9-2006 68 Med vsemi mogočimi vodniški- mi knjigami, enciklopedičnimi in izbirnimi, smo zaman iskali vodnik po gorah nad Ziljsko, Ka- nalsko in Železno dolino. Zdaj je tudi ta vrzel zapolnjena. Iz Stri- tarjeve družinske pisateljske de- lavnice smo dobili prepotrebno knjigo, ki jo bodo z veseljem je- mali v roke tudi bralci, ki ne ču- tijo velike želje po gorniškem odkrivanju Karnije. Že samo li- stanje in ogledovanje mojstrskih fotografij lahko nekoga z vsaj nekoliko pustolovske domišlji- je prestavi v osrčje njemu sicer neznanih gora, branje opisov oseminpetdesetih izletov, gor- skih popotovanj in zahtevnih vzponov na vrhove pa bo prav gotovo pustilo trajnejše posle- dice, ki se bodo končale z nepo- sredno izkušnjo. Torej je knjiga priložnost za sanjarjenje in hkra- ti vabilo na pot. Prepričan sem, da bo to drugo nalogo opravlja- la vse pogosteje in v maniri naše najboljše vodniške literature. Dandanašnji se komaj še spom- nimo, da nas je nekoč državna meja s svojimi železnimi zakoni- tostmi ločevala že od bližnjih, a tako naših Zahodnih Julijcev in da je slovenski gornik z julijskih vrhov pogledoval na Karnijske Alpe kot na nekaj daljnega, ne- dosegljivega. Časi se spreminjajo in z njimi vsakovrstne priložno- sti. Državne meje tako rekoč ni več, prevozna sredstva pa so se iz biciklov, vlakov in avtobusov prelevila v avtomobile in nekoč nepremagljive razdalje ne pome- nijo nikakršne ovire več. Tisto, za kar smo nekdaj potrebovali ves prosti konec tedna, zdaj lahko opravimo v enem samem dnevu (seveda prikrajšani za marsikaj lepega!). Celo večino v tej knjigi opisanih tur lahko ob zelo zgod- njem vstajanju in poznem več- ernem vračanju celo v osrednjo Slovenijo opravimo v enem dne- vu; več o tem nam povesta avto- rja v poglavju Izhodišča. Sploh je knjiga zastavljena tako, da manj veščemu in po svetu manj razgledanemu popotniku sproti ponuja dovolj prepotreb- nih informacij, ki mu pomagajo graditi podobo njegove izbrane gore in poti do nje. Potem pre- bere, kako splezati na zaželeni vrh – to je seveda bistvo vsake vodniške knjige – avtorja pa ga s tehtnimi besedami strokovnja- kov pripravita na težave, ki ga čakajo tam zgoraj, na vse mogo- če ovire in nevarnosti; ne naza- dnje mu svetujeta tudi pri izbiri potrebne gorniške ali celo alpi- nistične opreme. Predvsem pa ob vsakem opisu nevsiljivo opo- zarjata, naj se po Karniji potepa z odprtimi očmi, kajti veliko je videti. In to je tisto pravo. Zdaj je treba le še zbrati voljo in se odpraviti na pot. Dela, ki nam ga ponuja- ta avtorja v tej knjigi, je več kot dovolj, da ne govorim o morebit- nem ali kar zanesljivem vračanju v kakšne k srcu prirasle kotičke. Zato pot pod noge. Morda za za- četek k bolj po karavanško pri- jaznim vrhovom nad Kanalsko dolino, k Ojstrniku, Lepemu vr- šiču, Koku ali Poludniku, da po- tipamo Karnijce tam, kjer so še blage narave. Že nad Mokrina- mi, le streljaj zahodneje, pa bo šlo zares. Na Konjskem špiku in Velikem Koritniku ne bo več šale, zato le natančneje poglejte v vodnik. Ko pa bomo nekoč na najvišjem karnijskem prestolu, na Cogliansu, ki s svojimi 2780 m stopa Triglavu ob bok, konča- li svoje spoznavanje Karnijskih Alp, jih z julijskih vrhov ne bomo več gledali kot v neko skrivnost- no daljo, ampak kot prijazne, če- prav še vedno spoštovanja vred- ne znanke. Mitja Košir Dotik praznine Dotik praznine, Joe Simpson, prevod Iztok Osojnik, Sidarta, Ljubljana, 2006. Razburljiva naslovnica ostrega zasneženega in razbitega grebe- na, katere avtor je Danilo Cedil- nik, pomeni dramatičen uvod v knjigo, ki je kot do skrajnosti napet filmski scenarij. V resnici je bil o dogajanju na gori Siula Grande v Andih posnet tudi nad- vse uspešen film. Kako tudi ne! Gre za eno najneverjetnejših al- pinističnih zgodb preživetja, ki je taka, da človek ob branju na tre- nutke pomisli, da je to le dobro napisana izmišljena pripoved (in resnici na ljubo je nekaj po- drobnosti res tako natančnih, da človek dvomi, da si jih je mogoče zapomniti v tednu dni kalvarije na gori). A očitno se je vse dejan- sko vendarle zgodilo – igralca v zgodbi sta bila Joe Simpson in Si- mon Yates. Po uspešno prepleza- ni andski steni je Joe Simpson na grebenu padel in si zlomil nogo v kolenu. Na višini šesttisoč me- trov je to pravzaprav smrtna ob- sodba. Soplezalec v zanimivih refleksijah (dnevniških zapi- skih), ki so posrečeno vključeni v knjigo, pravi: »Bilo je groteskno in kruto. Izgubil sem v trenutku, ko si je zlomil nogo, in tega ne more nič spremeniti.« A vendarle je po začetnem obupu kazalo, da bosta morda vendarle preživela. Uspešno sta se spuščala preko stene, počasi in žal tudi nekoliko nepazljivo, prišla je noč, slabo vreme in – ponovni padec. Joe je obvisel na vrvi nad ledeniško razpoko in Simon je počasi lezel 69 9-2006 z mesta, kjer je varoval, vkopan v sneg – ne da bi v noči vedel, kaj se pravzaprav dogaja. V trenutku groze, ko je bilo jasno, da bosta zgrmela v globino oba, je brez oklevanja prerezal vrv. Kasne- je razmišlja: »Kakšna norca sva bila v prazni veri, da sva dovolj pametna in da bova ušla iz težav. Vse muke in napori, zato da sem na koncu prerezal vrv.« In ven- dar je v neverjetnem spletu oko- liščin preživel tudi Joe – ko je bil v očeh soplezalca že davno po- kopan. Padec v razpoko je usta- vil snežni most, brezupni spust v razpoko se je zatem spremenil v rešitev, saj je Joe po snežnem stožcu uspel izplezati iz nje, sle- dilo je plazenje po ledeniku, padci po kamenju ledeniške mo- rene ... V iztekajoči noči, tik pred jutrom, ko naj bi podrli bazo, se je kot vstali duh pojavil Joe. Pr- votna groza se je brž spremeni- la v Simonovo odločno ukrepa- nje, ki je ohranilo tudi iztekajoče življenje soplezalca. Groza se je pojavila šele kasneje, preganjavi- ce, razmišljanja – a kot je razbrati iz knjige, oba plezalca razumeta dejanje (prerez vrvi) kot edino možno v danem trenutku. Vso globino in širino etičnosti tega dejanja je podžgala šele knjiga. O dejanju samem pravzaprav al- pinistični (in v obilni meri tudi nealpinistični) svet sodi že vsa leta po izdaji, še posebej pa po filmski uprizoritvi. Je bilo prav, da je prerezal? Saj sta vendar pre- živela oba! Če ne bi, bi verjetno umrla oba. Ali pa tudi ne? Ali pa le eden? Vprašanja, ki posegajo v samo jedro medčloveških od- nosov, ki so še posebej na preiz- kušnji v brezupnih trenutkih ne- prijaznih, mrzlih, najvišjih gora našega planeta. Poteza založbe Sidarta, da pre- vede knjigo, ki je prvič izšla pred skoraj dvema desetletjema, je pohvale vredna, saj na ta način lahko tudi v domačem jeziku be- remo o stvareh, o katerih je bilo v svetu toliko govora. Nekoliko motijo le ponekod malce nerod- ni prevodi, tako denimo Joe več- krat »eksplodira v jok«, čeprav v naših krajih ponavadi »izbruhne- mo v jok« (primer str. 195). Prvot- na knjiga je v tej izdaji tudi neko- liko posodobljena, ima vključen epilog iz kasnejših let, ko se tudi Joe vrne v gore, in predgovor Chrisa Bonningtona. O etičnosti v knjigi opisanega dogodka pa naj presodi vsak sam – po napet- em branju seveda. Marjan Bradeško Gore nad Tržičem Tržič (planinsko-izletniški vodnik), Vladimir Habjan, Irena Mušič, Planinska zveza Slovenije, Ljubljana 2006. Irene Mušič s preprostim naslo- vom Tržič (planinsko-izletniški vodnik), ki ga bo s tehtno bese- do in mojstrsko fotografijo pova- bila na pot. Avtorja sta se odločila za uve- ljavljeno in tudi najbolj smotrno ureditev vodnika in svoje opi- se najprej razporedila na samo mesto in neposredno okolico, potem pa na vse tri doline, Šen- tansko izpod Ljubelja, Bistriško izpod Košute in Lomsko izpod Storžiča, izlete, pohode in gor- ske ture pa razvrstila po »nad- stropjih« v dolinske, sredogor- ske in visokogorske. Pravzaprav sta v to petnajsterico, po pet iz vsakega »nadstropja« uvrstila ti- sto najvrednejše, kar nam po- nujata Tržič in njegovo zaledje. Tako nas popeljeta v zatrepe vseh treh dolin in nas opozarja- ta na takšne zanimivosti in zna- menitosti, kot je, denimo, To- minčev slap in stari mejni prelaz Ljubelj, o katerem je vedel veli- ko povedati že Valvasor, prijaz- no nas spomnita na lepo Borno- vo pot skozi slikovita predora v vzhodnem pobočju Begunjšči- ce, povabita nas na Zelenico, v med geologi slovečo Dovžano- vo sotesko, na Kofce in na Dol- go njivo, dve čudoviti planini v nedrjih Košute. Na Dobrči, Kriški gori s Tolstim vrhom, na Ženiklovcu (Velikem Javorniku), Štegovniku in na Ko- šutici pa ne bomo več brezskrb- ni izletniki, ampak bomo morali pred odhodom na pot temeljito prebrati poglavji o (ne)zahtev- nosti opisanih poti in o opremi, ki jo bomo potrebovali za varno hojo (oboje vam v strnjeni bese- di ponujata avtorja v naši knjiži- ci). Isti dobronamerni napotek velja tudi za obiskovalce zgornje- ga »nadstropja« s šestimi vrhovi, ki že sodijo v elitno druščino dvatisočakov. Na Vrtači, Begunj- ščici, Velikem vrhu, Kladivu in Košutnikovem turnu v Košuti, ter na prvaku celotnega pogorja, Storžiču, se bomo brez zadržkov soočili z visokogorjem, s pleza- njem po žicah in klinih (Veliki vrh, Storžič) in z vznemirljivo, Med našimi podgorskimi meste- ci je Tržič najbolj stisnjen med strma pobočja okoliških gora, ki pa jim z mestnega tlaka prav zaradi te njegove globoke lege ni videti vrhov. Zato pa je odlič- no izhodišče za vsakovrstna, iz- letniška in gorniška potepanja, saj včasih ni treba storiti drugega kot stopiti za nosom in že bomo trčili ob kakšno kulturno ali na- ravno znamenitost. Kdor pa ni zadovoljen zgolj s slučajnostmi in mu je naše mestece in njegova okolica raziskovalni motiv, naj le vzame v roke drobno knjižico avtorjev Vladimirja Habjana in