dne 31- avgj z željo, da bi se za lepšo podobo našega mesta še našel denar, s ka- terim bi dosedanjim kipar- skim stvaritvam v našem me- stu pridružili še kako tovrst- no umetnino. Res, da so že- lje navadno večje od mate- rialnih možnosti, vendar se s primernim razumevanjem, h kateremu vabi vzpodbudni članek Zdenke Stoparjeve, hitreje najde ustrezna reši- tev Čestokrat je zadevna pri- pravljenost prisotna in čaka le na primeren namig ... Leta 1975 bo sedemdeset let, kar stoji šolsko poslopje III. osnovne šole v Vodnikovi ulici. Avstrijski cesar sko- kraljevi oblastniki so 1905. odprli poslopje, okrašeno z dvema doprsnima kipoma največjih nemških pesnikov — Schillerja in Goetheja. Do prsji sta imeli svoje mesto vsako v svoji vdolbini, v vi- šini prvega nadstropja, v le- vem m desnem čelnem krilu poslopja Vdolbinici čakata na doprsji, ki bi ustrezali na- ši kulturni zgodovini. . Ljubljausica banka bi lah- ko končala obnovo svoje palače v Vodnikovi ulici s tem, da bi sku.lpturi namenje- no loiico v vrhu čelnega vo gala te stavbarske mojstro- vine arhitekta Plečnika iz le- \ ta 1929, zapolnila z ustreznim i kiparskim izdelkom . .. Narodni dom! Ze dolgo so zapisane želje po rekonstruk- ciji podobe, ki Jo je poslop- je tmelo od začetka svojega narodnobuditcljskega poslan- stva fl896j. V skromno pote- šitev nostalgije za častitiji- vim simbolom naše narodno- sti bi lahko kje na pročelju tega poslopja namestili pove- čan foto posnetek njegove prvotne, v moderno-renesanč- nem slogu zasnovane podo- be, obenem s krätko zgodo- vino njegovega poslanstva- Problem Je »Union«. — spo- menik pangermanske agresi- je. Spomin na njegovo bedno poslanstvo smo skušali po osvoboditvi udušiti z odstra- nitvijo freske nad vhodom ter reliefnega venca na vogal- nem stolpu te tevtonske trd- njave. Toda, kot znamenje svojega časa. »Union« ostaja. Popolno uničenje, ki so ga SVOJ čas predlagali, bi bilo — tako mislim nekulturno povračilo v slogu okupator- jeve uničevalne strasti. Toda i fresko t relief bi lahko na- domestili s slogovno ustrez- nimi likovnimi stvarmi, ki bi spominjale na tisočletni boj našega ljudstva za nacional- no in socialno osvoboditev in stiiago .... kaj bo z najmogočnejšim kulturno zgodovinskim po- slopjem v mestu — z rezi- denco Celjskih, ko sedanje- mu namenu ne bo več služi- jo? Ze sedaj bi bilo treba ar ^itektom m gradbenikom m Varuhom kulturne dediščine Pd še drugim kulturnim in kvnim ■ delavcem družno ^^stt k prvim pripravam za ^o^otovitev njegove nadalj- nje koristne usode . . Toda dovolj! Sklenimo z Pomenom, da bi na pristoj- nem mestu izoblikovali pri- poročilo, ki bi načrtnt) vodi- 'o k lepši in kulturnejši po- našega mesta. Seveda, 'spo mesto ni isto kot kul- ^^^no mesto, toda lepo je ^dhko odsev kulturnega od- ^^sa do stvari, lahko pa le '^draz discipline v izpolnjeva- predpisov s področja ^"■mega reda in snage. Toda, ^^^zemamo se predvsem za '"'o prvo. Gustav Grobelnik Slika prikazuje reliefno delo celjskega kiparja Milisava Tomaniča, ki ga je postavil pred celjsko Zlatarno Relief po- nazarja delo zlatarjev in je zanimiv primer umetniške rešitve v prikazovanju zlatarske obrtniške dejavnosti. Foto: D. Medved ^Prešernovci' želijo mlade Po poletnem premoru je te dni zopet pričel z delom celj- ski mešani pevski zbor »Fran- ce Prešeren«. Zbor, ki se v minulih sezonah lahko pohva- li z m:irsikaterimi vidnimi u- spehi, bo naslednjo sezono po- svetil intenzivnim pripravam za republiško pevsko tekmo- vanje v Mariboru ter za pri- rejanje celovečernih koncer- tov. Glavna naloga v novi se- zoni pa bo predvsem pomla- ditev svojUi vrst in tako va- bijo k sodelovanju predvsem mladino iz vrst strokovrih šol, ki sicer na svojih zavo- dih nima možnosti pevskeg:» udejsivovanja. Vaje ima zbor vsak ponede- ljek in četrtek v dvorani Ob- činskega sveta Svobod in pro- svetnih društev v Gregorčiče- vi ulici ob pol osmih zvečer. ^entjurčani svojim Ipavcem Ce tako pomislimo, se je v šentjurski občini rodilo ie mnogo velikih mož, mož, Iti se na polju, v sadovnjaku, v šoli ali tovarni trudijo, da bi življenje vseh v Šentjurju po- stalo lepše, bogatejše, ali vsaj tako, kot je nekalcšno slovensko poprečje. Dan sa dnem prispevajo skromne di- naije in trde žulje za obupne cesto, nedokončane vodovode m zaselke brez elektrike. Če- prav so to mali, navadni ljudje, so v bistvu veliki ob vseh teh vsakodnevnih napo- rih. Svojo veličino pa so do- ka-^ali še posebej v teh dneh. ko se končno uresničuje nji- hova aavna želja po oživlja- nju delčka njihove bogate kulturne preteklosti. Zastavi- li so si — tega je že dolgo — postaviti .«spomenike resnično velikim ljudem Šentjurja — skladateljem Ipavcem. S tem so Jim izkazali čast in zahva- lo tor ponos, saj so Ipavci s svojimi skladbami ponesli ime svojega rojstnega kraja povsf>d, kjer so ljudje do- vzetni za prijetne skladbe, za glasbo, ki pomeni mir med ljudmi, za romantične melodije, ki so prinašale v hiše zaupanje in vedrino. Kdo so bili šentjurski Ipavci? Povejmo to v nekaj kratkih besedah, čeprav je nemogoče v skromnih stavkih izraziti vso bogastvo njihove- ga ustvarjanja. Dr. BENJAMIN IPAVEC, rojen 1529. leta v Šentjurju, umrl 1908. v Gradcu. Skla- datelj in zdravnik v Gradcu. Po svojem stilu poznoro- mantik. Komponiral je iir- sko zgodovinsko opero »Te- harski plemiči«, opereto »Tič- nik«, zbore, pesmi, kantate in drugo. Dr. GUSTAV IPAVEC, ro- jen 18.31, leta v Šentjurju, umri leta 1908. Komponiral je v romantičnem stilu in -se opiral na duh slovenske na- rodne pesmi. Dr. JOSIP IPAVEC (sin Gustava), rojen 1873. leta v Šentjurju, umrl leta 1921. Skladatelj in zdravnik. Ne- oromantik, avtor številnih izrodno uspelih solo pesmi, zborovskih skladb, klavirskih kompozicij in znane baletne pantonime »Možiček«. Da, to so bili Ipavci, trije Ipavci, katerim bodo v Gor- njem trgu Šentjurja stali sp'> meniki, v spomin nam in za- namcem. V Sent:jurju se izredno vestno pripravljajo na ta ve liki kulturni dogodek, ki še sodi v okvir praznovanja ob činskega praznika. Program prireditev ob odkritju spo- menikov skladateljem Ipav- cem je izredno bogat in skrb- no pripravljen. ' Pred dnevi so v Kultumean domu izvedli koncert samo- spevov Ipavcev, na katerem so nastopili sopranistka Ile- ana Bratui-Kacjanova, teno- rist Rudolf Franci in barito mst Stane Koritnik. Koncett je izredno uspel, številna pu- blika pa je izvajalce nagradi- la s toplim ploskanjem. V torek zvečer so v Kul- turnem domu odprli razstavo o »Ipavcih« in slikarsko raz- stavo Jožeta Ipavca, glavnega slikarja Hrvatskega narodne- ga gledališča v Zagrebu. Množičen obisk je znova do- kazal spoštovanje, ki ga Šentjurčani čutijo do priimka Ipav&c. Po odprtju razstave so odkrili še spominsko plo: ščo dr. Josipu Ipavcu na rojstni hiši v Gornjem trgu. Na večer pred osrednjo pri- reditvijo, v soboto ob '20. uri, bo v Kulturnem domu slavnostni koncert pevskih zborov, Nastopih bodo: mo- ški pevski zbor »Ipavcev« iž Šentjurja^, zbor zagrebških zdravnikov. mešani pevski zbor »France Prešeren«, ko- morni zbor iz Celja, mešani pevski zbor »Slavček« iz Tr- bovelj, učiteljski pevki zbor Slovenije »Emil Adamič« in moški pevki zbor ^vSlava Klavora« iz Maribora. Osrednja prireditev se bo pričela v nedeljo ob 11. uri. Sodelovala bo godba milice iz Ljubljane in množični mo- ški pevski zbor. Realno je pričakovanje, da se bo ves Šentjur, staro in mlado, uo^ ležil odkritja spomenikov svo- jim velikim možem v Gor- njem trgu. Tako bo v nedeljo uresni- čena davna želja, uresničena zamisel številnih šentjurča- nov, zamisel, katere realiza- cijo je prekinila vojna. Spo^ meniki Ipavcem bodo ostali, v tihem okolju starega Gornje- ga trga, tam, kjer so Ipavci živeli in ustvarjali. M. SENICAR V vsak dom NOVI TEDNIK Dve članici šentjurskega Ipavčevega pevskega zbo- ra iz leta 1913, ki sta med drugim sloveli kot »cvet šentjurskih deklet«. Prva je Malči NendI, teta narodnega heroja Dušana Kvedra-Tomaža, druga je njena sestrična Albina Nendl. Obema želimo še mnogo zdravih in srečnih let. L. G. Kaj najraje berejo Celjani? Mračnega, skoraj že jesenskega meglenega jutra sem iiodila po celjskih ulicah z enim samim ci- ljem: hotela sem izvedeti, katere revije, časopise in zabavne tednike najraje berejo Celjani. O tem sem sklenila povprašati nekaj kupcev in nekaj prodajal- cev. Lpala sem na drobec njihove potrpežljivosti in prijaznosti, si- cer bi uspeh zletel v oblake. Tako sem oklevajoče in plaho pokukala skozi okence kioska, kjer opravlja svoj poklic .lože Pilko. Bila sem bolj podobna kupcu, ki ne upa povedati svoje žel,ie ki menea od sramu, kot pa ne- konui, ki se šteje za novinarja. No, premagala sva zadrego in Jože mi .je "povedal, česa največ proda. »Vesie, največ prodam »golili« revi.) in najraje kupu.j«>jo (r;ik, Start in Adama in Kvo. Med tu jinii revijami najraje berejo Bar- do in Stern. Tudi naših časopisov in revij prodamo precej. Pred- vsem imajo radi Delo, Novi Ted- nik, Anteno, Tovariša in Stop. Precej so kupovali ljubezenske romane, vendar se bo sedaj pro- daja zmanjšala zaradi povišanja cen.« V naslednji prodajalni sem pri- jazno kramljala z Jožico Cretnik. Ko sem jo vprašala, česa na,(več proda in kdo so n,jeni kupri, sem izvedela tole. »Pri nakupu bi lahko ločila mo- ške in ženske. Moški imajo radi .Adama in Kvo, Start, Cik, lju- bezenske romane in kavbojke. Ženske pa ra.je kupujejo modne revije (Burda, Svijet) in Uubezen- ske romane (Amqr, Psiha), pa tu- di kavbojke in »črtane romane.« Povejte, .ložica, česa naj bi po vašem mnenju ne videli toliko na policah kioskov in pmiodbnih pro- dajaln? Ja, po mojem mnenju, bi mo- rali zmanjšati prodajo »šund« ro- manov, Eve in Adama, Cika In Starta. S temi revijami že majhnim otrokom pokvarijo okus. Včasih pošljejo starši štiri ali petletne- ga otroka po Cik ali po »črtane« romane. Otrok seveda ne zna bra- ti, toda slike so zelo privlačne in otrok jih radovedno pregleduje. Tako zaradi slik kupujejo »črta- ne« že otroci štirih aH petih let. Namesto teh romanov in »golih« revij naj bi bilo več mode za ženske srednjih let.« V prodajalni Jožice Cretnik .sem hotela povprašati še nekaj kujKev, pa me ,je že pri prvem poizkusu minilo. Naletela sem namreč na pogled prijazno starejšo gospo, ki ie kupila Delo. Toda na nesrečo nisem vedela, da je bila 23 let aktivistka in da se ne pogovarja z mladino. Se dobro, da sem jo poceni odnesla. Prodajalka Antonija Hanuš mi je povedala tole: •Prodam precej revij in ves dnevni časopis. Največ kupujejo Stop, Anteno, Mladino, Cik. Ada- ma in Evo in Start. Med šolskim letom se bo pro- daja še povečala. Žene srednjih let najraje berejo ljubezen.ske ro- mane, ki se jim tudi mladina ne odreče povsem. Da bi bila moja anketa osvet- l.jena še s kupčeve strani, sem ustavila nekaj mimoidočih. France Gregorič ,je povedal, da je star 13 let. Simpatičnega fan- tiča sem vprašala, kaj na.jraje bere. »Najraje berem .\nteno, ampak ne vso. Preberem samo zaupne besede, ker so mi najbolj všeč.« Franci, zakaj najra,je bereš za- upne besede? Na ta odgovor .sem morala ne- kaj časa čakati. »Ja, zato, ker imam tudi sam podobne težave kot tisti v zaup- nih be.sedah. Preberem samo vpra- šanja in odgovore, ki me zanima- jo.« Kaj pa knjige, .jih rad bereš? »Da, zelo. f^edaj sem prebral Tatica, najbolj pa mi je všeč knjiga Solzice.« Ano Kos sem ustavila na na- sprotni strani ceste. Prijazno se je začela pogovarjati. »Najraje berem o nesrečah in dogodkih v domačem kraju; kdaj se kdo poroči in kdaj se kdo ro- di.« Zakaj najraje berete o nesrečah? »Veste, nekoč sem našla v dnev- niku novico, da se .ie moj bral ponesrečil. Zdaj vedno prebiram to rubriko, ne samo zaradi bra- tove nezgode veste, radovedna sem.« •Ali berete tudi kakšne revije? »Tudi. Berem Stop, Anteno in Našo ženo. V naši ženi je toliko uporabnega za otreke, kako jim lahko napravim kakšno obleko, pa tudi zdravniški nasveti in ku- harski recepti so mi všeč,« Božo Bašič mi je povedal, da najraje kupuje Nedeljski zaradi obširno obdelane politike in kri- žank. Rad ima tudi .Anteno, ker so v njej križanke s slovarčkom, zgodbe in zaupne besede. Moja zadnja žrtev je bil Jože Žemva Bil je zelo zgovoren in ni mi bilo treba dosti spraševati. »Delo je slab časopis, pa ga vseeno naročam. Notri so samo lokalne vesti. Največ čitam nem.ške revije. V njih je veliko kulture, umetnosti in politike, česar v na,ših revl- .jah ni ali pa je zelo slalK». Zato jih ne kupujem. Ce berem Die Welt, si ml zdi, da vsaj za tri ali štiri ure do- hajam svet.« Tako sem zaključila ma.jimo an- keto o tem, kaj Celjani najraje berejo. Kaj naj rečeni na konou? Malo sem presenečena, malo ra- zočarana in malo vesela, ker sem veliko izvedela. Pa vendarle, ali ne bi bilo do- bro, da bi vsi malo razmislili o tem, kar n.im ,ie ta anketa pove- dala? Ali ,ie naše vsakdanje berilo ble steče in tako globoko, da so l.ih- ko samo iz njega učimo skrivno- sti življenja? Mislim, da je bolj zgovorno živ- 1 jen je samo. Tekst: BINCA S» Foto: DARU JEJCJC JOŽE ŽEMVA, FRANCI GREGORČIČ. BOŽO BASIC, ANA KOS 12. stran NOVI TEDNIK St. 37 — 14. september 1972 Vrtiljak dogodkov > VELENJE Tito na razstavišču Z V v wtrt^^k, 7. a. lUTi, je predswliiik repitblikt' Josip Briw 1 iio »biskal razstavni prostor tovarne gospodinjske opreme (jorenjc Ve- lenje na 97. jesenskem zagrebškem vclesejmu. Ob aparatiJi in stro- jih (iorenja se je predsednik republike dalj časa pogovarjal z gene- ralnim direktorjem Gorenja Ivanom Atel.škom. Tredsednik republike je pokazal veliko zanimanje za (ioreiije. «ieneralni direktor Gorenja Ivan Atelšek je po srečanju s Tiiom povedal, da se predsednik ni zanimal samo za proizvodni program, l4'mv»»č tudi za druge stvari. »Kako napredu.jete«? je med drugim vprašal Ivana Atleška. »Z delom, tako kot nas vi učite in z delom tudi zaslužimo«' rogovarjala sla se tudi o izvozu Gorenja na tuji trg. .•\telS<-k je na kratko opisal napredek v tovarni. V Gorenju danes dela že 9.500 delavcev. Tito je pokazal zanimanje tudi za nove proizvode Gorenja, lo so zmrzovalne skrinje in barvni televizorji. Jovanko Bro» so pos«>bej zanimale kuhinje Gorenje. Na koncu obiska se je generalni direktor Atelšek zahvalil za^ obisk in zaprosil Tita, da si v letu 1973 ogleda Goren.ie. Tredsednik rt'publike tega vabila ni odklonil: Ivan Atelšek je po .srečanju s Tiiom izjavil: »Kolektiv Gorenja bo počaščen, da bo v svoji .sredi lahko po- zdravil maršala Jugoslavi,)e. To je še dodatna vzpodbuda za do.sego velikih nalog, ki smo si jih zadali: plan proizvodnje je 3.4'i7,980.00<( "ovili dinarjev, plan izvoza pa 42.745 milijonov ameriških dolarjev. Na.ši osebni dohodki bodo v povprečju dva tisoč din na zaposle- nega. To moramo doseči z boljšo organiz:wijo ilela in večjo pro. duktjvnostjo. HINKO JKKCIt: LAŠKO Skupščina o šolstvu •lutri st tio \ I..a.skein prvič po počilniškeni obdobju sestala ob- činska skupščina. Na seji bodo razpravljali in sklepali o realizaciji proračuna v prvem polletju, o zbran,iu in uporabi sredstev krajev- nega samoprispevka, o občinskem davku na promet nepremičnin in o neodplačanem prenosu pravice za uporabo objekia stare osnovne sole v Rimskih Toplicah, konrekci.ii KORA iz Radeč. .Skupščina bo razpravljala tudi o nekaterih predlogih sveta za iirbanizem, komunalne in stanovanjske zadeve, in sicer o zazidalnem načrtu za center l>xško in o nekaterih vpri.šanjlh bodoča- organiza- cije urejanja in o Delavski svet enote tovarne 80sp0dlnj^ke oprčme v Velenju J« niuiunil skladu za pomoč Pomurju 3(HI.IH>0,IHI novih din. Tako je odločil na sejj ta delavski svet dne X. 9. 1972. To ustreza 2 odstotkom višine enomesečnih osebnih dohodkov tega |>el- MfM>« članskega kolektiva v Velenju. llINhO .IKRi ir; ZREČE Plan dela je narejen I'ri krajevni skupnosti v /retah m- je sestala komisija, kjer so sodelovala tudi podjet,)a (kimet, Kovaška industri,ia in Gozdno go- spodarstvo, ki naj bi sestavila prioritetno listo potreb kraja in naj- nujnejših .športnih in rekreacijskh objektov. To iisto bodo predložili občinski skupščini v Slovenskih Konjicah, ki zbira potrebno doku- mentacijo za pripravo gradiva za podaljšani referendum ta samo- prispevek. Lista, ki so jo sestavili pri kra.jevni skupnosti v Zrečah, vsebuje željo po ureditvi eestišf- in razsvetljave. CELJE Konferenca o samoupravljanju Na zadnji seji komite,ja olniiiske konference ZKS (;«-lje so skle- nili, da bo prihodnja se.ja občinske konference ZK 22 septembra. Na njej bodo celjski komunisti razpravljali o samoupravljanju v celj- skih gospodarskih organizacijah in o uresničevanju usta\nih dopol- nil. Prav tako bodo na konferenci izvolili novega sekretarja komi- teja._ Kakor smo že poročali, je bil na (o mesto pn^illagan Stane Seničar, dosedanji namestnik sekrelarja. KONJICE Biserna poroka v nedeljo, 10. septembra sta v i>oročni dvorani skupščine v Slo- »easkih Konjicah slavila BISERNO POROKO zakonca PODBLKOV- fiKK iz Lipoglava pri Ločah. Ob UO-letnici zakonskega življenja se jim v želji po dolgem in srečnem življenju pridružuje tudi n».š «AMllk! GOSPODARSKI KOMENTAR Zmeda cen t;e Kje ta cas Maila zmeda v nasih gospoUaiskih dogajanjih, liolem to velja pri cenah. \ clik Uei ci ii je poU aumiiiisuativiio kontrolo in vseeno neiiiiravičciio lastejo. 1'ri prostem olilikovanju cen se neredko pojavi,|ajo pnnierr izkoriščanja irenutiiih možnosti ne glede na trajnejše poslovne kori.sti. Trav tako pa sejia samo- upravno sporazumevanje o cenah, Ri kljub nestelim izreceniin besedam v nastm sisienui cen šc ni našlo mesta, ki bi ga opravi- čevalo v.saj kot svojstveno institucijo, četudi šibko. /Zadnji podatki statistikov pravijo da so se letos cenc v liigoslaviji v prvih o-^inib mesecih v primerjavi z istim obdobjem lanskega leta povečala že za li,8 odstotka. Meja podražitev okrog j odstotkov, v katero je menda veijela samo vlada, je torej že sedaj presežena. Pri tem je se bolj /.askrbljivo dejstvo, da so življenjski stroški narasli za Uohrih Ib odstotkov. Ob tem .se vsiljuje vprašan,)e, če bi bile številke sploh kaj bolj ugodne, če bi prepustili nekaj več vpliva pri oblikovanju cen na trzi.šču in če ta vpliv ne bi v veliki meri diskvaliiicirali s pravo poplavo ad- ministrativnega vmešavanja. Se preveč prevladu,|e miselnost, da je mogoče inflacijo obrzdati samo z admimstrativiiimi posegi. Dejstvo ,je, da je inflacija postala v svetovnem gospodarstvu že zakonitost, in ne samo inflacija, ampak tudi njen vedno večji v pospe.šek. Pri nas je stopnja inflacije precej višja kot v razvitih tržnih gospodarstvih. Oa bi jo zmanjšali, pa so potrebne globlje spremembe, ne samo zamrznitev in drugi administrativni prijemi. Predvsem temeljite spremembe v gospodarski strukturi, delovnih navadah in poslovnem obnašanju Tema zahteva posebno, teme- ljito obdelavo, zato se vrnimo k cenam. Predvsem je značilno, da predstavniki zvezne aUmmistracije sami poudarjajo, da lahko č-etrtino tetošitjega zvišanja cen pri- pišemo neupravičenim podražitvam doseženim s kršitvijo pred- pisov. Radi ah neradi moramo zdaj priznati, da je bil neuspeh zamrznitvi usojen že na samem začetku, ker nimamo zadosti močnih, povsem neodvisnih spu.>obnib in učinkovitih inšpekcij ter drugih kontrolnih organov. Resnici na ljubo — do zdaj smo jih marsikdaj zapostavljali kot nekake nesamoupravne institucije. Dejstvo je, da so za razvoj samoupravnega gospodarstva potreb- ne. .Ne take kot sedaj, ampak veliko boljše. Ce mora en sam tržni inšpektor nadzorovati kar po 10 in več prodajaln, potem njegovo delo ne more roditi pričakovanih sadov. Nadalje mora- mo povedati, da so nekatere sproščene cene povsem podivjale, ker je to omogočala trenutna konjunktura. Tako so bili na primer gostinci v avgustu skoraj za tretjino dražji, kot v povprečju lansko leto To seveda velja za izvenpenzionske storit- ve, saj so druge vezane na pogodbe s potovalnimi agencijami. Kot ziinimivost naj omenimo, da so hkrati, ko peki zahtevajo vsaj delno zvišanje cen kruha, gostinci brez vzroka podražili kruh skoraj za petino. Morda zato, ker jim prinaša dob<>r za- služek, če gostje ob sknminih porcijah pojedo več kruha. Ob vsem tem naj omenimo še en novejši primer, ki pove, da Zvezni zavod za cene kljub vsemu samoupravm'mu dogovarjanju celo leto in več drži v svojih predalih pi-edlogc za podražitve ne- katerih izdelkov-, ki niso pomembni za življenjsko raven. V mislih imamo primer rnmosovih motor.jev za čolne in moiH-dt\ Prav zaradi tega je ta solidna delovna arganizaci.ja letos poslo- vala z nekaj izgube. !se bi lahko naštevali zadeve, ki samo do- polnjujejo podobo popolne zmede pri oblikovanju cen. Danes ne vel.ja ,glede tega ne zamrznitev ne samoupravno sporazumevanje ne vpliv tržišča. Ker z administrativnimi posegi nismo dosegli pričakovanih rezultatov, bi morali prav tržišču in dogovarjanju proiZA ajalcev prepustiti vidnejšo vlogo; seveda ob dokaj sprošče- nem vplivu svetovnega trži.šča Da so kljub vsem naštetim zaple- tom gospodarski rezultati letos na splošno dokaj ugodni, pa gre zasluga predvsem vztrajnosti, prizadevnosti in okretnosti večjega dela našega gospodarstva. In še nekaj: napačno bi bilo z lake razmere obdolžiti samo zvezno administracijo. Ta lahko na primer vpliva le na 40 od- stotkov cen. ki zadevajo življenjske stroške, ostale pa so v rokah republik in občin ter deloma živilskega trga. V sedanjih razmerah so naloge, ki si jih je glede cen zastavila v svojem jesenskem delovnem programu zvezna vlada, v ospred.ju. Vendar ne obvezu.jejo samo nje, ampak tudi republike, občine in delovne organizacije. Kar koli bomo jeseni ukrepali vselej mo- ramo upoštevati življenjsko preizkušen nauk — da se nam od leta 19f!.>, torej od začetka gospodarske reforme naprej, diskvali- fikacija tržnih zakonitosti ni še nikoli obnesla. T. K. Polletje velikih dosežkov v Žalcu v se gospotlarske panoge v olH'ini /alec, razen .grad- iH'iiistva, .so v letošii.jein prvem polletju dosegle izred- no lepe poslovne rezultate. Kl.iub temu, da so biJe planske obveznosti postavl.)ene .sorazmerno zelo viso- ko, ni bojazni, tla ob koncu leU prognoze let«>šnjega družbenega načrta ne bodo uresničene. Praviloma velja mi.šljenje, da je območje občine Žalec, knietij.^ko območje, da ob žal^^Aem gospodarstvu vedntj pravzaprav najprej pomislimo na kmetijstvo. Velja opozoriti, da je v velikem razmahu v lej občini ravno industrija. Dobro /.aniišljeni proizvodni progra- mi ter .striktno izvajanje postavl.)enih nalog so .siM)d- budili, da jc industrija doživela v letošnjem tetii iz- redno velik napredek in prerastu ce|gtnega go- spodarstva je potrebno še posebej |>oudariti to, da so SKoraj vse panoge po\'ečale celotni dohodek za skoraj eno četrtino. Daleč najlepše rezultate je prav gotovo lo«egla industrija, kjer se je celotni dohodek povečal ^ 41,t) odstotka. Kljub treznim napovedim in reainim načrtom je to dosežek, ki ga mnogi niso pričakovali. Verjetno je zelo zanimivo tudi to, da se je izredno močno povečal celotni dohodek na pcxiročju obrti, in sicer za :i4,2 odstotka, kar je prav gotovo v mnogočem odraz prizadevanj za hitrejši razvoj tudi na tem, pri nas na splošno zapostavljenem področju. Vse kaže, da je možno lAidi v obrti razvijati smotrno politiko, kate- re rezultat je povečevanje obsega te dejavnosti, ki v mnogih občinali sicer sta.gnira in nazaduje. Po velikosti porasta celotnega dohodka v prvem polletju pa je na tretjem mestu v občini kmetijstvo, kater^a celotni dohodek je porastel za 33,4 odstotka. Morda se je najslabše odrezalo gradbenišvo, ki je edi- na gospodarska dejavnost v občini, katere dohodek je nizji, čeprav le simbolično, kot lani v tem času. V čem so razlogi za tako stanje je v tem trenutku težko reči. Seveda pa bi bilo ocenjevanje gospodarskih gibonj zgolj s stališča analize gibanja celotnega dohodka eno- .stransko, kajti na ta ekonomski kazalnik imajo močan vpliv tudi nekateri sistemski ukrepi, ki so izven moči vplivanja kolektivov saanih. Njih vpliv je 'anito poziti- ven, lahko pa v posameznih delovnih organizacijah povzroča hude težave. Vendar pa tudi analiza katego- rije dohodka kaže, da je tudi le-ta v analiziranem ob- dobju močno porastel. V občini se je dohodek povečal za -31,3 odstotka, pri čemer je med panogami z 39,5 odstotka na prvem mestu zopet industrija, obrt pa je s 37,8 odstotka na drugem. Bemi Strmčnik OBLJUBE NISO VSE Mnc^o smo pričakovali od naših fantov m deklet, ki so nastopali jugoslovanske t>arve v Münchnu, mnogo tega, kar smo upali m želeli, ni bilo uresničeno. Kdo je kriv m zakaj, to bo pokazalo postolimpijsko obdobje, ko bodo narejene analize, ko bodo svoje povedah vsi, ki jim je količkaj do športa, do solidn^a plasmaja naše države. LEOPOLD FURLING ER, študent gradbeništva v Mari- boru: Kaj menim o olimpijskih igrah v Münchnu? No, zdi se mi, da je to eden naših naj- večjih neuspehov na olimpij- skih igrah. Razočarali so me waterpolisti in košarkaši, tu- di plavalci. K sreči so nas izvlekli boksarji in rokometa- ši. Krivda za takšno stanje je predvsem v prevelikem zvezdništvu naših športnikov pa tudi v nezadostnem stro- kovnem vzgajanju in prešla- . bem, mačehovskem financira- nju nekaterih športnih panog. Nasprotno so na primer ko- šarkaši prave pravcate zvez- de. L.\DISLAV DEBEL.\K, av- tomehanik, sicer pa na slu- ženju vojnega mka: Dogajanje na olimpiadi sem deloma zasledoval v JNA, de- loma doma. Mislim, da smo doživeli neuspeh, sploh še po prvotnih predvidevanjih. Pre- pričan sem, da je tega krivo zvezdništvD, ki se pri nas čedalje bolj bohoti, skrom- nosti pa je premalo. Izjema so atleti, za katere menim, da še imajo tisto skromnost, ki naj bi bila lastna športniku pa tudi vsem ljudem. Dane Korica in Vera Nikolič sta bila borbena do kraja. Nista se zanašala na druge. VLADO RATEJ, steklobru- silec: Po mojem so bili naši brez ambicij, ko so odpotovali, žalostno je, ker v košarki ni- smo dosegli več, enako pa ve- lja tudi za waterpoliste. Mo- rali bi se bolj potruditi. Re- ševali so nas rokometaši in boksarji. Menim pa še to, da takšnih športnikov, kot so bili Miro Cerar in nekateri drugi, dolgo ne bomo imeli več. Borili so se res športno in pošteno. Naši so najbrž mislili, da so dovolj priprav- ljeni, skratka, preveč sigur- ni so bili vase in so podce- njerali svoje nasprotnike. DJURO TATALOVIČ, upo- kojenec, Rogaška Slatina: Jezim se nad našimi, zakaj naš narod je od naših šport- nikov pričakoval več in ni prav, ker so se izneverili, po- kvarili vsa pričakovanja. Mnogo denarja je šlo v nič. Iz^bili smo Cerarja, izgubili medalje, poštenega borca na svetovnih prvenstvih. Razbo- hotilo se je zvezdništvo, ki ga obsoja domala vsa Jugo- slavija, rei zavzeti športniki in vsi oboževalci športnih aren. Jasno je, da nikomer, ki mu je količkaj do športa, ne more biti vseeno, kako je zastopana naša država. DAMJAN ZQRI<5, u-služlje- nec, Zagreb. Obetov je bik) mnogo, žal pa se niso uresničili. Naše ekipe so, razen redkih, ptxl- cenile druge nasprotnike, kar jim je F>ozneje še kako ho- dilo v napoto. Za Konco me- nim vse najboljše — dal je od sebe, kar je mogel, enako tudi Vera. Moje mnenje je tudi, da., so se premalo pri- pravljali, kot bi .se morali /a takšno tekmovanje, kot je olimpiada. Vsi moji upi so bili boksarji in rokometa.ši in niso me izneverili. Premalo pripravljenosti, podcenjevanje nasprot- nika! Vse to smo izvedeli, ko smo spraševali ljudi, stare in mlade, v Rogaški Slatini. Veimo, da nismo edini, ki lahko damo sodbo o ne(uspehu) naših ekip na olimpiadi, toda kot je bilo izrečeno že na začetku, treba bo misliti o teh stvareh. Takšno je mnenje ne samo nas, pač pa mnenje večine, s katjerimi smo se pogovarjah. §t, 37 — 14. september 1972 NOVI TEDNIK 19. stran Njihovo življenje je materinstvo NAJHUJE BILO MED VOJNO Zmotili smo jo, MARI- JO HRUSTELJ, doma iz Studenc 18 pri Ponikvi, ravno v času, ko je poma- gala sinovi ženi pripravlja- ti kosilo. Povabili so me. da se jim pridružim, pa smo klepet opravili kar gredoč. Marija Hrustelj je rodila 12 otrok, od katerih je le ena hči, ostalo pa sami fantje. Prvi trije fantje so umrli, vsi ostali pa še živi- jo in so se razkropili od Celja do Velenja. Polno dvorišče avtomobilov je, kadar pridejo domov, ka- mor pa vsi prav radi za- hajajo. Marija je že deset let vdova, na posestvu pa gospodari sin. Vidi se, da so pridne roke pri hiši! Mož Anton je bil iz Pod- kraja pri Šentilju doma. Priporočili so ji ga starši, pa sta se vzela. Bil je do- ber in ljubeč mož, za delo pa tak, da mu daleč na- okoli ni bilo para. Mimo je teklo življenje na kme- tiji, kjer so drug za dru- gim prihajali na svet otro- čaji in vekali v prečudoviti svet ondotne doline, ki jo le redkokdaj zmoti kaj po- sebnega. Vse bi bilo lepo, da ni prišla vojna. Vojna, ta je tudi v Hrusteljevo družino vnesla nemir, stra- hu, trpljenja in vsega, kar vojna vihra prinaša s se- boj. Partizani so bili redni gostje pri hiši in vedno so jim pomagali, dokler so mogli. Prišli so Nemci in moža odpeljali v celjski Stari pisker. Pisala je pro- šnje, da bi ga spustili. Šla v Žalec in končno v Celje. Spustili so ga, ne- malo so k temu pripomog- li tudi otroci, saj jih je bi- la polna hiša in le komu se ne bi zasmilili. Naj- nlajši je bil rojen 1942. le- ta. Moža so pretepali in do- mov je prišel gluh. Raje se ne spominja več teh nesrečnih časov, ki so mi- nili in ki naj se nikoli več ne ponove. šestinsedemdeset let ima Marija in dobro jih nosi. Vedrega obraza je in žare- čih lic pripoveduje o svo- jih otrokih, z nič manj ve- selja in ponosa pa ne go- vori o vnukih, ki jih je že 14, ima pa tudi že prvo pravnukinjo. BERNI STRMČNIK Wolfgang Borchert: Vojne zgodbe Neudobno je ležal v plitki jaim. Kakor vedno, ni bila zadosti dolga, tako da je moral spodviti kolena. Po ledjih je občutil zoprn hlad. Občutil ga je kot nekakšno majhno smrt. Opazil je, da je nebo strašno daleč. Tako silno da- leč, da ni bilo več mogoče reči, ali je dobro ali lepo. Od zemlje je bilo strašno daleč. Vsa njegova modrina ni mogla zmanjšati razmaka. In zemlja je bila tako nezemelj- sko hladna in pusta v svoji ledeni otrplosti, da je bilo zelo neprijetno ležati v preplitki jami. Da bi vse življenje ležal tako neudobno? Ah, ne, celo ves čas, ko bi bil mrtev. To traja še mnogo dlje. Na nebu proti robu jame sta se prikazali dve glavi. No, si nared, Jezus? je vprašala glava, ki je pri tem izpu- stila IZ rok bel oblaček megle kot nekakšen kosem vate. Jezus je izpustil skozi obe nosmoi dva tenka, prav tako bela curka megle in odgovoril: Da, nared sem. Glavi na nebu sta izginili. Nenadoma sta se zabrisali kakor ma- deža. Brez sledu. Jezus se je na pol vzdignil in gornji del telesa mu je štrlel iznad jame. Od daleč je bilo videti, kakor da je do pasu zakopan. Potem se je z levo roko naslonu na rob jame m vstal. Stal je v jami in žalostno opazoval svojo levo roko. Med vstajanjem se je komaj zakrpana rokavica pri sredincn spet razparala. Iz nje je molel rdeč, ozebli konec prsta, Jezus je opazova) svojo rokavico in bil zelo žalosten. Stal je v preplitki jami, hropel je svojo toplo sapo na prezebli razgaljeni prst in tiho rekel: Sit sem vsega. Kaj se je zgodilo, je zazijal nanj eden od dvojice, ki je gledala v jamo. Sit sem vsega, je rekel Jezus še en- krat prav tako po tihem in si vtaknil v usta hladni goli sredinec Ste slišali, podoficir? Jezus je vsega sit. Podoficir je prešteval eksplozive v zaboju za municijo in zagodmjaJ: Kako, a? Iz svojih ust je dahnil vročo sapo proti Jezusu: Hej, kako, a? Ne, je rekel Jezus še vedno prav tako tiho. Ne morem več Stal je v jami z zaprtimi očmi. Zaradi sonca je bil sneg tako neznosno bel. Mežikal je in rekel: Vsak dan kopati z eksplozivom jame Vsak dan sedem ali osem jam. Včeraj celo enajst. In vsak dan potiskati ljudi v jame, ki jim nikoli niso prav. Zato, ker so jame pre- več majhne. In ljudje so včasih tako togo in zgrbljeno zmrznjena. Tedaj tako škriplje, ko jih potiskamo v tesne jame. A zemlja je tako trda in zledenela in neprijetna. Ves čas, ko bodo mrtvi, bodo morah trpeti. Toda jaz škripanja ne morem več prenašati. To je, kakor da bi mlel steklo. Kakor steklo. Jezik za zobe. Jezus. Naprej, ven iz luknje. Izkopati moramo še pet jam. Od podoficirjevüi ust je divje valo- valo proti Jezusu. Ne, je dejal, in izpustil skozi nos dva tenka curka pare, ne. Govoril je zelo tiho in mežikal. Te jame so dosti preplitke. Pozneje, spom.ladi, bodo kosti molele iz zemlje. Ko bo odjuga. Povsod kosti. Ne, tega nočem več. Ne, ne In vedno jaz. Da, vedno jaz ležem v jamo, če je pravšnja. Vedno jaz. Jeziis je še enkrat pogledal svojo razparano rokavico. Povzpel se je iz plitke jame in napravil štiri korake proti neki temni hsi. Ta Usa so bili mrtvi ljudje. Bili so tako skrivenčeni. kakor da bi bili otrpli sredi razuzdanega plesa. Jezus je počasi in pazljivo spustil kramp poleg kupa mrtvih ljudi. Lahko bi ta kramp tudi zalučal, kram- pu to ne bi prav nič škodilo. Toda spustil ga je počasi in pazljivo, kakor bi se bal, da bo koga prebudil ali vzne- miril. Da, pri bogu, nikogar prebuditi. Potem je odšel mimo njih skozi škripajoči sneg proti vasi, ne da bi se ozrl. Odvratno. Sneg natanko tako škriplje, natanko tako. Privzdigoval je noge in jih zabadal v sneg kakor štorklja, samo da bi ne škripal. Za njim je vpil i>odoficir: Jezus! Takoj se vrnite! Za- povedujem vam! Takoj morate nadaljevati z delom! Pod- oficir je kričal, toda Jezus se zanj ni zmenil. Samo za- mahnil je z rokami, kakor da bi hotel reči: Tiše, tiše! Da bi se pri bogu, nihče ne prebudil. Tega nočem več. Ne, ne. Vedno jaz. Posta.jal je vse manjši in manjši, dokler ni Izginil za snežnim zametom. Nadal jevanje in konec prihodnjič Ali poznate svoj kraj? (6) Dragi bralci, veseli smo vašega sodelovanja. Vedno več dopisnic prihaja k nam; pa ne samo iz krajev, ki so na fotografiji, temveč tudi od drugod. Pa pravilnih je veliko! Nagrade v tem tednu bodo prejeli: 30,00 din — Jožica Bališ, Predenca 13, Šmarje 20.00 din — Albina Koražija, Sp. Sečovo 42, Rogaška Slatina 10,00 din — Zofija Sevšek, Predel 8, Šmarje pri Jelšah Ce boste uganiU, kateri kraj je danes pred vami, pa nam sporočite na dopisnici na naslov: Novi tednik, Gregorčičeva 5, Celje, do ponedeljka, 18. septembra. Izžrebancem čestitamo! DVOJE VZGOJ v srečnem sosedstvu je živelo dvoje družin. Obe sta imeli dvoje hčerJdc in ponosni na svo- ji edinki sta tekmova- li med seboj, če je imela prva novo obleko, jo je dobila prav gotovo tudi druga. Tudi prijateljici sta. bili med seboj. Sku- paj sta hodili v šolo, se^ na dvorišču igrali in dru- ga drugi zaupali svoje te- žave. Tako sta zrasli do tistih let, ki pravijo, da so za razvoj odločilna. Do muhavih pubertetniških let, ko je za nje vse ne- skončno težavno ali pa ne- pomembno. Zdaj pa — kar naenkrat so oboji starši začutili, da je treba v vz- goji bolj poprijeti. In se je začelo . . . Prva sose- da je vpregla dekle v vajeti, dru^a ji je dala vso možno svobodo. Si- cer kontrolirano, pa ven- dar tako, da dekle ni ob- čutilo. Vsedla se je k njej, ji razložila, v kakš- no obdobje stopa, da do- zoreva, da je potrebno za dekle takšno in takš- no obnašanje . . . Prva mati pa je zaukazala pre- poved vsega: shajanje v v družbi, kino, ples, dopi- sovanje, prepovedala ji je celo shajanje s prijatelji- co, ker je ona pokvarje- na. To je povedala tudi i njeni materi, češ, mislilal sem, da znaš vzgajati de-1 kleta, pa ji vse pustiš, po- veš ji celo, kako se roje- vajo ljudje, strahota, ka- ko si materialistično raz- položena, ne dovolim, da se dekleti družita . . . Od takrat naprej sta bi- li prijateljici razdvojeni. Vsaka je ubrala svoja po- . ta. Hodili sta v sredrijo šolo in kmalu sta bili na koncu. Obe sta šli študi- rat na univerzo. »Lepo« vzgojena je po dveh le- tih pohajkovanja, ker se ni znašla v tujem svetu, ker ni bilo maminih pe- ruti, da bi jo grele, razo- čarana vrnila domov. Z otrokom, ki je hil na po- ti. Mamina vzgoja je ro- dila napačne sadove. Druga je zrasla v zrelo osebnost. Ker je bila pri- vlačna in je potrebovala denar, je postala stevar- desa. Nasmejana se vrača v svoj domači kraj, ker ji je svobodna vzgoja po- nudila toliko lepega. Je- mlje tisto, kar ji pri ja in z zdravo pametjo presodi, kaj lahko. Dvoje zgodb je napisa- 'o življenje. Pa vendar nam daje misliti, morda prav zaradi tega, ker človeka svoboda bremeni, mu pa obenem daje neizčrpne možnosti, da se ove, opre- deli in odloča sam. miriii'epörtaza DEŽEVALE ČESTITKE IN NAGRADE Petek, večer v laškem domu »Dušana Poženela«. V pred- verju igra godba na pihala. Dvorana se polni in kmalu m več prostega sedeža. Moški pevski zbor zapoje in priteg- ne prisotne k zbranosti ob svečanem trenutku, ko pred- sednica delavskega sveta in direktor podjetja opisujeta življenje, delo, napore, pre- mnoge težave in delovne zma- ge kolektiva v minulih 40 le- tih. Prisoten kolektiv je spon- tano pozdravljal najstarejše člane kolektiva, ki so jim na odru izročali priznanja in na- grade, ko so se čestitkam pridružili tudi pionirji šole »Primoža Trubarja«, nad ka- tero ima kolektiv »Volne« pa- tronat Najprej so bili prisrčnih čestitk deležni trije, ki so ko- lektivu zvesti že 33 let. Anica Pavlinčeva, Julka Kovačeva in Franc Guček so dobili zla- te značke, šopke cvetja in ročne ure. Zlate značke in ure so dobili še: Anica Kol- šek, Franc Krampušek, Ana Riček, Terezija Hrastnik. Terezija Hrapot, Cita Sipko- va, Zofija Zupanova in Jože Šanc. Devetindvajset delavk in delavcev, ki so v kolektivu med 25 in 30 let, so pravta- ko aobili ure in srebrne znač- ke, vsakega delavca pa so okitili z navadno spominsko značko. Knjižne in drugačne prak- tične spominske nagrade so razdelili tudi predstavnikom samoupravnih organov, poli- tičnih organizacij v podjetju in vodilrdm delavcem, le-tem predvsem za zasluge v času rekonstrukcije in sanacije podjetja. Čestitkam so se pridružili še predsednik ob- činske skupščine, ki je ko- lektivu podaril skulpturo tal- ca, delo akademskega kiparja Frančiča, predsedik občin- skega sindikata in sekretar občinske konference SZDL. ki je izročil kolektivu izredno priznanje Osvobodilne fronte, dodeljeno nekaj dni poprej na seji izvršilnega odbora ob- činske konference SZDL. Sledil je veseli del. Poleg priljubljene pevke Irene Ko- hontove, ki so jo spremljali miličniški godbeniki iz Ljub- ljane »Bendžo 5«, so na pri- reditvi sodelovali člani mari- borskega gledališča — znani humoristi Tijek_ štef. Kolektiv je bojda vzdržal v pesmi, veselju in plesu do ra- nih jutranjih ur. Ne samo za- radi štiridesetletnice, temvcc tudi zato, ker lahko spričo uspehov zadnjih let mirneje zrejo v prihodnost. -ee. NOVA ŠOLA V TEMI Ves okoiliš Rimskih To- phc se veseli nove osnovne šole, ki je bila minulo so- boto svečano otvorjena. Da je v poslopju že elektri- čna napeljava, je očitno, saj so ob otvoritvi upo- rabili ozvočenje. Ko pa so na pogostitvi gostov na otvoritveni svečanosti ho- tei:i post reči tudi z neiz- bežno črno kavo, so kuha- rice na mah pogrešale sta- rosvetni štedilnik na trda goriva. Električnega toka ni bilo. Baje so ga »elek- trikarji« vzeli tudi že prej- šnje dni, a tudi v pone- deljek so otroci sedeli pr- vo uro v jutranjem mra- ku, ker se luči niso pri- žgale. Na intervencije, da naj distributerji dajo tok šoli, so le-ti odgovorili, da investistor ni poravnal ob- veznosti do njihovega pod- jetja. Bržčas je še kaj v tej novi šoli, kar še ni po- ravnano Kako bi bilo, če bi recimo dobavitelji po- braili stole in mize, če bi gradbeno Dodjet.ie odkrilo streho itd? IZREDNA PODELI- TEV PRIZNANJA OF Minuli teden je izvršni od- bor občinske konference raz- pravljal o dosedanjem pote- ku pripi-av za združitev delav- skega in kmečkega zdravstve nega zavarovanja. Za nada- ljuj potek m FKDživitev akci- je so v občinski koordinacij- ski odbor izjvolili svoje zas- topstvo, za pKMnoč krajevnim organizacijam SZDL pa dolo- čili posamezne člane, ki bolo sodelovali v nadaljniji politič- ni dejavnosti za usi>ešno in- formiranje in kasnejšo izve- dbo referenduma, ko se bodo občani odločali za ali proti združitvi obeh zavarovanj. Izvršni odbor je na isti seji sprejel sklep o izredni dode- litvi priznanj OF kolektivu delovne organiaacdjie »VOL- NA«, ki te dni praznuje 40. letnico obstoja. Priznanje je ta delovna orgarozacija dobila predvsem zato, ker je svoj jubilej obogatila z izredno po- membnimi delovnimi uspehi, ki so to delovno organizaci- jo dvignili od skrajno kritič- nih razmer na stopnjo vodil- nih v volrarski stroki tako po celotnem dohodku, po rentabilnosti dela, glede de- litve dohodka v sklade ter izboljšave zaposlenih ob iz- datno povečanih osebnih do- hodkih. INTERESNE DEJAVNOSTI V PIONIRSKEM DOMU v letošnjem letu bodo v Pionirskem domu nadaljevali z interesnimi dejavnostmi. Spet bo začel z delom dram- sko recitacijski krožek, ki ga bosta vodila Darinka .Joštova in Marija Goršičeva. Foto kro- žek bo deloval pod vodstvom Bogomira Sipca, likovni kro- žek bo vodil akademski sli- kar Djemal Djokovič, ritmič- no folklorni krožek pa Jagrič Ciril in Milojka Božič. Že lansko leto pa se je vodstvo Pionirskega doma pri- zadevalo, da bi dobili ustrez- nega mentorja za šahovsko dejavnost. Pa se je izkazalo, pa imajo tudi letos še s tem težave, da ni mogoče dobiti ustreznega šahista—pedagoga, škoda, ker je za to vrsto športa, zlasti po zadnjem .ša- hovskem prvenstvu, veliko za- nimanja! PIONIRSKA KONFERENCA PRED VRATI Pionirske igre Tisoč radosti se nadaljujejo. Ker pa je pred durmi pionirska konferenca, ki bo 29. novembra, so pio- nirski odredi po šolah dobili še dodatne naloge. Društvu predložiti dokiunentacijo svo- jega pionirskega odreda za osvojitev znaka Pionirski od- red Tisoč radosti. Še večje pa so priprave, ki potekajo za proslavo 30— letnice pionirske organizacije, ki bo decembra meseca. Vsak pionirski odred bo moral pri- praviti lastno zgodovino odre- da, od prvih začetkov in mo- rebitnih uspehov. Zaželene so razstave, grafikoni, prikazi posameznih dejavnosti. 610 OBROKOV V PIONIRSKEM DOMU Letošnje kapacitete v Pio- nirskem domu so polno izko- riščene. Pripravljajo že 610 vsakodnevnih obrokov hrane po 5 dinarjev. Prvi mesec šo- lanja je en obrok stal štiri in pol dinarje, kar pa nova kal- kulacija kosil ni prenesla. Ko- silo tudi po novih cenah ni predrago, vprašanje je le, če se bo toliko otrok lahko brez prerivanja zvrstilo pri okencih. Sloves dobre kiihinje gre na- okoli, zato je lačnih želodčkov, ki bi šli radi siti v šolo, ved- no več. OBSOJAMO TEROR! Predsedstvo občinske konference Zveze mladine Saovenije — Celje je na svoji seji z dne 7. 9. 1972 z ogorčenjem sprejelo vest o napadu komandosov »Čr- ni september« na izraelske športnike na XX. jubilej- nih olimpijskih igrah v Münchnu Predsedstvo ObK ZMS C:elje obsoja takšno akcijo in meni da s takšnimi de- janji palestinsko ljudstvo izioiblja naklon.jenost mi- roljubne in napredne sve- tovne javnosti. Prav tako meni. da olimpijske igre ne morejo biti mesto za politično in teroristično obračunavanje. Občinska konferenca ZMS predsedstvo CELJE JABOLKA NA SLOMU v nedeljo so na velikih sad- nih plantažah SLOM na Po nikvi pri Šentjurju — eko- nomska enota šentjurskega Kmetijskega kombinata — že pričeli s prodajo jabolk na drobno, kar je še posebej do- brodošlo ob sedanjem po- manjkanju kvalitetnega sadja, ki je poleg tega še zelo drago. Na Slom že leta in leta pri- hajajo stalni kupci iz vseh mest Slovenije, saj vedo, da dobijo tu resnično dobro sad- je. Tudi to nedeljo so se pri- peljali številni Ljubljančani, ki jim je to pomenilo poleg dobrega nakupa še prijeten izlet. Upravnik Sloma, VINKO MASTNAK, nam je povedal, da so pričeli prodajati »zlata pramena« in »koks oranža« po 2 dinarja 80 par. V teh dneh bodo pričeli še s proda- jo »jonatana«, »zlatega deliše- sa« in drugih, in sicer po 3 dinarje 50 par za Jcilogram. Razveseljivo je to, da na Slomu prodajajo tudi naj- manjše količine in to od ju- tra do večera. REFERENDUM O ZDRUŽITVI NOVEMBRA Kl.jub temu, da je bil da- tum referenduma o združeva- nju zdravstvenega varstva kmetov iii delavcev preložen iz meseca oktobra v novem- ber, se nanj v Slovenskih Ko- njicah že zdaj pripravljajo. Osnovali so komisijo, ki bo pripravila ustrezne predloge, ker so vsi dejavniki močno zainteresirani, da bi do zdru- žitve prrišlo. Program je že pripravljen in čaka samo še na uresničitev. ZREČE VODA DO NOVE DOBROVE Te dni bo stekla voda po novem vodovodnem omrežju do novega nase- lja v Novi Dobrovi. Kra jovna skupnost Zreče, ki skrbi za komunalno ure- ,)an.je, .je potegnila vodo oo zajet,ja do novega na- selja. Tako bo dolgoletni problem — pomanjkanja vode v Zrečah, rešen. Kra,jevna skupnost ureja tudi cest« v Zaklanec. mali intervju Vprašuje: Milan Seničar Odgovarja: Mirko Vrečko V nedeljo bodo v Šent- jurju odkrili sp^^menik skladateljem Ipavcem. Za ta pomemben kulturni do- godek je ves čas skrbel poseben Upravni odbor za postavitev spomenikov Ipavcem. član tega odbo- ra je tudi prosvetni dela- vec MIRKO VREČKO iz Šentjurja. »Kje se je pravzaprav porodila ideja o postavit- vi spomenikov?« »Ideja o postavitvi spome- nikov je bila dolgoletna želja starejših Šentjurča- nov. Gornjih tržanov in drugih občanov, svojo rea- lizacijo pa je doživela v veliki meri po zaslugi predsednika občinske skupščine Šentjur, Acija SVETINE.« »Je bila pot od želje do uresničitve težka?« »Samo željo ni bilo tež- ko spremeniti v resnič- nost, ker je bila povsod živo prisotna. Bilo pa ji več idej glede spomenikov. Niti odbor, niti javnost in drugi si niso enotni o lo- kaciji, vendar to ni vne- slo razdora. Kot veste, bo- do spomeniki v Gornjem trgu.« »Zakaj ste se odločili za Gornji trg Šentjurja?« »Vzrokov je več. Prvi poteka iz šentjurske pre- teklosti. 1934. leta je bila v podstavek vkopana listi- na, s katero so si občani med njimi so bili naj- uglednejši kulturni delav- ci in občar.4 Šentjurja — zadali nalogo, da bodo na tem mestu postavili spo- menike. Drugi razlog je v tem, da so bili Ipavci slo- venski romantiki in prav gotovo po svoji vsebini de- lovanja sodijo v mimo okolje Gornjega trga, v staro trško jedro.« »Ste imeli probleme z de- narjem?« »Tudi to je bil eden od razlogov, da nismo odloči- li la postavitev spomeni- kov ob glavnem križišču v Šentjurju, namreč tu bi bi- lo vse skupaj mnogo, mnogo dražje. Celo tako drago, da ne bi bili v sta- nju uresničiti zamisli.« »Koliko bo stalo odkrit.ie spomenikov?« »Vse skupaj, torej otvori- tev, spomeniki in ureditev okolja približno 15 starih milijonov.« »Kako ste zbrali potreb- na sredstva?« »S pomočjo občinske skupščine, šestnajstih dru- gih občinskih skupščin, prodajo 4.000 spominskih razgledr-ic, prispevkom go- spodarskih organizacij in posamemikov, še zlasti naj t-u omenim' zasebne obrtnike, saj so nekateri dali tudi do .500 novih di- narjev.« »Kaj pomeni postavitev spomenikov za Sent,iur in Sentjurčane?« »Kot prvo pomeni veU- ko kulturno pridobitev za Šentjur. S tem ne bomo predstavili samo Ipavce Sloveniji in Jugoslaviji, ampak tudi Šentjur. To je tudi velik plus za mlade, saj na naših šolah dajemo vse premalo p>oudarka kul- tuT'Di preteklosti. Občani, od upokojenca do zdrav- nika. bodo ob tem začu- tili, da ob vsem tem vla- ganju v čim hitrejši gospo- darski napredek nismo poza.bili tudi na kulturne vrednote.« RAJKO MIRTIČ - PETDESET - LETNIK Petdeset let je nedavno dopolnil Rajko Mirtič, od tega 20 let ko Celjan, ka- mor je prišel kot poklic- ni vojak po službovanjih v raznih slovenskih me- stih Trbovljah, Sloven- skih Konjicah in Poljča- nah. Življenjska pot Rajka Mirtiča je enačica usoa njegovih tisočev vrstni- kov. Med okupacijo so ga Italijani junija 1942 kot čevljarskega vajenca skupaj z očetom aretirali v raciji in ga poslali v Italijo. Na srečo so tran- sport pri Verdu ustavili partizani, rešili interni- rance in Rajko se je zna- šel med partizani. Nekaj časa je bil v kolesarski četi šercerjevcev, tolkel se je v roški ofenzivi, fe- bruarja 1943 je obležal hudo ranjen blizu Rakeka kotrpna pot partizana Murna po Notranjskih gozdovih, bolnišnicah. Zdravljenje v osvoboje- nih Dolenjskih Toplicah je bilo kratkotrajno. Po nemški zasedbi Dolenj- ske so ga prepeljali v Rog, od tod pa v Italijo, kjer pa ni ostal dolgo. Vrnil se je v Dalmacijo, od tod kot miličnifc v Ljubljano, kjer je postal komisar čete v enoti voj- ne oblasti in postal po- ročnik. Po vojni je služ- boval predvsem na Šta- jerskem in v Prekmurju kot oficir vojnih odsetcov. Dvajset let v Celju je za Rajka Mirtiča doba prizadevnega dela poklic- nega vojaka, aktivista v političnih organizacijah. Spričo svojega razvitega tovariškega čuta in vedre šegavosti si je pridobil v našem mestu obilo prija- teljev in znancev, ki mu ob lepo zaokroženem ju- bileju želijo še veliko let in dobrega zdravja. >OROKA IN KRIZ NA HRBTU? Tejšnjo soboto so začude- oči celjskih meščanov str- le v trpina, ki sta prena- a lesen križ na hrbtu, remljala ju je družba vese- fantov. Prirojena radoved- it mi ni dala miru in stopi- sem za njimi. Izvedela sem, sta se »ta prava« celjska ita odločila za skok v za- sski stan. Prijatelji so jima eli nazorno prikazati, kaj vse ju čaka v zakonu, zato so jima naprtili 80 kg težek križ. Vendar to ni spremenilo nju- ne trdne odločitve in v soboto (9. 9. 1972) sta izrekla svoj usodni »DA«. Čestitkam se pridružuje tudi naše uredništvo. Opomba: Križ sta prenašala Hönnignian Gusti in Božič Drago. Marijagradec ASFALTNI TRAK? Program izgradnje šol m ureditve cest je bil politič- na platforma, na osnovi ka- tere so se občani na območ- ju Lašikega m Rimskih Top- lic odločali na referendumu. Medtem ko so krajevne skup- nosti v območju Rimskih To- plic osvojile princip sprotne razporeditve sredstev po kra- jevnih skupnostih, je bilo za laško območje osvojeno na- čelo prioritetnega terminske- ga načrta. Tako je bilo za letošnje leto predvideno, da bo zgrajen nov cestni potez v klanec v Breze, kar je bilo izpolnjeno, da pa bo letos as- faltirana tudi Titova cesta s podaljškom do Marijegradca oziroma do meje Lahomne- ga. Ce bo mogoče, tako je bi- lo rečeno, ne pa tudi napi- sano, bo asfalt položen že za praznik. To seveda ni bi- lo mogoče, ker je rekonstru- kcija klanca v Breze terjala več sredstev, kot jih je pro- gram predvideval. V krajevni skupnosti Mari- jagradec izvoljeni režijski od- bor je skupaj z organizacijo SZDL priprvaljen začeti ak- cijo še dodatnega zbiranja prispevkov, ver_dar pa šele v trenutku, ko se bodo začela dela pri asfaltiranju v prog- ramu predvidenega odseka. Občani želijo z dodatnimi sredstvi podaljšati asfaltni trak kolikor mogoče daleč po duiini, vendar pa vodstvo krajevne organizacije SZDL ocenjuje, da bi pred začet- kom del akcija ne uspela, ker je bil asfalt proti Lahomnem že večkrat obljubljen, pa so obljube ostale le besede, če- prav gotovo ne brea uteme- ljenih razlogov. Tudi na zadnji seji izvršil- nega odbora krajevne organi- zacije so najbolj živo raz- pravljali o cesti. Občanov se namireč ponovno loteva ne- zaupanje, kajti september je tu in kmalu bo zima, pozimi pa so cestna dela nemogoča. Večina občanov ve in si lahko izračuna, da ne more po prvih mesecih zbiranja sa- moprispevkov biti dovolj de- narja za takšno investicijo, kot je utrditev in asfaltiranje dveh kilometrov cestišča. Ve- do pa tudi to, da sestavljal- ci programa niso kombinira- li na pamet in povprek, da so takrat vedeli za pota in možnosti, da bi bil program tudi terminsko izvedljiv. Ker se je najbrž pri izvedbi na- črta kaj zataknilo, a najbrž se ni pri plačnikih samopris- pevka, bi bilo prav, če bi jav- nost vedela za to, da se kri- tika in nejevolja ne bi zgri- njala na naipačne naslove, predvsem pa re na račun vseh številnih aiktivistov, ki so pred občani nastopali z omenjenim programom v ro- kah. JURE KRAŠOVEC LETA ZVESTOBE iRd tremi najstareijišimi ru kolektiva »Volna« Laško, jkarejšimi po letih službe mreč, je poleg Julke Ko- Seve in Franca Gučka tudi a Pavline. Ker je ob jubi- u tovarne bila stara ko- let, pomeni, da je za- ^ delati v nekdanji tekstil- tovarni pred 33 leti, torej ; 15 let stara. ije ste začeli, v zgornji ali önji tekstilni? Začela sem ?)o:lnji pri Gerkmanu. Pa je že prvi dan lastnik od- nl, ker mlada in šibka, i sem bila, nisem takoj do- 8la norme. Kaj ste potlej «i? Šla sem v gornjo to- tio k Bžečku, ki me je 6jel. Od taikrat do danes » 33 let neprekinjeno v tej toi. Kdaj je bilo najbolj lo? Kot sem rekla, pr/i : No, tudi kasneje je bilo feokrat težko, predvsem, lar smo zelo malo zasluži- To je bilo v teh tridesetin ^ nekajkrat. Kako bi vam če bi pred leti, ko je ' tovarna v krizi, proizvo- lo ustavili? Bilo bi hudo vse, zlasti za družine, še 'ebej pa za tiste, ki jim osebi dohodek v »Volni« po- meni edini vir preživljanja. Ste zadovoljni, da se je v zadnjih dveh, treh letih po- ložaj tako popravil? Seveda sem. Upam, da bom preo- stali dve leti, kolikor mi še manjka do upokojitve, bo tj brez skrbi. Kakšno kvalifi- kacijo imate in ali vam da- nes predstavlja norma že spet preglavice? Sem tkalka. Mo- ram reči, da še vedno zmo- rem dosegati normo in da se ne ustrašim mlajših od se- be. Seveda pri tem nikoli ne p>ozabim na moj prvi dan v tovarni. Vesela sem, da je 25daj za novinke drugače, da se uvajajo, da imajo prei- skusno dobo, da se morajo učiti. Je čisto drugače kot nekoč, to moram priznati. J. KRAŠOVEC Uršlja gora Na pobudo zvez prostovolj- cev—borcev za severno mejo 1918/19 je bila tokrat prene- sena spominska plošča dveh padlih koroških borcev iz opuščenenga pokopališča v Šo- štanju ter vzidana v spomenik na Uršlji gori, kjer je bilo odkritje in komemorativna svečanost v nedeljo, 3. sep- tembra ob številni udeležbi borcev, upokojencev in dru- gih. Sodeloval je moški pevski zbor društva upokojencev Šo- štanj pod vodstvom pevovod- je in koroškega borca Ivana Naraločnika. Odkritje plošče je izvršil predsednik zveze Slovenj Gradec Srečko Zlato- per. Ob spomeniku je imel spo- minski nagovor predsednik ZPBSM 1918/10 Šoštanj Pra- nj o Stanovšek. Po govoru so borce počasti- li z enominutnim molkom, nakar je moški pevski zbor zapel Malgajevo pesem in še nekaj borbenih in narodnih pesmi. Skozi gosto meglo je od časa do časa posijal sonč- ni žarek, kar je svečanost ob treh spominskih ploščah padlih koroških borcev še poveličalo. Fr. S Kozjansko in mladi ŠE AKCIJE! o mladinski delovni brigadi iz Ljubljane, ki je bila poleti na Kozjanskem, gradili so vodovod Fužine—Sotla, smo že poročali. Te dni pa smo izvedeli, da bo naslednje leto še precej večja delovna akci- ja, v kateri bodo sodelovale tri delovne brigade, in sicer brigada iz pobratene^ srbske občine Arilje in brigada iz Bosne, iz Cajniča, ki je po- brateno mesto Arilja. Tako so se odločili predstavniki obči- ne Arilje, ki so se te dni mudili ob priliki občinskega praznika v šmarski občini, na proslavi občinskega praznika v Bistrici ob Sotli pa so bili tudi nekateri izmed mladih, ki so poleti gradili vodovod in pomagali pri elektrifikaciji Vetrnika. Seveda bodo pri tej delovni akciji pomagali tudi domači mladinci. Delovna akci- ja, ki jo načrtujejo za nasled- nje leto na Kozjanskem, gra- dili naj bi cesto in začeti vo- dovod, bo tako postala zvezna delovna akcija. O načrtih za delovno akcijo bodo še razpravljali, vendar je idejni projekt že rešen, potrebna so le še sredstva. Omenili smo že v naših član- kih, da so bili ljubljanski mladinci zelo zadovoljni s ko- zjanskimi ljudmi in da si še žele na Kozjansko. Ko so o vsem tem razpravljali » pred- stavniki občine Arilje, so tudi oni bili navdušeni nad pred- logom, da njihova mladina pomaga graditi cesto in vo- dovod Kozjancem. Ker je ob- čina Aril.ie pobratena z bo- sanskim krajem Cajničem, so se dogovorili da bodo tudi njim predlagali podobno. Lahko torej pričakujemo, da .se bomo naslednje leto sre- čali z veliko delovno brigado na Kozjanskem. Milenko Strašek V vsak dom NOVI TEDNIK MIZARSTVO PETER HRASTEU LAŠKO sprejme kvalificiranega mizarja ^ Nastop službe takoj, ali po dogovoru. Osebni doiio- öek od 2.200 d!alje in možrx)st kredita. prometne nesreče KOLESAR ZAPRL POT AVTU il'DO OTRIN, 34, iz Laškega, je vozil z osebnim aHo- mobilom po ulici XIV. divizije v Celju, ko je z avtobu- snega postajališča zavil predenj m mu tako zaprl pot, ko lesar MARKO MRDJA, 34, iz Celja. Avtomobilist ga je kljub zaviranju zadel. Kolesa-rja so laže poškodovanega odpeljali v celjsko bolnišnico. NEPRAVILNO ZAVIJANJE IVAN NOVAK 68, z Babnega pri Celju, je vozil s ko- lesom po dovozni poti od Avto servisa in zavil na Ipav- čevo ulico v Celju Tako je zaprl pot vozniku osebnega avtomobila ANTONU 2AGERJU, 46, iz Celja, ki ga je kljub zaviranju zadel. Novak si je pri trčeniu zlomil ključnico. MED PRI ilTEVANJEM ZADEL VPREGO ANTON F EMŠAK, 64, iz škofje vasi, je vodil vprego na cesti I. reda. Z njim je bil na vozu ANTON VREČKO, 60, iz škofje vasi. V desnem dvojnem ovinku v Škofji vasi je pripeljal za njima voznik tovornjaka s prikolico GIOVANNI BUSATTA iz Gorice in tako tesno prehiteval vprego, da je zadel voz. Pn tem sta bila hudo telesno poškodovana Premšak in Vrečko. Lažje je bil poškodo van tudi sopotnik v tovornjaku, škode je za 13.000 di- narjev. POČENA ZRAČNICA MARIJA STVARNIK iz Košnice se je peljala s kole- som iz Celja proti domu, ko ji je počila zračnica na pred njem kolesu. Pri padcu je Stvamrikova dobila pretres možganov. DVOJNO TRČENJE MIROSLAV KOLAR, 40, i-z Štor, je vozil z oseb.xm avtomobilom proti Celju, za njim pa BRANKO MARIC, 25, iz Celja. Na Gomilskem je nenadoma stekel čez cesto BLAŽ ROZMAN, 61, iz Laškega. Kolar je zaviral, vendar trčenja ni mogel preprečiti. Zadel je pešca, ki je dobil hude poškodbe. Zaradi nenadnega zaviranja se je v Ko- larjevo vozilo zaletel še Marič s svojim osebnim avtomo bilom. škode je za 5000 dinarjev NESREČA V PUSTEM POLJU IVAN TRATNIK, 62, iz Pustega polja, se je pelja.l s kolesom iz Nazarja proti domu, ko ga je prehiteval mo- torist MARTIN KPiEBS iz Florjana pri Gornjem gradu. V tem trenutku je kolesar zavil na ievo Pri trčenju je dobil kolesar pretres možganov in druge poškodbe. POBEGNIL S KRAJA NESREČE STANE PIGNAR, 22, iz Gomilskega, se je peljal z neregistriranim mopedom in brez vozniškega dovoljenja IZ Braslovč proti domu. V Sp. Gorčah se je srečaval z dvema kolesarkama in pred srečanjem zavil na levo. Pri tem je zadel 14-letno ANICO LAZNIK z Gomilskega. Oba sta padla Laznikova se je hudo poškodovala, Pignar pa je dobil lažje poškodbe Mopedist se je kmalu zatem pobral in pobegnil s kraja nesreče. BREZ VOZNIŠKEGA DOVOLJENJA ANTON MESTINŠEK 52, iz Sodne vasi, je pripeljal s trga Podčetrtek z osebnim avtomobilom in brez vozni- škega dovoljenja na cesto II. reda, ne da bi se prepričal ce je prosta. Iz Mestinja je pripeljal z osebnim avtomo bilom IVAN BOŠTJANCIC, 35, iz Polja ob Sotli, ki je kljub zaviranju trčil v Mestinškovo vozilo. Odbilo ga je v obcestni propust. Pri tem so bili laže poškodovani voznik Boštjančič, žena ALBINA, sin DEJAN in MARIJA •JEZOVSEK iz Mestinja. Za Boštjančičem je pripeljal še BORIS FIŠER IZ Podloga in zade*] v njegov aivtomobil Škode je za 20.000 dinarjev VLAK GA JE ZBIL FRANC VORNEKAR, 16, iz Topolščice, se je peijc,. s kolesom po cesti IV. reda iz Belih vod proti Velenju in na cesti šoštanj—Velenje zapeljal na nezavarovan že lezniški prehod, ne da bi se prepričal o varnosti. Iz Šo- štanja je privozil tovorni vlak. katerega lokomotiva je zadela kolesarja in ,ga zbila trinajst metrov daleč. Obležal je nezavej^tein s hudimi p-oškodbami. KRIŽIŠČE PAVEL MATJAŽ, 29, iz Celja, je vozil po Kersniko.j ulici v Celju proti Dečkovi cesti, ko je z neprednostne Oblakove ulice pripeljal v križišče z osebnim avtomobi lom DRAGO SKOK, 42, iz Mežice. Trčil je v do.sno stran Matjaževega avtomobila s takšno silo, da ga je vrglo v drevo, njegovo vozilo pa ob levi pločnik. Pri tem sta oba voznika padla iz avtomobila. Matjaž je bil laže po škodovan. Skok pa teže. .škode je za 20.000 dinarjev. V ROB ZELENICE ANTON PREVOLNIK, 25. iz Celja, je vozil z oseb nim avtomobilom po Cesti na grad proti Celju. Na kri- žišču s Teharsko cesto je zavijal na levo proti mestu in zaradi prevelike hitrosti trčil v rob zelenice. Odbilo ga je na hodnik za pešce, kjer .se je avtomobil prevrnil na streho. Pri nesreči .sta bila poškodovana voznik in njegov sopotnik IVAN KOROŠEC, 33, iz Celja. Škode na vozilu je za 8000 dinarjev OKVARA NA TRAKTORJU IVAN HRIBERŠEK, 28, iz Rečice ob Savinji, je iiiea V0'žnjo iz Mozirja proti Celju v Ljubiji zaustavil nere gistriran traktor zaradi okvare. Zaustavil je na nekoliko nepreglednem ovinku in prižgal rumeno rotacijsko luč. Za njim je pripeljal z osebnim avtomobilom CIRIL RIGA. 20, iz Nazarja, ki je videl traktor na razdalji 150 metrov, vendar ni zmanjšal hitrosti. Zaviral je šele v bližini trak- torja. Zaneslo ga je na levo, ko je pripeljal nasproti z osebnim avtomobilom MARTIN GOLOB, 23, iz Podgorja. Golob kljub močnemu zaviranju ni mogel preprečiti trče nja. Voznik Golob in sopotnica STANISLAVA PLEŠNIK .sta dobila nekaj prask, škode na vocsilih pa je za 10.000 dinarjev. 12. stran NOVI TEDNIK St. 37 — 14. september 1972 Bistrica ob Sotli Vsaka občina vsaj enkrat na leto obračuna sama s sabo, s svojimi uspehi, neuspehi, sooči se takorekoč z delom celega leta in če je še kakšen dan bolj pripraven za to kot občinski praznik, je vprašanje. Med dvignjenimi zastavami, hreščečimi zvočniki, paradami in govori se utrne marsikatera misel, dobra in slaba, a vendarle koristna. Takšni so pač občinski prazniki. Takrat ljudje pozabljajo na težave, na boj z napredkom, zaostalostjo, takrat pridejo na vrsto ie uspehi. Tako in nič drugače je bilo tudi v Bistrici ob Sotli minulo nedeljo Na predvečer občinskega praznika so bili po večjih krajih šmarske občine parti- zanski mitingi takoj potem, ko so SI- pripadniki partizan- skih enot zgrnili v vas in za- selke obsoteljske in kozjan- ske doline. In če nas ne bi impresioniralo nič drugega, nas je to, kako so ti ljudje, ki so skozi celo vojno ne- sebično pomagali partizanski vojski s hrano, s svojimi lastnimi življenji, pomagali tem ljudem tokrat, ko je vse daleč vstran in je vse tako- rekoč neresnično in samo priprava. Cele noči so ženice pekle kruh, pohale piščance in delale skratka vse to, kar so počenjale med vojno za svoje fante. Prenekatera med njimi dve noči ni zatisnila očesa, samo da so fantje do- bih svoije. V Polju ob Sotli so občani z vozovi vozili hra- no za miting, za svoje borce, seveda zastonj, v dobri želji, da bodo fantje, premočeni do kože, nahranjeni, veseli in močni. Takšno je bilo tudi vzdušje. Daleč stran sem od vojne in tega ne poznam, a vendarle sem tokrat prvič v življenju dobil občutek, kaj je ta narod, kohkšna je bila njegova vloga v narodnoosvo- bodilni borbi. Nič drugače ni bilo drugod in nič drugače ni bilo s par- tizanskimi mitingi. Nobene posebne priprave, kljub temu pa je bilo vse tako zelo par- tizansko, kot sem si vedno predstavljal. V nedeljo zjutraj, spali smo še, so Bistrico napadle par- tizanske enote, in ko se je povsem zdanilo, je bil napad končan. Fantje v uniformah, mnogi znani obrazi, ki jih dan za dnem lahko vidite na pomembnih mestih v občin- siki skupščini in drugod, so se sprehajali po trgu. Vse je bilo v zastavah, godba je hrupno igrala skozi zvočnike in FKD trgu se je od časa do časa oglasila znana kozjanska partizanska pesem, ki je že v času vojne dajala pogum in zanos kozjanskim parti- zanskim borcem. Najbrž ni nikogar, ki ne bi poznal Gobčeve pesmi: Le naprej, odred kozjanski. Ob osmi uri se je na trgu v Bistrici ob Sotli nekoliko umirilo. V dvorani prosvet- nega doma, ki so ga popol- noma prenovili, je miel slav- nostno sejo družbeno politični zbor skupščine občine Šmar- je pri Jelšah, na kateri je govoril predsednik skupščine Beno Božiček. Predsednik skupščine je v svojem govo- ru še posebej poudaril veliko borbo kozjanskega naroda m vsega šmarskega ljudstva v boju proti okupatorju pa tu- di njihove velike napore pri izgradnji boljšega jutrišnje- ga dne. Dolga bi bila vrsta če bi naštevali vse uspehe, ki so jih dosegli šmarski ljudje v teh letih. Na koncu svojega govora je predsednik občinske skupščine tudi po- udaril, da je tudi slovenska javnost slednjič priskočila na pomoč tisti Kozjanski, ki je dala v drugi svetovni vojini toliko žrtev. V drugem delu slavnostne seje so podpisali listo o pobratenju mod obči- no Arilje iz Srbije in šmar- sko občino, zatem pa so po- delili številna priznanja za- služnim občanom, Jci so se tako ali drugače izkazali pri udejstvovanju v dmžbeno po- litičnem življenju v občini. Po končani slavnostni seji so se vsi preselili na novo zgrajeno šolsko igrišče, ki je eno najlepših v občini, kjer je bilo množično zborovanje občanov šmarske občine in njihovih predstavnikov sku- paj s predstavniki vseh osmih občinskih skupščin celjške regije. Na slavju so bili kot častni gostje prisotni tudi Tone Kropušek, predsednik sindikata SRS, Tone Vidmar- Luka, nekdanji komandant legendarne XIV. udarne divi- zije ter Janko Sekirnik-Si- mon, generalpolkovnik in znan partizanski borec. Na slavju je spregovoril sekretar medobčinskega sveta ZK Ja- nez Zahrastnik. Govoril je o junaški borbi Kozjancev in vseh ostalih občanov v do- movinski vojni, dotaknil pa se je tudi sedanjosti. Po končanem zborovanju, po krajšem kulturnem pro- gramu, ki so ga izvedli pio- nirji, so se okoli trinajste ure gostje in občani odpravili v bližnjo Podsredo, v vasico Trebče, kjer je že pred vojno živel maršal Tito pri svoji te- ti Ani ničkolikokrat skupaj z istomislečimi prijatelji na partijskih konferencah. V hi- ši je bil odprt muzej Tito v Sloveniji, material zanj pa je pripravil Muzej narodne os- voboditve iz Ljubljane. V Bistrici ob Sotli pa v ne- deljo niso samo govt)rili in zborovali, tudi pokazali so nekaj. Tik za šolo so si oko- liški kmetje pa tudi ostali gostje lahko ogledali moder- na kmetijska obdelovalna sredstva in marsikdo med njimi se je tudi odločil za nakup tega ali onega stroja. V stavbi stare šole v Bistrici ob Sotli, v katero je pred leti hodil tudi maršal Tito, sta se zvrstili kar dve raz- stavi: razstavljal je slikar Marjan Prešiček iz Kozjega in pa šolski otroci. Še rlasti zanimiva je bila razstava Marjana Prešička, saj se je dotaknil kozjanske narodno- osvobodilne borbe in ustvaril zanimiv ciklus platen, pod katerimi so bila gesla, vzeta iz Gobčeve pesmi: Le naprej odred kozjanski. Popoldan je minil v zab«vi, na kateri je bilo veliko bor- cev s Kozjanskega, Obsotelja in šmarskega. škoda je bilo, da je občinski praznik vsaj delno pokvaril dež, ki je v soboto popoldan pa tudi zve- čer neusmiljeno gospodaril. MTI-ENKO STRAŠEK Slavje na novozgrajenem igrišču v Bistrici ob Sotli. Slika prikazuje udeležence shoda med govorom sekretarja medobčinskega sveta ZK Janeza Zahrastnika. V tej hiši se je pred vojno večkrat zadrževal tovariš Tito na partijskih konferencah, pa tudi kar tako, na obisku pri teti Ani Kostanjšek, ki je že imirla. Danes v hišici v dolini Bistrice nihče ne živi več. V njej je lično urejen muzej, ki nazorno prikazuje Titovo bivanje v Sloveniji. Odprli so ga ob šmarskem občinskem prazniku, denar za obnovo in muzej pa je dala of inska skupščina. Muzej je uredil Muzej narodne osvoboditve iz Ljub- ljane pod nadzorstvom Radka Poliča. S tem muzejem so Trebče pri Podsredi dobile pomemben spomenik, ki si ga bo prav gotovo ogledalo mnogo l.judi. Fran Roš (V še december včasih in brez sončnih dni. Takšen pri- jazen dan je bil tudi tedaj. Snega še ni bilo in mraza tudi ne p^^eveč Iz šola se je vračal deček, suh in dolgih nog. Modre oči so mu jasno gledale. Topli plašč je nosil odpet, na glavi pa rjavo kučmo. Bil je to Drejček. Tako so ga kli- cali doma, tovarišica učiteljica v šoli pa mu je rekla tudi Habjanič. Star je bil devet let. Hodil je v tretji razred in še je dobro učil. Zdaj je s šolsko aktovko v roki korakal po pločniku glavne predmestne ceste. Nekaj časa je spremljal dva so- čolca, potem pa je sam krenil v stransko ulico. Pot tukaj je vodilo k novim stanovanjskim blokom. Med njimi so stalf še nekatere majhne stare zgradbe. Tam zadaj pa so zidali veliko tovarno, ki bo izdelovala pohištvo. Drejček je zavil na ozko stezo ob lesenem plotu. Kmalu se je približal domu. To je bila nizka hiša in ob- dajal jo je kos vrta. Plošča nad njenimi vrati je poveda- la: Zelena pot 28. Tam dalje so se širili travniki in čeznje je tekel po- tok. Po njih je raslo nekaj drevja in gostega grmičevja. Tam so bile tudi jame. Izkopali so jih vojaki, ko so se vadili. Tisti .svet tam so otroci imeli radi. Vse do reke mu ni bilo meje. Tukaj so se igrali razbojnike in vojno. Svoboda je bila tam in v njej so se jim vedno odkrivale še neznane, čudovite stvari. Hudo lačen je že bil Drejček. Danes hodo doma obedovali vsi skupaj, to je vedel. Kajti njegov oče je bil železničar in bo šele zvečer odšel v službo. Mati je kuha- la in iz hišnega dimnika se je močno kadilo. Drejčkova sestra, ki je šele nedavno pričela obiskovati šolo, pa je bila gotovo že pred njim doma. Še preden je prestopil hišni prag, je skozi zaprto okno zaslišal globok, hrupen glas in smeh. Takoj je ve- del: Pri njih je na obisku stric Tomaž, materin brat. Bil je mesar v oddaljenem kraju. Večkrat je prišel k njim in vsakokrat jim je prinesel kakšno meso, najraje pa klobase, ki jih je sam pripravil. To so bile zelo okusne klobase! V hišni veži je čepela domača mačka, vsa črna, le z majhno belo liso na vratu. Ime ji je bilo Črnka, še drobceno so jo sprejeli v hišo in zdaj jim je že mnogo let preganjala miši. Drejček je odprl duri in tedaj je tudi črnka smukni- la v izbo. Bila je to izba, ki so v njej tudi kuhali. Poleg nje je bila še kamra. Kako je tu dišalo po kolinah, po svežih klobasah, ki so se pekle v široki ponvi in cvrčale! Ni bilo čudno, da je tudi mačka pogledovala na štedilnik in pri tem po- željivo širila nosnice. »Drejček je močno zrastel od zadnjič,« je dejal stric Tomaž, ko je fantu stisnil roko. Nič ni bil stric podo- ben ."tvoji sestri, Drejčkovi mami. Ta je bila visoka in suhljata, on pa debelušen in rdečeličen. Kar naprej si je božal črne brčice pod nosom in se na ves glas smejal. Zdaj je sedel pri mizi poleg Drejčkovega očeta, ki je bil krepak človek, sicer pa precej resen in redkih besed. Ob štedilniku se je vrtela Drejčkova mama. Njego- va še majhna, svetlolasa sestra Lizika je pravkar po mizi razpostavljala krožnike. O, to so imenitne klobase in k njim bodo jedli še zabeljen krompir s kislim zeljem! Stric Tomaž je govoril o opravkih, ki jih je imel v mestu. Potem je pričel pripovedovati šale o mesarjih. Ce bi kdo obljubil nagrado za najboljše klobase, tako je rekel, hi se potegoval zanjo in jo tudi dobil prav gotovo. Večjega mojstra ni na svetu! Končno so vsi sedeli okoli mize. Z velikim tekom so se lotili kosila. Kako neznansko slastne so bile klobase, riževe m pečenice! še stric Tomaž je utihnil, ko si je zdaj kar naprej polnil usta in mu je pri tem znoj oblival tolsta lica. Njim oh nogah je na tleh sedela Črnka in je okroglo glavo dvigala navzgor k mizi. Oči je nenehno upirala k njim, ki so jedli. Dolgi rep je nemirno premikala in tudi zamijavkala je. Tako je čakala, da se tudi nje kdo spo- mni. Niso je pozabili. Drejček in Lizika sta ji vrgla zdaj in zdaj košček pečene klobasne kožice.. Hlastno je pla- nila vsakokrat po njem in ga v hipu požrla. Nato se je oblizovala in ozirala po novih grižljajih. »Ali veste, kdaj človek najlaže je?« se je znova mičel šalili stric. »No, takrat pač, kadar ima kaj v usta dati'« In se je široko zakrohotal. S prstoma je dvignil konček riževe klobase z dolgo spilo vred, tako da ga je mačka videla. Potem ga je pognal v sredino izbe. črnka je skočila in šavsnila z gobčkom po izdatnem kosu. Le malo ga je povaljala med ostrimi zobmi in že ga je pogoltnila. Toda videli je bilo, da ji ta zalogajček ni gladko spolzel v požiralnik. Nekoliko se je morala mu- čiti, da mu je bila kos. »Glejte, še špilo je požrla!« je zakucai Drejček. »Ali res?« se je začudil stric Tomaž. »Dobro poglej po tleh!« Toda špile ni bilo nikjer! »Špila je bila dolga in trda. Takšne so tudi špile, ki so ostale na krožnikih,« je menil fant. »Ali ji ne bo pre- drla želodca?« »Kakšna požrešnica!« se je začudil stric. »Mislil sem, da bo špilo samo oblizala. Res pa so vse te špile trde, saj so narejene iz drenovih šib. Neumna niačka!« Jedli so še dalje in potem so odrasli popili še stekle- nico jcbolčnika. črnka pa se je sedaj tiho stisnila v kot pri omari. Bila je videti sita, vendar je gledala nekam plašno in trudno. Stric Tomaž je bil inočno žejen in je hitro praznil kozarce. Poskušal je tudi zapeti. Ker mu pa pri tem nihče ni pomagal, je utihnil. Kmalu se je poslovil. * Dva dni je črnka poležavala na kupu cunj v kotu izbe. Nič več ni bila gibčna. Tudi predla ni in se ni obli- zovala kakor prej. Le včasih je srknila nekaj mleka. Oči so ji zrle žalostno po sobi in ljudeh, kakor da jih prosi pomoči. nadaljuje 37 — 14. september 1972 NOVI TEDNIK stran 13 rečanje v Zrečah >REKLOVA UMETNOST IVlilan Šrekl i menda res ni Zrečana, le bi poznal Milana Šrekl- izku-šenega in izurjenega ača. Svet je ugledal v ;ah leta 1922, oče Ivan pa l>il gozdni delavec in ne ač, kot sem pričakoval, sem bil prepričan, da je njih kovaštvo v rodu. di Milan se je šel učit za jvnega in podkovskega ača na Pohorje, na Ku- mdo leta 1937. Bil je pri jstru Francu Kenglerju. štiriletnem uku je šel de- V zreško »fabriko« in se »j zaposlil pri kladivu, ki je poganjal motor. Po voj m je Milan takoj prevzel .svo- jo obrt, danes pa sicer dela doma, v svoji kovačnici, a je v rednem delovnem raz- merju s Kovaško industrijo Zreče, kjer izdeluje določene predmete za tovarno, ki jih potem uporablja za svoj na- daljnji proizvodni proces. In v čem je mojstrovina šreklo- vega Milana? V kovaštvu! Na steni v svoji kovačnici ima skovanega kovača na zidu, iz samih tankih železnih palic. Videti je, kot da je slikar s črnim ogljem narisal podobo ria zid. Pa je le kovano že- lezo. Marsikdo izmed nas je že bil v prijetni ljubljanski gostilni »Vitez«. Tam stoji res nekaj »vitezov« — okle- pov namreč in vse to je sko- vala roka Milana šrekla. Ni- kjer prej se ni učil izdelo- vati oklepe. Pa so mu rekli naj poskusi, Milan je posku- sil in celo izvedenci iz muzeja so priznali njegovo mojstro- vino. Zdaj ima žal bolj malo časa za izidelovanje svečnik >v, pepelnikov in stojal za cvet- je. Vse t« predmete njegova mojstrska roka oblikuje z ve- liko veščine in občutka za oblikovanje, saj ima nekaj dobrih zami.sli za svoje delo. Naročil za najrazličnejše iz- delke pa ima kljub vsemu mnogo m to več iz Ljubljane kot iz celjskega območja. Menda so njegovi vitezi res zasloveli v Ljubljani, žal pa Milan nima svojega nasled- nika v kovačnici. Ko bo od- šel Milan, bo kovaško na- kovalo ostalo hladno in med zidovi stare kovačnice ne bo odmevala pesem kladiva ... DRAGO MEDVED Razgovor v Anteni LJUBIM ŽIVLJENJE Evgen Jurič. Novinar. Delu- joč pri Anteni. Vedno izjemno dobre volje, razen takrat, ko je treba od- dati material za njegovo in našo Anteno. Pa ne, da bi bi- lo čutiti slabo voljo v sestav- kih, temveč drugače, zaradi obilice dela. To pa je že dru- go in — opravičeno! Dve punčki imaš doma ... »Pa ženo!« Hudo, hudo .., »Zanimivo in — verjemi — celo napeto!« Zakaj? »Rad imam krhka in dobra bitja. Ženske ...« Ampak pri tvojih ženskah se ne zgodi nič posebnega, nič razburljivega? »Saj ni res. Pred dnevi je moja hčerkica ugriznila v prst njenega mladeniškega sorod- nika. Pa veš, zakaj? Maščeva- la se je, ker jo bo on kasne- je ...« Bil si na olimpiadi ... »Bil sem na Waldiju, samo nisem na njem, sem višje.« Tekmoval nisi... »Kako da ^ne? Dvakrat sto mešano. Konkurenca je bila hujša, kot v rednem tekmo- vanju. Ne verjameš? Zasedel sem solidno mesto, dvaindvaj- seto mesto. Neuradno.« Čestitam. »Hvala. Boš kaj pil?« Se bojim ostre konkurence. Ne bom. še nekaj malega. Me imaš rad? »Ne.« Zakaj? »Predober si. To pa je za naše razmere slabo.« Imaš rad življenje? »Bolj kot ti.« Potem posluša, gleda, ko- mentira. Največkrat duhovito, prisrčno. Predvsem pa vedno — dobronamerno. Si kdaj je- zen? »Sem. Samo to je posebne volje jeza .. .« Pa ne, da si slabe volje, ker sem te prosil, da mi od- govoriš na vprašanja za regi- onalni »Novi tednik?« »Dal sem ti sliko in odgo- vore pa pozdrave za vaše bralce. Imaš dovolj?« Hvala. »Na zdravje.« S čim? »Sem olimpijsko uvrščen na — 22. mestu!« Razumem. T. VRABL Evgen .lurič FERDO GODINA BELE TULPIKE Ljubezenski roman v NT! Začetek romana je tu! Bele tulpike vts bodo navdušile! 14. stran NOVI TEDNIK Št. 37 — 14. september 197 Korak naprej IzleUlo sf je niuhui.to in za plavalni šport zelo neugrd- iio poletje Celjski plavalci, ki HI) \ i/rvduo kratiu'in ob- dobju toplega in lepega vre- mena marl.jivo trenirali. prenehali z nastopi. In to kar us|)cr.no. V članski konku- renci su zasedli več kot za- dovoljivo šesto mesto Pred njimi so bili samo veliki klu- bi z dolgo plavalno tradicijo, klubi pri katerih ni bilo nik- dar vprašanje, ali bodo nji- hovi tekmovalci prestopali v ~vet,ie klube in tako postav- ljali svoje matične klube iz manjših krajev pred nereš- ljive probleme, kako zapolniti vrzeli, ki so nastale z n.ji- hovimi odhodi. Spomnimo se samo, da so hili odlični pla- valci Vrhovšek, Orel, Udovč in še nekateri prej člani celj- skega Neptuna. Toda odšli so in Celjani so morali začenjali vedno znova od začetka, praklično iz nič. Zatorej ymo le.iia uspeha toliko bolj veseli Brez mož- nosti za celoletno treniranje, v, bazenu, ki ga vsak naj- man.jši dež, da ne govorimo o letošn.ii nenormalni ohladi- tvi, shiadi na spodnjo mejo pri kateri ,je še možno delati. Za Neptnnovci .je ostal Cela lozar iz Krškega in Rudar iz Trbovelj, ki sta bili še pred neka.i reti \eliki imeni v .ju- .soslovrinskem plavanju. Me« da so se tudi tam, enako kot v Celju pred nekaj leti, ori- entiral- na delo z najmJa.i- šimi In sedaj je treba na rezultate pač čakati Za rcljske plavalce je bil sistem tekmovanja v članski konkurenti precej neugoden, saj so za druge klube plavali starejši tekmovalci in zbirali ekipnt točke. Neptun pa je poslal na start same mladin- ce in pionir.jc. ki se zaenkrat so ne morejo enakovredno meriti z boljšimi nasprotniki. Še bn!j pa smo lahko bili zadovoljni s pionirji, ki so se v svoji konkurenci odločno potegovali za tretje mesto. Sa-no majhen spodrsljaj in rokal Plavalne zveze Sloveni- je za ti-etjfuvrščeno ekipo ,ie splavaj po vodi. No nič hu- i.e.ga, saj so obeti, da se hi dal v prihodnosti osvojiti še kak dru.g bolj la.skav na- slov Tu(«i mladinska ekipa ,je tii- la zelo dobra. Žal pa so bile na mhulinskem prvenstvu v Kranju razmere za plavanje tako neugodne (hladna voda in hladen zrak okoli bazena), da tei.movalci .še zdaleč niso nu)gli pokazali vse,E:a kar zmorejf» Bol.) (lomembno kot rezul- tati sami pa je de.jstvo, da ji- Neptun uspel ustvariti eki|)o plavalcev lo ni več pe.šČHM individualistov ampak cel roj mladih talentiranih m pri sjM ktivnih plavalcev /.-i marsiko.ga izmed njih homo za. gotovo slišali rudi vaterpolo je ,'ii)et za- živel Starejši TUni-vaterpo- listi so se zbrali in "začeli znova; z njimi pa nekaj mlaj- ših Igralcev ki so preil leti ze začeli spoznavati mikav noM leua ipojta pa so h^i lirisil,jeni «la so se mu od- rekli /.ato je ta poskus p<» kazni da pogoji v C.elju /a vateiixtio so in da ga bomo lahko v celjskem bazenu spet alcdali. Seveila .je treha urediti še kopico stvari tre- ba ,jc priilohiti stalnega tre- nerja toda start je usp^-l, pušKi ni Ire ha zno^a vreči v koru/o. Potem p;i z upanjem ca kajmo na kaj več. Ker sa- mo 7. dobrimi po.goji se h=hko doseiiajo dobri rezultati, le t! ■ a SI vsi (»d naših celjskih plavr.kev in vaterpolistov že- limo, BORUT .VLLJEVh. Olimpijskih iger je koneo. O tem, kako so uspele bo verjetno napisanih dosti ko- mentaijev. To lahko trdimo z gotovostjo. Mi se naj ome- jimo na dosežke celjskih športnikov, ki imajo na teh največjih športnih manifesta- cijah že tradicionalno svoje mesto. Z razliko, da se je tokrat dvema atletoma pri- družil še dvigalec uteži. Smo z nastopi treh Celjanov za- dovoljni? Smo. Urbančičeva, Urankar in Kocuvan (slednji je v štafeti 4 x 400 m prete- kel svoji 400 m v času okrog 46,5 sek.) so popolnoma iz- polnili svoj plan in naša pri- čakovanja. Sicer pa so bile te igre res nekaj izjemnega. Izjem- nega namreč po športnih do- sežkih, po tehnični izvedbi, po številu udeležencev, največ pa po žalostnih dogodkih, ki so igre celo prekinile za en dan. Morda bi jih bilo treba sploh prekiniti, čeprav bi bili ravno Jugoslovani prikrajšani za vse medalje, ki so jih do- bili. Pa še po nečem so bile te igre izjemne. Toliko ne- športnega obnašanja na naj- večji športni manifestaciji na svetu menda še nismo doži- veli kot ravno tokrat. Vrsto nešportnih izpadov smo lah- ko videli na televizijskih ekranih in lahko si misUmo, koliko jih je bilo še, ko jih kameire niso zabeležile. Zani mivo je, da smo nešportne izpade opaaili ravno pri športnikih, ki so bili favori- ziram, pa v vlogi favoritov niso povsem uspeli. To pm je sedaj \'prašanje športno mo- ralnih kvalitet nekateriJi športnikov, ki jim je bila da- na čast, da zastopajo svojo domovino na olimpijskih ig- rah. No tn če se spomnimo na naše vaterpoliste, lahko z žalostjo ugotovimo, da tudi ju-goslovanski športniki pri tem niso bili izjeme. Tako lahko ugotovimo le to, da se bo mladina s teh igecr naučila lahko mnogo o napredovanju športa v svetu, kaj inaKT pa o olimpij«(kem geslu »važno je sodelovati, ne samo zmagati«. Avto-moto društvo Šlander iz Celja je priredilo včeraj, v nsdeljo, 10. septembra mo- to cross državno prvenstvo na Celjski koči. Prireditev, katere pokrovi- telj je bila Ljubljanska ban ka, podružnica Celje, je iz- redno uspela, čeprav je ka- zalo, da bo sobotni dež vsem prek.-ižal račune , Kot naročeno, se je vreme uredilo ravno za to tekmova- nje in okrog 2000 gledalcev so navdušili drzni vozniki na dveh kolesih čez drn in stm Na Celjski koči je bilo vče- raj živo ves dan. Lepo vreme m hrup motorjev je že v do- poldanskih urah privabilo prece.i gledalcev, katere je navdušila že vožnja uradnega treninga. Zares se je začelo po drugi uri popoldne. Tekmovalci moto cross dr- žavnega prvenstva v razredu motorjev 250 ccm so za prva mesta posegli v oster boj. Po dveh zanimivih vožnjah po 30 minut je zmagal tekmovalec s štartno številko 10 PERNUC Janez, član avto-moto dru- štva TRŽIČ. Drugo mesto je zasedel MESKO Zvonko .z OREHOVE VASI, tretje MARKIC Milan iz TRŽIČA. Skoro vseh 23 tekmovalcev je tekmovalo na motorjih »Češka zbrojevka«. Prvim trem tekmovalcem je avto- -moto društvo šlander pode- lilo lepe FK)kale in diplome, zmagovalca Janeza Pernuča pa ovenčalo tudi z lovorovim vencem. V odmoru med obema vož- njama in pred prvo vožnjo pa so za razvedrilo poskrbeli na- ši mladi tekmovalci z mope- di v razredu do 50 ccm. Prvo mesto in s tem pokal ter di- plomo si je priboril tekmo- valec MIHEVC Franc iz CE- LJA, REZ.\R Blaž je bil dru- gi, DOBERŠEK Franc pa tretji. Prireditev na Celjski koči je uspela, čeprav je že kaza- lo, da bo dež vse EK>kvaril. Proga ,ie bila zato razmočena fn zahtevna, kar je od tekmo- valcev zahtevalo še večji na- por in tehniko, gledalcem pa je vožnja nudila izreden športni užitek. Z. S. Motokros pri Celjski koči postaja tradicionalna športna prireditev (Foto T. T.) V poneaeljek je bila ob Ib. uri v sejni sobi TVD Parti- zan-Gaberje 1. redna seja članov ÜO in TK, Naj važne i še točke dnevnega reda so bile predvsem pričetek nove vadbe, sestavitev urnika, ra- zna poročila (finančno, go- spodarsko in poročilo TK) cer program razvoja društva. Za pričetek nove vadbe so določili 18.9.1972. Urnik, ■KKTRU 18. stran NOVI TEDNIK Št. 37 — 14. september 197j štirimi /: očmi RDEČE ŽILICE Nisem še toliko star, da bi lahko imel videz rdečenosega pijanca, pa vendar se mi pojavljajo rdeče žilice, zlasti na no- su. Ali je to prirojeno, ali pa nastane kasneje zaradi nepazljivosti. Jaz sem že kar obupan, saj sem še mlad, 25 let mi je, pa se že začenj a nekaj, kar kaže, da sem pijanec. Domači rm pravijo, preveč piješ, pa se ti bo dela^ jaz pa poznam ljudi, ki veliko več pijejo, pa tega nimajo. Kaj je zdaj na tem? Pri vas ste vsevedni, pa boste že znali odgovoriti! Lojze Dragi Lojze, Nič nismo pri nas vse- vedni, le trudimo se, da bi vsem pošteno odgovo- rili Zato tudi včasih po- brskamo po knjigah o hi- gieni, kozmetiki, negi, za zdravstvenimi nasveti. Pa tudi življenje nas je že ne kaj naučilo, pa še vedno ne toliko, da bi vedeli vse. Pa k stvari! Rdeče žilice izstopijo le pri tistih 'judeh, ki imajo tanko kožo, ki pa je naj bolj vidna na obrazu. To s. drobne podkožne kapi- larice, ki se razširijo, če jemo močne, papricirane jedi ali pa če zvrnemo radi kakšen kozarček. Da ste že zato pijanec, je od- več misliti, a če boste že- leli da se vam ne bo nad- loga povečevala, boste mo- rali to opustiti. Rdečih žilic z masažo ali kremo ne moremo odpraviti, lah ko pa jih odstranimo ope- rativno. V tolažbo vam povem, da je veliko ljudi, ki jih muči ta nevšečnost, pa se še malo ne sekirajo. Tudi prirojena ni, kot vi mislite. Ali ste kdaj že videli kakšnega dojenčka, ki bi bil pisano rdeč po licih? Stran odvečni strah, saj ste fant od fare, le malo manj poglejte v ko- zarec! O NEDOLŽNOSTI stara sem štirinajst let, a sem malo poučena o spolnosti, zato bi vas pro- sila, če mi odgovorite na naslednja vprašanja! 1. Kdaj je dekle nedolž- no? 2. Ali se štejejo prve ot- roške' igre že k spolnim odnosom? 3. Kako in po čem lah- ko fant opazi, da je dekle še nedolžno? Judita Ljuba Judita, mladost rešuje tvojo ne- vednost, zato takoj k od govorom! 1. Dekle je nedolžno to- liko časa, dokler se ob spolnem odnosu ali pa brez njega ne predre de- viška kožica ali himen, ki varuje dostop v notranjost nožnice. 2. Kakor se vzame! Lah ko ali pa tudi ne, ker so zelo različne, vse je od- visno od iger samih. Pri otipavanju in božanju ne- dolžnosti ne izgubiš, vse pa spada skupaj v pred- igro spolnih odnosov. 3. Fant opazi dekle, če je nedolžno samo pri spolnem odno.su. Na ob- razu tega nima zapi.sanega. RADA BI LJUBILA Zelo osamljeno dekle sem. Že dvakrat sem bila zaljubljena, pa sta me oba fanta pustila. Jaz ji- ma namreč nisem dovoli- la spolnih odnosov, ker som vzgojena po princi- pih, ki mi pravijo, da mo- ram do poroke ostati nedolžna. Zdaj pa iščem takega fanta, ki bi me imel rad brez telovadbe v postelji in sem že vsa obu- pana, ker takih fantov več ni Rada bi ljubila, bila ljubljena, ves svet bi ob- jela, ker sem rahločutno dekle. Imam pa svoje muhe, v glavo sem si vte- pla, da iščem fanta, ki bi me spoštoval. So še taki fantje na svetu, ker jaz bi rada ljubila? Reza iz Senovega Spoštovana Reza, ljubezni so potrebni ot roci v Vietnamu, gobavci na Madagaskarju, otroci v Indiji, starci na Kozjan- skem. Pohitite k njim. raz- da.ite jim ljubezen In spo štovali vas bodo. Fanta sanj pa vztra.ino iščite na- prej. Princ na kon.ni že prihaja! Nataša NAREDITE SAME Bolj ko se bliža hlladna jesen in mrzla zima, tem raje bomo segli po plete- ninah, ki so zaradi svoje praktičnosti in široke iz- bire enako priljubljene,* Tako bo tudi letošnjo je- sen. Ko bodo tu hladni, doGgočasni večeri, si jih bo marsikatera popestrila s pletenjem m kvačkanjem. Vendar boste z izdelkom še bolj zadovolini, če bo- ste ufKJštevali nekaj mod- nih novosti, saj prinaša moda vedno nove spre- membe tudi pleteninam. Letos so novost in poseb- nost brezrokavniki, ki ima. jo drugačen izgled od ti stih, ki smo jih navajeni Težko jih imenujemo brea rokavniki, saj imajo sko 1 raj vsi kratke, zanimive krojene rokave. Lahko sc krojeni kimono ali zvona sto, llahko pa so tudi raz. širjeni reglani rokavi. Vra' tni izrezi so najpogosteji | štirioglati ah na V, živo< pa je kratek in oprijet Pod take brezrokavnike S( prav tako nosijo majic« ali bluze z dolgimi rokavi in ravno ti avojni rokavi ustvarjajo novo modno li- nijo, ki jo je pleteninam začrtala nova moda. Staša Gorenšek NAPOREN DAN TOVARIŠA PREDSEDNIKA Doljetov konjiček, je posedanje na sestankih. Zato so ga pred kratkim izvolili za predsednika delavskega sve ta. Sprejel je, ker je menil, da je med redkimi, ki so v podjetju sposobni sprejeti tako pomembno funkcijo. Zadnjic so razpravljali o socialni diferenciaciji. Take razprave so menda zadnji čas na moč moderne in Dolfe, ki ženo oblači v najboljših salonih, tudi tokrat ni hotel biti staromoden. Zato je v uvodnem govoru grmel, da so tudi v podjetju JUGODEFICIT — kot povsod drugje — prevelike razlike v osebnih dohodkih zaposlenih. S tem je hotel povedati, da bi moral biti najmanjši doho- dek ne sedemkrat, ampak največ 6,99-krat manjši od njegove plače. Teh številk sicer ni omenjal, vendar se je dalo takoj sklepati iz bolj skromnih izjav. Toavriši so mu seveda bučno ploskali in slišali so se celo tisti iz zadnjih vrst, ki so bučno skandirali: »DOL — FE, DOL — FE, DOL---FE...« Dolfetu so se zdele pavze med obema zlogoma njegovega imena* hudo dvoumne, morda celo zlonamerne, posebno še potem, ko je nekdo vmes rezke zažvižgal, zato je s kretnjo roke skušal pomiriti razgrete duhove. Poudaril je še, da ho treba o teh perečih problemih še velikokrat poglobljeno razpravljati in da hodo osnovali komisijo, ki bo sestavila obširno in izčrpno poročilo o teh raz- llabljanjih_ Tajnika, ki je sedel poleg njega, je polgasno opomnil, naj- vendar piše, ta pa mu je kar se da vljudno pošepnil, da je zaključek govora že napisal, ker ga zna ia pamet še s prejšnjih sej. Potem je spregovoril še podpredsednik Polde. Pove dal je, da ima podjetje v načrtu gradnjo novega obrata in da bo potrebno zato spet malo »zategniti pasove«. Polde se je pri svoji razpravi tako razgrel, da si je moral odpeti suknjič. Oh tem se je pokazalo, da ne nosi pasu, ampak ima hlače iz »tehničnih razlogov« pripete z naramnicami. To je nekdo od prisotnih tudi glasno pripomnil in tako je bila seja kmalu končana Nekaj delavcev se je sicer priglasilo k razpravi pod točko »razno«, vendar je Dolfe pripomnil, da »za mla- tenje prazne slame danes ni časa, ker je že dve, pa še petek je povrhu«. Doma ga je namreč čakala še ena seja. Z ženo sta se morala odločiti, kam bosta šla za konec tedna. Ona je hotela v vikend na Martuljku, on pa bi šel raje v ravno dokončano vikend hišico pri Opatiji. Ker na tem sestanku obe strani nikakor nista mogli priti do soglasja, je Dolfeta minilo potrpljenje. »Hudiča, saj nisva občinska reveža, da hi morala venomer hoditi v vikend bajte. Pripravi stvari, jaz pa grem po avion ske karte. V Dubrovnik pojdeva, v najboljši hotel!« »Ne splača se za dva dni...« je ugovarjala žena. »Kako dva dni, strka?! V ponedeljek nimam skoraj nič dela, pa je vseeno, če ne pridem v službo. V torek je podobno, šele v torek zvečer greva nazaj; v sredo imamo — sestanke...» ZVONE KOKALJ v tem okviru, dragi bralci, ne bo govora o ak- tualnih dogodkih ali za- nimivostih sedanjega ča- sa. Prostor bo namenjen preteklosti, pomembnej- šim ali tudi drobnim po- javom, ki so izpolnjevali življenje ljudi v že bolj odmaknjeni, pa tudi pol- pretekli dobi. Rubrika se tako niti časovno niti snovno al' krajevno ne bo držala nekega zaporedja V njej boste lahko pre- bral: to in ono, kar vam je bih) že znano, a je iz- ginilo iz spomina, morda pa boste tu in tam zasle- dili tudi kaj novega. Na- ša želja je. da bi jo radi prebirali in da bi v njej vsakdo našel zase kaj za- nimivega in koristnega. Prav je, da začnemo s Celjem in v današnjem se- stavku damo o njem ne- kaj številčnih podatkov pod naslovom. CELJE PRED 200 LETI Mestno življenje se je odvijalo še v okviru sred- njeveškega obzidja. Posa mezne predele so že ozna čevali z ulicami. Bilo jih je šest: TRG (zgornji del Zidanškove ulice, ves Tomšičev trg, Stanetova ulica do lekarne in del Prešernove ulice »GOSPO SKA ULICA (Zidanškova ulica)«, NASUTINA (Trg svobode. Trg V. kongre sa. Zagata, Ozka ulica). NOVA ULICA (Gledališka in Linhartova ulica) MLINSKA ULICA (Lile kova. Gubčeva, del Pre- šernove in Kocenova uli ca) in MEŽNARIJSKA ULICA (Na okopih in Mu zejski trg). Vseh hiš sku paj je bilo 183, od tega na TRGU 52. V zasebni lasti je bilo 162 hiš. pre ostale so bile cerkvena last ali jaima poslopja 120 hišnih ix>sestnikov je bilo obrtnikov. Med nosilca posameznih obrti 30 bili najštevilnejši peki (16), gostilničarji (8), us- njarji (8), čevljarji (6), klobučarji (6), trgovci (6), krojači (5), mesarji (4), tkalci (4), itd. Sku- paj je bilo v mestu zasto panih 49 različnih obrt- nih strok. Med rokodelci srečamo izdelovalca la 5ulj, orgelj. zvonov, pa pa sarje. medičarje. cvetli- čarje, milarje, glavnikar je, vrvičarje, nogavičarje žebljarje, kositrarje, puš karje, kotlarje. irharje jermenarje, vrvarje. tkaJ 36, lončarje itd., c'n na- štejemo le nekaj danes redkih strok. Razumljivo je, da so k celokupnemu^ mestnemu dohodku prispevali največ obrtniki: 77,5 odstotkov, vsi ostali 22,5 odstotkov Skupni dohodki mesta po obliki davka so znašali: tiišni davek — 79.4 odsto- tka. zemlMški — 4,3 od stotka. obrtni davek pa 16,3 odstotka. Obrtna de javnost tako ni bila pre tirano obremenjena, da- leč najvišji je bil davek od hiš. Posamezne skupi ne so bile udeležene ta kole: prehrambena obrt — 27,7 odstotkov, usnjar ska — 12,2 odstotkov, dru ge rokodelske obrti - 19,3 odstotkov, tekstilna obrt — 11,6 odstotkov, tr- govina (6 trgovcev!) — 9,0 odstotkov, kovinska obrt — 6,8 odstotkov in lesna obrt 4,1 odstotka. In še podatek o narod- nostni sestavi mestnega prebivalstva: na podlagi nedvoumnih slovenskih priimkov je mogoče z za nesljivostjo sklepati, da je bilo leta 1750 41 odstot- kov posestnikov sloven skega rodu ali vsaj slo- venskega porekla. Svojo posest so imeli večinoma )b robu mesta, znotraj >bzidja. Če prištejemo še pomočnike, služinšed in sploh manj premožne slo- je, vidimo, da je bilo me sto v tem času po st.ruk ■•^urt prebivalstva prece.i »lovensko Mimo nemških družin, je živelo v mestv "-udi orecei Ttaliianov 37 — 14. september 1972 NOVI TEDNIK stran 17 SERIJA VLOMOV Lahko bi zapisali, da na celjskem območju ne mine dan brez lOjsega ali vevkom, ki ga daje republiškj skupščina v letošnjem letu za ij. gradnjo srednjih šol. Predvideva- jo, da bo šola zgrajena do 3. ju. lija prihodnjega leta. Foto: D. Medvedi OD MTA SOTEŠKEGA Naše zgodbe o mlinih in mlinarjih se bližajo koncu. Brezmejna so doživetja naših ljudi, prebivajočih v grapah in ob rečnih strugah, kjer so jim celo življenje bili za družbo ropotajoči mlinski kamni in skrivnostna simfonija šumeče vede po uravnani reki. Neprespane noči, pripovedovanje o strahovih, kriki v nočeh, ko je voda prestopila bregove ... vesel smeh deklet, ki so nosile pšenico v mlin... Za konec sem obiskal vsem nam dobro znani Joštov mlin v Medlogu, pa sem kaj kmalu ugotovil, da ga ne bom mogel predstaviti na tem odmerjenem prostoru in zato se bomo na tem mestu z Joštovimi srečali večkrat. verjetno je še kje kak- šen mlin na našem obmo- čju pa ga nisem obiskal .. .Resnično je težko naj- ti vsako grapo. Morda pa to niti ni bil namen. Na- men je bil spoznati bistvo propadanja te naše, zdaj že etnološko-muzejske vre- dnosti, te arhitekturne po- sebnosti našega človeka. Pravzaprav pa razlogi, po- sebej še z ekonomskega stališča niso neznani ali celo zapleteni. Ves pro- blem okoli mlinov, takih romantičnih s kolesom ob vodi, je povsem enosta- ven. Tehnološki razvoj je prinesel boljše rešitve, teh- nično izpopolnjene in ča- sovno rešene v korist člo- veka. Ne bi pa smeli da- jati vnemar pomislekov in idej nekaterih mlinarjev, ki so izrazili željo, da bi svoje mline še vzdrževa- li, a z družbeno pomoč- jo, ker sami tega denar- ja nimajo. Na ta način bi se ohranili v uporabnem stanju in v morebitnih kri- tičnih časih ponovno slu- žili svojemu namenu. Da, marsikateri nilin bi lahko »vključili« v splošni ljud- ski odpor. Toda o tem smo že pisali. Spoznajmo zdaj mlin, ki ga poznajo širom Slovenije, posebno še naši prekaljeni revolu- cionarji, slikarji, književ niki. Spoznajmo Joštov mlin, ki ga je dal zgradi- ti že Friderik II. in zdaj živi v njem Jošt Melhior, edini mlinar v Sloveniji z višjo mlinarsko šolo na Dunaju. Prof. Janko Orožen pra- vi v svoji Zgodovini Ce- lja in okolice takole: »Med Ložnico in glavno cesto le- žeči travnik se še zdaj ime- nuje Tirgut (Tiergarten- zverinjak). Gozd je bil inaj- brže grofovsko lovišče, v ograjenem Tirgutu so go- jili divjačino. Med gozdnim dvorom in Tirgutom je bil ob Ložnici mlin, ki ga je grof Fride- rik poleg monogih kmetij in gorskih pravic leta 14.36 podelil JOŠTU SOTESKE- MU, ki ga tedaj že ozna- čuje kot »ljubega in zve- stega«. Navedba je dolo- čna :n ne dopušča no- benega dvoma . . .« Torej tukaj se pričenja zgodovina Joštovega mli- na. V malo poznejših ..-a- sih je bil mlin prvič »na- cionaliziran«, ker se je Jošt Soteški nekaj upiral Hab- sburžanom in so mu lepo mlin vzeli. O tem je dob- ro poučen sedanji dolgo- letni gospodar Melhior Jošt, od katerega bomo izvedeli marsikaj zanimi- vega, in pa seveda od nje- gove žene Darinke Jošt, znane celjske pedagoške delavke. Mlin je bil poz- neje še dvakrat nacionali- ziran, a o tem prihod njič. Brali bomo tudi bur- no zgodovino do I. svetov- ne vojne in pa zelo važno obdobje pred II. svetovno vojno, ko se je v Joštovem mlinu zbiral svet poborni- štva naše revolucije in spoznali bomo celo vrsto znanih imen iz politične- ga in limetniškega sveta, I>a o tem, kako je mlada Darinka, ko je prišla v mlin, najprej nekaj dni prejokala na vrečah in po- slušala obljube svojega mladega moža, da bo lah- ko vseeno naprej študira- la v Ljubljani. . . Skratka,v Joštovem mli- nu se je zgodilo toliko stvari, da bi izurjena in izkušena roka kaj kmalu ustvarila precej zajetno knjigo o časih, ki so zgra dili mogočno zgradbo do- godkov v vseh letih nje- govega obstoja. Dogodki, ki so znani, so odraz tak- ratne moči njegovih go- spodarjev, v poznejši do- bi pa svetal spomenik najtežjim časom naše re- volucije, saj je bil mlin dom komimistom. Začenjamo z današnjo sliko Spominska ploščr .NÜV1 TEIDNIK - Glasilo občinskih organizacij Sociahstične zveze delovnega ljudstva Celje, Laško Slovenske K.unjicfc Sentjui Šmarje pn Jelšah m Žalec - Uredništvo: Celje Gregorčičeva 5 poištni predaj 161; Naročnina m jgiasi Trj; V kongresa 10 - Glavn: ui ixlgovomi urednik Jože Volland; Tehničm urednik: Drago Medved - Redakcija Milar Božič Edi Goršič Jure Krašovec Milan Seničai Zdenka Stopar Milenko Strašek Berm Strmčnik - Izhaja vsak Jetrteh - Izdaja ga CGP »Delo« - Tisk m Klišeji: CGF »Delo« Ljubljana - Rokopisov ne vračamo - Cena posamezne <(teviJkf 1 din — Celoletna naročnina 48 din, polletna 24 din. Tekoči račun: 501-1-167/2. CGP »DELO« Ljubljana — Tel.: uredništvo 223-69 in 231-05, mali oglasi in naročnine 228-00.