Matjaž Vesel Komentar k De principiis naturae Tomaža Akvinskega § I.: Za nastajanje je potrebno troje: materija, oblika in umanjkanje 1. POTENCIALNA IN AKTUALNA BIT, SUBSTANCIALNA IN AKCIDENTALNA BIT Distinkcija m e d tistim, kar že je , kar že biva, in tistim, kar še ni, kar še ne biva, ima pa možnost za to, da bo bivalo, j e distinkcija med bitjo v deju, aktualno bitjo (esse actu), in bitjo v možnosti, potencialno bitjo (essepotentia). Bit (me) j e lahko substancialna (z drugo besedo bistvena) ali akciden- talna. (i.) Za substancialno oziroma bistveno bit (bivanje) gre, kadar neka stvar e n o s t a v n o ^ . V tem pr imeru gre za »biti enostavno« (esse simpliciter), kar pomeni , da gre zgolj za bit (bivanje) te stvari, ne pa tudi za njeno takšnost ali drugačnost . Pr imer bistvenega oziroma substancialnega bivanja j e na p r imer biti človek, (ii.) Akcidentalna bit (bivanje) nečesa, v tem pr imeru človeka, zadeva zgolj njegove akcidentalne lastnosti, k o t j e na primer ta, da j e s lučajno bel, toliko in toliko visok itd. Z drugimi besedami to pomeni , da j e nekaj takšnega ali d rugačnega oziroma »biti nekaj« (esse aliquid). 2. POTENCIALNA BIT, MATERIJA Vsaki od obeh dejanskih biti ustreza neka potencialna bit. (i.) Aktualni substancialni (bistveni) biti ustreza potencialna substancialna (bistvena) bit. V p r imeru človeka Akvinski kot potencialno substancialno (bistveno) bit navaja spermo in menstrualno kri, ker so v njegovem času verjeli, da se človek razvije iz m e n s t r u a l n e krvi in spe rme . Spe rma in m e n s t r u a l n a kri sta potencialno človek, (ii.) Kot pr imer potencialne akcidentalne biti pa navede človeka, kajti človekje v možnosti za to, da postane bel. Človekje potencialno bel. Obe biti v možnosti, tako tisto, k i j e v možnosti za substancialno bit, kot tisto, k i j e v možnosti za akcidentalno bit, lahko po Akvinskem imenu jemo materi ja (materia). Sperma j e kot potencialna bistvena bit materija človeka, človekje kot potencialna akcidentalna bit materija beline. Razlika med tema dvema m a t e r i j a m a j e v tem, d a j e sperma kot materija človeka »materija, iz ka tere« (materia ex qua) n a s t ane človek, človek kot mate r i j a be l ine pa »materija, v kateri« (materia in qua) nastane belina. Filozofski vestnik, XIX (3/1998), str. 119-141. 119 Matjaž Vesel Materija, k i j e v možnosti za substancialno bit, j e torej materija ex qua nastane neka substanca in je v konsekvenci tudi sestavni del te novo nastale substance; materija, k i je v možnosti za neko akcidentalno bit, p a j e materija in qua je neka akcidenca, ta materija pa ni sestavni del te akcidentalne biti. 3 . MATERIJA IN SUBJEKT Čeprav j e v drugem odstavku Akvinski zatrdil, d a j e vse tisto, kar j e v možnost i , mogoče imenovati »materi ja«, zdaj na podlagi razlike m e d »materijo, v kateri« in »materijo, iz katere«, to trditev niansira ozi roma popravi , (i.) V pravem p o m e n u besede j e tisto, kar j e v možnos t i za akcidentalno bit, subjekt (subiectum). Človek, kot materija, »v kateri« lahko nastopi belina, j e subjekt in ne materija te beline, (ii.) Samo materija, »iz katere« nastane neka substanca, j e mater i ja v pravem p o m e n u besede. Materija j e tisto, kar j e v možnosti za substancialno bit. Potrditev oziroma znak, d a j e ta razlika v poimenovanju med subjektom in materijo pravilna, vidi v nač inu , kako se govori o akc idencah in subs tanc ia ln ih obl ikah: akcidence so »v subjektu«, substancialna oblika pa ni v subjektu - substan- cialna oblika je »v materiji«. Po čem se razlikujeta materija in subjekt? Po tem, kako dobita svojo bit. Medtem ko subjekt je, se pravi, ima kompletno bit sam po sebi, materija sama po sebi ne more biti. Materijaje, ima bit po nečem, kar j i pristopa, to j e od oblike. Zato Akvinski, tako kot Averroes v komentar ju Aristotelove Metafizike (Commentaria in Aristotelis Metaphysicorum 1. IX, c. 4, comm. 16; ob 1050 a 15- 38: »Materia ... habet esse quia habet formam.«) , trdi, da materiji da bit oblika. Nasprotno pa akcidenca, torej nekaj, kar pristopa k subjektu, ne da biti subjektu, ker ima subjekt, na primer človek, kot subjekt akcidence belosti, kompletno bit sam po sebi in j e ne dobi od akcidence, ampak j o ta dobi od subjekta. Kljub razliki med subjektom in materi jo se en izraz včasih uporabl ja namesto drugega. 4 . SUBSTANCIALNA IN AKCIDENTALNA OBLIKA Tako ko t j e mogoče vse tisto, kar j e v možnosti na neki način imenovati materija, j e mogoče tudi vse tisto, »od česar ima nekaj bit« - substancialno ali akc identa lno- , imenovati oblika {forma). (i.) Človek, k i j e potencialno bel, postane dejansko bel z belino. To j e tip akcidenta lne aktualizacije oziroma pridobitve akcidentalne oblike, (ii.) Sperma, k i j e po tenc ia lno človek, postane dejansko človek s tem, da dobi dušo, k i j e bistvena oblika človeka. T o j e substancialna aktualizacija oziroma pridobitev bistvene oblike. 120 Komentar k De principiis naturae Tomaža Akvinskega Ker j e oblika tisto, kar stori, d a j e nekaj dejansko, se imenuje dej (actus): s u b s t a n c i a l n o bi t nap rav i subs tanc ia lna obl ika, a k c i d e n t a l n o bit pa akcidentalna oblika. 5 . SUBSTANCIALNO IN AKCIDENTALNO NASTAJANJE IN PROPADANJE V obeh primerih, tako v pr imeru pridobitve substancialne oblike kot v pr imeru pridobitve akcidentalne oblike, gre za neko nastajanje - nastajanje j e namreč »gibanje k obliki« (generatio est motus adformam), (i.) V primeru, ko nekaj dobi substancialno (bistveno) obliko, gre za »enostavno nastajanje«. To j e nastajanje neke nove substance: tako nastane oziroma se rodi človek. S tem, ko sperma dobi substancialno obliko, k i j e v pr imeru človeka duša, j e iz stare substance nastala nova substanca. Nekaj je nastalo »enostavno« (simpliciter). (ii.) V d r u g e m pr imeru gre za za akcidentalno nastajanje oziroma za nastajanje »z ozirom na nekaj« (secundum quid): človek postane neko tole, namreč bel človek. P o d o b n o — nas ta jan je substanc j e nastajanje simpliciter, nastajanje akcidenc j e nastajanje secundum quid-je nastajanje opisano tudi v starem prevodu (Vetus translatio) Aristotelove Fizike (I, 7, 190 a 32), kjer j e s secundum quid preveden Aristotelov izraz tode ti (neko določeno tole): »Simpliciter autem fieri substant iarum est solum, secundum quid fieri quidem alia.« P o d o b n o ima tudi Averroes: »generatio aliqua, non generatio simpliciter« (Dephysicu auditu 1. V, comm. 7; ob V, 1, 225a 1-19). Dvema vrstama nas ta jan ja ustrezata dve vrsti p r o p a d a n j a oziroma minevanja (corruptio): substancialno in akcidentalno. (i.) Kadar človek izgubi svojo substancialno obliko, tj. dušo, in umre, j e to prva vrsta propadanja oziroma minevanja, (ii.) Ko izgubi belo barvo ali kaj drugega, kar sodi v ostalih devet rodov nesubstancialnih kategorij, j e to akcidentalno pro- padanje oziroma minevanje. 6 . NASTAJANJE IN PROPADANJE Z OZIROM NA BIVAJOČE IN NEBIVAJOČE Nastajanje j e sprememba (mutatio) iz nebiti oziroma nebivajočega v bit oziroma bivajoče. Propadanje (minevanje) j e sprememba iz biti oziroma bivajočega v nebit oziroma nebivajoče. Toda nastajanje se ne more začeti pri katerikoli nebiti, temveč samo pri tisti nebiti oziroma nebivajočem, ki je v možnosti za bit, k i j e potencialno bivajoče (ens inpotentia). T a k o kip ne n a s t a n e iz ka te regakol i neb iva jočega , ampak le iz nebivajočega, k i je potencialno bivajoče, ni pa še aktualizirano, to je iz bakra. Akvinski v besedilu sicer uporablja latinsko besedo ydolum (slika, gr. eidolon), kar p a j e posledica napačnega prevoda Mihaela Scotusa, ki je z besedo ydolum prevedel Aristotelov izraz andrias (kip človeka, kip) iz Fizike (190 b 5) in j o 121 Matjaž Vesel uporabil tudi v prevodu Averroesovega komenta i ja De physico auditu (1. I, comm. 63): »idolum ex cupro«. Potem ko j e med letoma 1260 in 1270 Viljem iz Moerbekeja revidiral prevod Fizike, j e Akvinski začel uporabljati pravilni izraz statua namesto ydolum. Tako v komentar ju Fizike (lib. 1, lect. 12, n. 211) že piše »sicut statua ex aere«. 7 . Z A NASTAJANJE SO POTREBNI MATERIJA, OBLIKA IN UMANJKANJE Kaj j e torej potrebno za nastajanje? Tako kot Aristotel v Fiziki (I, 6, 189 b 16 - 190 b 17) in Averroes v svojem komentar ju (I, comm. 57-64), tudi Akvinski trdi, d a j e za nastajanje po t rebno troje: neko bivajoče v možnosti, tj. materi ja (materia); neka dejanska nebi t (nebivajoče) , tj. u m a n j k a n j e (priuatio); in nekaj, po katerem to postane aktualizirano, tj. oblika (forma). V konkretnem primeru to pomeni , d a j e za nastanek kipa po t r ebno naslednje, (i.) Bivajoče v možnosti oziroma materija, tj. baker (cuprum), ki j e v možnosti za obliko kipa. (ii.) Dejansko nebivajoče oziroma umanjkanje , tj. brezobličnost oziroma nedispozicioniranost (infiguratum siue indispositum) bakra, (iii.) Tisto, po čemur postane stvar v postajanju dejanska oziroma oblika, tj. lik (figura), ki ga kip dobi. Akvinski nekoliko natančneje pojasni, kakšna je oblika, ki j o dobi kip. Ker iz bakra ne nastane neka nova substanca - baker j e že pred tem, ko j e bil izoblikovan v kip, imel substancialno obliko, ki g a j e »držala« v dejanski biti - , ampak ker zgolj spremeni eno svojih akcidentalnih lastnosti, j e oblika, ki j o baker dobi, akcidentalna oblika, od katere pa bivanje bakra ni odvisno. Tako j e v nasprot ju z naravnimi oblikami v p r i m e r u vseh u m e t n o pro- izvedenih oblik, kajti umetno delovanje se izvaja samo na tistem, kar je že narava vzpostavila v neko dovršeno bit oziroma bivanje. § II.: Umanjkanje, prva materija 8 . UMANJKANJE JE POČELO PERACCJDENS Med tremi počeli narave oziroma naravnega nastajanja, materijo, obliko in umanjkanjem, obstaja razlika glede na njihovo »lokacijo«. Medtem ko sta materija in umanjkanje tam, kjer se začenja nastajanje, j e oblika tam, k čemur se giblje nas ta janje . Kip nastaja iz bakra (mater i ja ) in brezobl ičnos t i (umanjkanje) in j e v procesu nastajanja usmerjen k liku (oblika). Tako sta torej materija in umanjkanje - baker in brezobličnost - pravzaprav ena in ista stvar. Sta ista po subjektu (idem subiecto) - tako pravi tudi Averroes v k o m e n t a r j u Fizike (I, c o m m m . 66: » u n u m s e c u n d u m sub iec tum«) - , raz l ikuje ta pa se po po jmu , def in ic i j i (secundum rationem). Baker in 122 Komentar k De principiis naturae Tomaža Akvinskega brezobl ično sta ista stvar, vendar pomeni biti baker in biti nekaj brez- obličnega nekey popolnoma različnega: prvo je materija, drugo umanjkanje. Zaradi razlike secundum rationem med u m a n j k a n j e m in mater i jo , umanjkanje ni počelo samo »po sebi« (perse), temveč samo »po naključju« (per accidens), kolikor n a m r e č sovpade z materi jo, se pravi, kolikor sta materija in umanjkanja idem subiecto. Umanjkanje j e počelo, tako kot zdravnik gradi — ne kol ikor j e zdravnik, temveč kolikor g radbenik in zdravnik sovpadeta v istem subjektu. 9 . UMANJKANJE JE POČELO PER ACCIDENS, TODA NUJNO ZA NASTAJANJE Dejstvo, d a j e u m a n j k a n j e poče lo per accidens še ne p o m e n i , da umanjkanje ni nu jno za nastajanje. Podobno kot pravi Averroes v komentarju Fizike (I, comm. 28; ob 186 b 12-23), kjer razdeli akcidence na ločene in neločene: »Accidens enim inuenitur duobus modis, aut separatum ... aut non separatum.«, tudi Akvinski razlikuje med dvema vrstama akcidenc: med nu jn imi in nenu jn imi . Prvih akcidenc ni mogoče ločiti od stvari, ki j im pripadajo, druge j e od teh stvari mogoče ločiti. Primer nu jne akcidence j e zmožnost smejanja pri l judeh (noben človek ni brez te sposobnosti), primer nenu jne , ločljive akcidence j e belost (obstajajo ljudje, ki niso beli). Kakšne vrste akcidencaje torej umanjkanje? Umanjkanje sodi med tiste akcidence, k i j i h ni mogoče ločiti od njihovega subjekta, in so torej nujne, vedno prisotne akcidence. Materija, k i je subjekt umanjkanja, namreč nikoli ni brez umanjkanja . Čeprav ima materija vedno neko obliko, ji ravno tako vedno manjka neka druga oblika. Če ima materija obliko ognja, potem ji na pr imer manjka oblika zraka, če ima obliko zraka, ji manjka oblika ognja. Iz tega sledi, d a j e umanjkanje nujna akcidenca materije in kot tako tudi nu jno za postajanje. V komentar ju Fizike (I, commm. 74; ob 186 b 12 - 23) je isto stališče zagovarjal tudi Averroes, ki pravi, d a j e umanjkanje počelo nastajanja per accidens, a kljub temu n u j n o za nastajanje, kolikor se primeri subjektu, iz ka te rega j e nas ta jan je : »Declaratum est quod pr iuat io est p r inc ip ium generationis per accidens et quod est necessarium in generatione, scilicet secundum quod accidit subiecto ex quo est generatio.« 1 0 . UMANJKANJE IN NE NEGACIJA Akvinski skuša vnaprej pojasniti možen nesporazum. Ker je zapisal, da j e nas ta janje iz nebiti, sedaj pojasnjuje , da to ne pomeni , d a j e počelo nastajanja negacija, temveč j e kljub temu »ne« v nebiti počelo nastajanja umanjkanje . V čem j e razlika med negacijo in umanjkanjem? V tem, da ima vsako u m a n j k a n j e do ločen subjekt , med tem ko ga negaci ja n ima. To 123 Matjaž Vesel pomeni, da lahko izrečemo neko negacijo, kot na primer »ne vidi«, o stvareh, ki sploh ne bivajo, o himerah na primer, ali o stvareh, za katere j e že po naravi nujno, da ne vidijo, kot na primer kamni, medtem ko j e mogoče umanjkanje prirekati samo tistim stvarem, za katere j e po njihovi naravi nujno, da imajo neko zmožnost ali sposobnost, na pr imer sposobnost videnja, p a j e nimajo. 1 1 . UMANJKANJE JE POČELO V NASTAJANJU, NE PA V BITI Zakaj j e umanjkanje počelo nastajanja? (i.) Prvič, ker nastajanje nikoli ne nastane iz popolnega nebivajočega, enostavno nebivajočega - to bi bilo stvaijenje - , ampak vedno iz nekega nebivajočega, k i j e že v nekem subjektu, (ii.) Drugič, ker j e to nebivajoče v določenem subjektu, in sicer takem, iz katerega lahko nastane določen terminus ad quem. Ogenj lahko nastane samo iz nebivajočega v nekem subjektu, za katerega j e po naravi mogoče, da bo ogenj oziroma, da bo dobil obliko ognja. Medtem ko nebivajoče v pr imeru kamna (umanjkanje oblike ognja) ne more rezultirati v ognju, j e to mogoče pri lesu. Umanjkanje se od ostalih dveh počel (materije in oblike) razlikuje po tem, da sta materija in oblika počeli tako v samem procesu nastajanja, kot tudi potem, ko je neka stvar že nastala (in esse et in fieri), umanjkan je p a j e počelo samo v procesu nastajanja (in fieri). Kaj to pomeni? Za to, da nastane kip, sta potrebna baker, k i je materija kipa in nazadnje tudi lik, k i j e oblika kipa. V procesu izdelave kipa morata biti baker in lik nu jno prisotna. Ti dve počeli pa sta za to, d a j e kip kip, nujni tudi takrat, ko j e kip že izdelan. Če kip ne bi imel bakra ali če ne bi imel nekakšnega lika, ne bi bil kip. Materija in oblika sta nujni et in fieri et in esse. Na drugi strani p a j e umanjkanje nujno samo v procesu izdelave. Umanjkanje kipa v materiji j e nu jno samo, dokler kip še ni izdelan. Če bi bil namreč že izdelan, če bi že bil, ne bi nastajal - z izjemo sukcesivnih »stvari«, kot j e na pr imer čas, ki je, medtem ko nastaja, ostale »stvari« v procesu nastajanja niso. Ko p a j e kip izdelan, ko je, ne more biti več umanjkanja kipa. Če bi namreč umanjkan je kipa bilo prisotno tudi takrat, ko j e kip že narejen, bi bila hkrati prisotna umanjkanje in imetje (priuatio et habitus), kar j e ravno tako nemogoče, kot če bi bili hkrati prisotni afirmacija in negacija. 1 2 . MATERIJA IN UMANJKANJE Materija se od oblike in uman jkan ja razlikuje po po jmu (secundum rationem). Materijaje namreč tisto, »v čemer« sta oblika in umanjkanje: tako sta v bakru (materija) lik (oblika) in brezobličnost (umanjkanje) . Materija j e l ahko imenovana z i m e n o m , ki v svoj p o m e n vk l juču je (importat) umanjkanje, ali z imenom, ki v svoj pomen ne vključuje umanjkanja. Akvinski 124 Komentar k De principiis naturae Tomaža Akvinskega to razliko ponazarja s p r imerom imen »moka« in »baker«, (i.) »Baker« kot materija kipa, j e ime, ki ne implicira, ki ne konotira tudi umanjkanja, se pravi nedispozicioniranosti oziroma brezobličnosti, (ii.) Ime »moka«, kije materija kruha , pa j e ime, ki implicira, konotira umanjkanje , se pravi nedispozi- cioniranost in neurejenost , k i j e nasprotna obliki kruha. Medtem ko »moka« importât» tisto, kar še ni kruh«, »baker«, kljub temu, d a j e lahko kip, ne importât »tisto, kar še ni kip«. V čem je bistvena razlika med enimi in drugimi imeni? V procesu nastajanja ostane materija oziroma subjekt prisoten v procesu nastajanja in tudi na koncu nastajanja, ko je nekaj, denimo kip, že nastalo. Umanjkanje pa j e prisotno samo v procesu nastajanja, ne pa tudi na koncu, k o j e kip že narejen. Če nastaja nekaj iz nečesa, kar j e sestavljeno iz mate r i j e in uman jkan j a , j e rezultat enak, kot v p r imeru umanjkanja : na koncu procesa nastajanja tega ni več. Torej materija, ki jo označuje ime, ki konot i ra umanjkanje , ni nekaj trajnega in j e p rehodna (transiens), saj se v procesu nastajanja spremeni v nekaj drugega. Moka, ki s e j e spremenila v kruh, ni več materija kruha kot moka. Na drugi strani pa j e materija, ki j o označuje ime, ki ne konotira umanjkanja, nekaj trajnega (permanens), saj tudi na koncu nastajanja ostane ista materija. Baker, k i j e preoblikovana v kip, j e še vedno materija kipa kot baker. 1 3 . PRVOTNA MATERIJA, PRVOTNA MATERIJA ABSOLUTNO IN RELATIVNO Materija kipa, baker, pa ni prva oziroma prvotna ali primarna materija (materia prima). Baker j e namreč sama zopet sestavljena iz materije in oblike. Kaj j e torej prvotna materija? (i.) Nekaj, kar nima niti oblike niti umanjkanja - kar pa j e subjekt oblike in umanjkanja - , in kar nima nobene še bolj primarne materije. Grško ime za prvo mate r i jo j e y le (hyle). Ker j e brez s leherne oblike, k i j e temelj slehernega spoznanja in definiranja, ne more biti spoznana in definirana »po sebi« (perse), lahko p a j o spoznamo »s primerjavo« (per comparationem): prva mate r i j a j e v takem r a z m e r j u (se habet) do vseh oblik in uman jkan j , v kakršnem razmer ju j e baker do kipa in brezobličnega. Akvinski je pri terminologiji zopet odvisen od Scotusovega prevoda Fizike (I, 7, 191 a 8) - »Natura autem subiecta cognoscitur per comparationem sicut est comparatio cupri ad ydolum.« - in mogoče tudi Averroesovega komentarja Metafizike (XI = XII, comm. 14): »Dicit in pr imo Physicorum quod prima materia non intelligittur nisi secundum comparationem.« »Prva materija«, razumljena na ta način, j e prva enostavno (simpliciter). (ii.) Relativno »prva materija« p a j e tista materija, k i j e prva v nekem rodu, kot j e voda prva materija v rodu tekočin. Ta mater i ja je namreč spet 125 Matjaž Vesel sestavljena iz oblike in materije. Primer navaja tudi Averroes v peti knjigi komentarja Metafizike (comm. 5, ob 1014 b 16 - 1015 a 19). 1 4 . PRVA MATERIJA IN SUBSTANCIALNA OBLIKA NE NASTAJATA IN NE PROPADATA Prva materija ne nastaja in ne propada. To seveda ne pomeni, d a j e prva materija po Akvinskem večna, saj j o j e ustvaril Bog, temveč na tančno to, da ne more nastajati. Nastajanje j e namreč neka sprememba, neko gibanje iz nečesa v nekaj drugega (omnis generatio est ad aliquid ex aliquo). Ex quoj e vedno materija, ad quo pa vedno oblika. Ce bi materija in tudi oblika te pr imarne materije lahko nastali, potem bi materi ja morala imeti neko pr imarnejšo materijo, iz katere bi nastala, in tudi neko obliko, po kateri bi se razlikovala od materije, iz katere je nastala. 1 5 . ŠTEVILČNA ENOST PRVE MATERIJE Prva materija j e številčno ena v vseh stvareh. Toda kaj p o m e n i biti številčno eden, eden »po številu« (unus numero)? (i.) Številčno e n o j e , kar ima eno številčno določeno obliko (unam formam determinatam in numero). Tako j e številčno eden Sokrat. Prva materija ne more biti številčno ena na ta način, kajti prva materija secundum rationem n ima n o b e n e oblike, (ii.) Številčno e n o j e tudi tisto, kar j e brez dispozicij, ki napravijo razlike v številu. Prva materija j e številčno ena na ta način, saj secundum rationem v nje j ni nobenih dispozicij, ki napravijo, da se stvari razlikujejo po številu. 1 6 . PRVA MATERIJA NE BIVA PO SEBI Prva materija po svoji naravi (natura) nima nobenega umanjkanja in nobene oblike, tako kot pojem (ratio) bakra ne vključuje brezobličnosti in lika. Kljub temu pa, pravi Akvinski - povzemajoč Averroesov komentar Fizike (I, comm 76, ob 191 b 17 -24) , kjer ta pravi, da »prima materia non potest denudari a forma« - , prva materija ni nikoli »slečena oblike in umanjkanja« (denudatur a forma etpriuatione). To pomeni, d a j e prva materija vedno »pod« neko obliko, vedno ima neko, takšno ali drugačno, obliko. Toda per se ne more biti dejanska; secundum naturam ali secundum rationem je namreč brez sleherne oblike, ki edina povzroči, d a j e nekaj dejansko. Materija po sebi nima dejanske biti (non habet esse in actu). Po sebi j e materija zgolj v možnosti, ali, kot pravi Averroes v Commentarium magnum in Aristotelis De anima libros (II, comm. 8; ob 412 b 10 - 17): »Materia enim nullum habet esse in actu corporibus naturalibus secundum quod est materia.« 126 Komentar k De principiis naturae Tomaža Akvinskega § III.: Tvorni in smotrni vzrok; počela, vzroki in elementi 1 7 . TVORNI VZROK Materija, oblika in umanjkanje ne zadoščajo za nastajanje, (i.) Materija, k i j e možnost, se sama po sebi ne more zvesti v dejanskost: baker, k i j e v možnosti, da postane kip, ne more sam iz sebe napraviti kipa. Za to potrebuje neki dejavnik, v pr imeru kipa kiparja, ki »izvleče« obliko kipa iz možnosti v dejanskost, (ii.) Oblika (oblika postale stvari, ki predstavlja konec postajanja) se ne more sama zvesti iz možnosti v dej: ta oblika namreč je, obstaja samo takrat, ko j e kip na pr imer že dejansko narejen. Medtem ko tisto, kar deluje, je, obstaja že v procesu nastajanja. Oblika ne more biti operans, zato ker j e v procesu postajanja še ni. (iii.) Iz tega sledi sklep, d a j e v procesu postajanja poleg materije in oblike pot rebno še neko drugo počelo, ki dejansko deluje. To počelo imenuje Akvinski »tvorno«, »tisto, kar tvori« (efficiens)\ »tisto, kar giblje«, »gibalo« ali »gibalec« (mouens); »tisto, kar deluje«, »dejavnik« (agens), ali tisto, »od koder j e začetek gibanja/spreminjanja« (unde est principium motus). Lahko bi mu rekli tudi ustvarjalni, produktivni ali proizvodni vzrok. 1 8 . SMOTRNI VZROK Akvinski — sklicujoč se na drugo knjigo Aristotelove Metafizike (II, 2, 994 b 13-14), ki se v prevodu Mihaela Scotusa glasi »nichil incoepit agere aliquam act ionem quamcumque , non in tendendo finem.« - , poudari potrebo po četr tem počelu oziroma vzroku v procesu nastajanja: tisto, kar namerava dejavnik, se pravi n a m e r o , n a m e n , smoter , konec, cilj (finis) n jegove dejavnosti. Ta vzrok bi lahko imenovali tudi finalni vzrok. Vsi dejavniki , tako naravni kot tisti, ki imajo svobodno voljo, so namer jen i na neki smoter, kar pa še ne pomeni, da sleherni dejavnik tudi pozna smoter svoje dejavnosti, ali celo, da se o smotru svoje dejavnosti odloča. Smoter svoje dejavnosti morajo poznati samo tisti dejavniki, katerih dejavnosti niso že vnaprej določene z njihovo naravo, ampak so soočeni z različnimi in nasprotujočimi smotri. Samo tisti dejavniki, ki imajo voljo, se lahko odločajo o smotru oziroma cilju svojih dejanj in j ih morajo torej tudi poznati , da tako usmer ja jo svoje dejavnosti. Naravni dejavniki imajo že vnaprej določene svoje dejavnosti; za to, da bi delovali, j im ni treba izbirati sredstev, ki bi j ih vodila k določenemu smotru. 1 9 . DOKAZ GORNJE TRDITVE Akvinski se v podporo tezi, da naravnim dejavnikom ni treba poznati smot ra svoje dejavnost i , sklicuje na pr imer , ki g a j e v Fiziki (II, c. X = Sujficientia lil). II, cap. 14) navedel Avicenna. Če JC že voljni dejavnik, kitarist 127 Matjaž Vesel pri igranju kitare na pr imer , ne od loča o tem, kater i akord bo udar i l naslednjič, j e to toliko manj verjetno in nu jno za dejavnike, katerih dejavnosti so določene z njihovo naravo. 2 0 . ŠTIRJE VZROKI, TRI POČELA Akvinski povzame, da o b s t a j a j o š t i r j e vzroki : m a t e r i a l n i vzrok; oblikovalni oziroma formalni vzrok; tvorni oz i roma ustvarjalni ali pro- duktivni ali proizvodni vzrok; smotrni oziroma namerni ali finalni vzrok. Pri tem opozori na Aristotelovo nekonsistentnost pri določanju števila vzrokov in počel. Aristotel v peti knjigi Metafizike (V, 1, 1013 a 14-21) izenači število vzrokov in počel, saj pravi, da so vsi vzroki počela: »Et dicitur [principium] etiam illud ex quo res scitur primo, v. g. propositiones in demonstra t ione. Et similiter dicuntur causae etiam; omnes enim causae sunt principia. Et o m n i a p r inc ip ia h a b e n t a l iquid c o m m u n e quocl est p r i m u m . Q u o d sciendum est quomodo est et quomodo erit; et quaedam principia sunt in rebus et quaedam extra res. Et similiter natura est principium et e lementum etiam et cognitio et voluntas et substantia et illud propter quid.« Aristotel v fizifo'večkrat zatrdi, da so vzroki štirje. V drugi knjigi Fizike (II, 195a 15-16) tako pravi: »Et istae causae quas diximus, omnes collocantur in quatuor modis qui sunt valde manifesti.« In v isti knjigi malo naprej (II, 7 ,198 a 22-24) : »Apparet igitur quod causae quatuor sunt, et quod tot sunt. Et quia causae sunt quatuor oportet naturalem scire omnes et rcduccrc ad illas omnes, et complere responsionem de eis s ecundum cursum na tura lem, scilicet secundum materiam et formam e tmoto rem et propter quid.« Toda Aristotel v prvi knjigi Fizike (I, 7, 191 a 17-21), pravi, da so počela samo tri: »Et iam apparuit ex dictis nunc differentia inter contraria, et quomodo se haben t adinvicem principia, et quid est subiectum. Utrum vero forma sit substantia et subiectum nondum est declaratum, sed declaratum est quod principia sunt tria, et declaratus est modus super quem fundatur quis modus sit.« Po Aristotelu so vzroki lahko stvari zunanji, kar pomeni, da so zunaj stvari (smotrni in tvorni vzrok), in tudi notranji , kar pomeni , da so konstitutivni deli stvari (materialni in oblikovalni vzrok), kot počela pa razume samo notranja vzroka. Umanjkanje, k i je tretje počelo, ni vzrok, ker ni počelo per se, temveč zgolj per accidens. Vzroki v pravem pomenu besede so namreč samo tisti vzroki, ki so vzroki per sem na katere se zvajajo vsi ostali vzroki, ki so vzroki per accidens. 2 1 . KAJ JE »VZROK« IN KAJ »POČELO«? Aristotel v prvi knjigi Fizike (še posebej v sedmem in osmem poglavju) govori o počelih kot notranjih vzrokih. Toda v Metafiziki-Akvinski govori o 128 Komentar k De principiis naturae Tomaža Akvinskega enajsti knjigi, ker tedaj še niso poznali sedanje enajste knjige (Kappa), gre pa za sedanjo dvanajsto knjigo Metafizike, - naj bi Aristotel počela pravilno določil kot zunanje vzroke, torej nasprotno kot v Fiziki. Mesto iz Metafizike (XII, 4, 1070 b 22-27), na katerega se sklicuje Akvinski, j e nekoliko nejasno: »Et quia causae non tan tum sunt in eis quae fiunt, sed ea quae sunt ex- trinsecus, manifestum est quod principium et elementum diversa sunt. Quod a u t e m movet au t sistit est quasi a l iquod pr inc ip ium. Elementa igitur secundum aequalitatem comparationis, quae est secundum convenientiam, sun t tria, causae au t em et pr incipia sunt quatuor .« Akvinski se v svoji interpretaciji verjetno opira na Averroesa, k i je v komentarju k temu mestu (In Metaph XI (= XII), comm. 23; ob 1070 b 22-33) zapisal, da se »počelo« v pravem p o m e n u besede imenuje ta samo zunanja vzroka, medtem ko se notranja vzroka imenujeta »element«, »vzrok« pa se imenujejo tako notranji ko t zunan j i vzroki: »causa dic i tur de omnibus , p r inc ip ium au tem de extrinsecis, e lementum uero de intrinsecis.« Tako dobimo naslednjo delitev: »element« = notranj i vzrok; »počelo« = zunanji vzrok; »vzrok« = notranji in zunanji vzrok. Kljub tej distinkciji j e mogoče vsak vzrok imenovati počelo in vsako počelo vzrok, pri čemer pa vzrok vseeno nekaj doda tistemu, kar j e splošno razumljeno kot počelo. Principium (počelo ali začetek) se namreč imenuje vse, kar j e prvo, kar j e začetek, ne glede na to, ali iz tega prvega sledi bit (bivanje) kasnejše stvari ali ne. (i.) Kovač, ki kuje nož, je počelo/začetek noža in iz tega počela sledi bit noža. (ii.) Črnina j e počelo/začetek spremembe iz črnine v belino, vendar pa črnina ni tisto, iz česar sledi bit beline. Na podlagi tega Aleksander Halensis v Glossa in I Sent. (dist. 4, n. 5) trdi, da »je vzrok tisto, iz česar biti sledi druga [bit] « ( causa est ex cuius esse sequitur aliud), ki pa to trditev pripisuje Aristotelu. V primeru delavca in noža, ki ga ta izdela, j e delavec počelo (začetek) in vzrok. Definicija vzroka je: vzrok je tisto, iz česar sledi bit d ruge stvari. Počelo kot začetek gibanj a / spremembe, ki pa ne vzpostavi biti druge stvari, ni vzrok per se. Zato j e umanjkanje počelo in ne vzrok. Umanjkanje j e tisto, iz česar se začenja nastajanje. Ker iz njega ne sledi bit druge stvari, j e počelo in ne vzrok. Vzrokje le toliko, kolikor sovpade z materijo, se pravi, d a j e vzrok per accidens. 2 2 . KAJ JE »ELEMENT«? Elementi (elementum) so samo tisti vzroki, iz katerih je sestavljena stvar; ki so materialni v pravem p o m e n u besede; in sicer samo tisti materialni vzroki, iz katerih j e pr imarna sestava stvari. Kaj to pomeni? To pomeni, da so e lement i samo tista »telesa«, ki sama niso sestavljena iz nekih drugih naravnih teles, k o t j e v pr imeru roke, k i je sestavljena iz dveh »elementov«, 129 Matjaž Vesel mesa in kosti, vendar pa ti »elementi« niso pravi elementi , saj tudi sami sestavljeni iz primarnejših elementov, tj. iz štirih temeljnih, prvih elementov: zemlje, vode, zraka in ognja. Definicijo e lementa j e podal Aristotel v peti knjigi Metafizike (V, 3, 1014 a 26-27): »Elementum dici tur illud ex quo componitur res primo, et est in eo, et non dividitur secundum fo rmam in aliam formam.« 2 3 . RAZLAGA ARISTOTELOVE DEFINICIJE ELEMENTA (i.) Prvi del definicije j e razložen v prejšnjem odstavku. (ii.) Drugi del definici je »in j e v njej« r azume Akvinski v funkci j i razlikovanja elementov od tiste materije, ki v procesu nastajanja v celoti propade. Aristotelje v De generatione et corruptione (I, 10, 327 b 29-31) glede elementov namreč zapisal: »ñeque c o r r u m p u n t u r ñeque al terum ñ e q u e ambo, saluatur enim uirtus eorum«. Akvinski v De mixtione elementorum (120) tudi trdi, da elementi v procesu nastajanja ene stvari iz druge ne propade jo v celoti, temveč na neki način os tanejo: »Opor t e t e rgo al ium m o d u m invenire, quo et ventas salvetur mixtionis, et tamen elementa non totaliter corrumpantur, sed aliqualiter in mixto permaneant .« Drugače kot elementi pa materija v procesu nastajanja ene stvari iz druge v celoti propade. Ko j e m o kruh, nastane iz kruha kri. Kruh je materija krvi. Ker kri ne nastane, če kruh v celoti ne propade, kruh, k i j e materija, iz katere nastane kri, ne ostane v krvi in torej ni element krvi. (iii.) Treyi del definicije p a j e po Akvinskem postavil Aristotel zato, da je elemente mogoče razlikovati od tistih stvari, katerih deli imajo različne oblike oziroma so različnih vrst. Roka ima kot svoja dela (lahko bi rekli tudi »elementa«) meso in kost, ki se po svoji substancialni obliki razlikujeta med seboj. Roka torej ne more biti element, saj j o j e mogoče »deliti z ozirom na obliko v drugo obliko«. Vode pa kljub temu, d a j o j e mogoče kvantitativno razdeliti (liter na pol litra), ni mogoče razdeliti z ozirom na obliko oziroma vrsto, saj j e v celoti samo voda. Akvinski zaključi poglavje z zelo kratkim povzetkom tega, kar j e razložil o počel ih , vzrokih in e l ement ih , pri č e m e r se sklicuje na Averroesov k o m e n t a r pe te knj ige Metafizike ( comm 4; ob 1014 a 26 - b 5): »Vult distinguere secundum quot modos dicitur elementum, quoniam ista nomina sunt propinqua synonimis et communibus appropriatis. E lementum enim non dicitur de causis extrinsecis, sed dicitur de intrinsecis, et dignius de materia. Principium autem est dignius dici de causis extrinsecis, et causa est maior principio in hoc. Principium etiam est quasi universalius causa, cum dicatur principium de principiis t ransmutat ionis et de qua tuor causis.« 130 Komentar k De principiis naturae Tomaža Akvinskega Skratka, počela imajo bolj univerzalen pomen kot vzroki in elementi, vzroki bolj univerzalen pomen kot elementi. § TV.: Razmerja med vzroki 2 4 . UČINEK IMA LAHKO VEČ VZROKOV, VZROK VEČ UČINKOV Akvinski se v naslednjih treh odstavkih v veliki meri opira na Fiziko (II, 3 ,195 a 4-14) in Metafiziko (V, 2,1013 b 4-15) ter Avicennovo delo Sufficientia (I, cap. 11) in Metafiziko (VI, cap. 5). Najprej pojasni, da ima ista stvar lahko več vzrokov, hkrati p a j e lahko ista stvar vzrok več, tudi nasprotujočih si, stvari. Vzrok kipa j e kipar, k i j e tvorni vzrok nastanka kipa, pa tudi baker, k i j e materialni vzrok. Krmar je lahko vzrok nasprotujočih posledic: če je prisoten na ladji, po tem j e vzrok n jene varnosti, če j e odsoten, potem je vzrok njene potopitve. 2 5 . TVORNI VZROK IN SMOTRNI VZROK Ista stvar j e lahko v razmerju do neke druge stvari tako vzrok kot učinek (posledica, povzročeno), pri čemer se morata načina vzročnosti razlikovati. Ista stvar j e vzrok d r u g e stvari na en način način vzročnosti in učinek (posledica, povzročeno) na drug način vzročnosti. (i.) Razmerje tvorni vzrok - smotrni vzrok. Hoja j e po eni strani vzrok zdravja, obenem pa tudi učinek zdravja. Toda hoja j e tvorni vzrok zdravja (zdravi smo, ker se gibljemo), zdravje pa ni tvorni vzrok hoje, temveč smotrni vzrok (včasih se sprehajamo zato, da bi bili zdravi). (ii.) Razmerje materialni vzrok - formalni vzrok. Razmerje vzajemne vzročnosti najdemo tudi v primeru duše in telesa pri živih bitjih. Teloje vzrok duše in obenem povzročeno duše, duša je vzrok telesa in povzročeno duše. Kaj to pomeni? Preprosto to, d a j e telo vzrok duše kot materija, duša pa vzrok telesa kot oblika. To ne pomeni, da j e telo materija duše, kot del njene narave, saj duša ni sestavljena iz telesa, duša pa tudi ni oblika telesa, kot da bi bila del njegove narave. Akvinski želi v nadaljevanju še natančneje določiti vzajemno razmerje med tvornim vzrokom in smotrnim vzrokom. Po eni strani j e tvorni vzrok vzrok smotra v smislu, da napravi, da se ta realizira. Hoja j e tvorni vzrok zdravja, ki se realizira, samo če do nje pride, če dejavni vzrok resnično deluje. Po drugi strani p a j e smoter vzrok tvornega, dejavnega vzroka, saj bi brez smotra ne bilo nobene tvorbe, nobene dejavnosti. Ce ne bi imeli namere biti zdravi, ne bi hodili. 131 Matjaž Vesel Tvorni vzrok (efficiens) j e tako sicer vzrok smotra, saj ga proizvede (hoja proizvede zdrahe, zdravnik proizvede zdravje), vendar pa ne povzroči tudi tega, d a j e smoter smoter, ne povzroči njegove finalne vzročnosti (zdravnik ne povzroči, ne proizvede zdravja kot smotra). Nasprotno pa smotrni vzrok (Jinis) ne proizvede tvornega vzroka (zdravje ne proizvede zdravnika) , povzroči pa, d a j e tvorec tvorben oziroma j e vzrok vzročnosti tvorbenega vzroka (zdravje povzroči, d a j e zdravnik tvorben, da deluje). Tako kot j e smotrni vzrok vzrok vzročnosti tvornega vzroka, j e tudi vzrok vzročnosti oblike in materije in j e torej vzrok vzrokov (causa causarum), kot j e trdil na primer tudi Philipus Cancellarius v Summa de bono: »Bonum sumitur a causa causarum, scilicet finali.« 2 6 . MATERIALNI VZROK IN OBLIKOVALNI VZROK Materi ja je vzrok oblike, ker j e oblika lahko samo v materiji; oblika j e vzrok materije, ker materija biva samo po obliki. Materija in oblika sta v medsebojnem razmerju kot vzajemna vzroka. To trditev Akvinski pripisuje Aristotelu, vendar pa pri tem sledi Averroesovem komenta i ju druge knjige Fizike (II, 3,195 a 8-11), ki se v prevodu glasi: »Et sunt aliqua quae sunt causae sibi adinvicem, v. g. quoniam labor est causa bonae consistentiae corporis et bona consistentia est causa laboris. sed non eodem modo. Bona enim exsistentia corporis est causa secundum finem, labor autem secundum quod est principium morus.« Averroes to mesto komentira takole: »Causae etiam se h a b e n t adinvicem, ita quod u t r a q u e d u a r u m c a u s a r u m in spec ie diversarum est causa reliquae, sed duobus modis diversis, v. g. quoniam labor est causa sanitatis secundum agens, sanitas autem est causa laboris secundum finem; et similiter materia est causa formae secundum hoc quod forma non potest inveniri nisi per illam, forma autem est causa materiae secundum hoc quod materia non potest esse in actu et demonstra ta nisi per fo rmam, et praecipue prima materia.« 2 7 . KAJ POMENI »BITI PREJ«? Glede na to, d a j e vzrok kot vzrok po naravi pred povzročenim, j e treba pojasniti, kaj pomeni biti »pred« oziroma »prej« (prius)? Aristotel govori v De generatione animalium ( I I , 6 , 7 4 2 a 1 9 - 2 2 ) - Akvinski govori o šestnajsti knjigi De animalibus, ker j e v času pisanja pred seboj imel Aristotelove spise o živalih kot eno knjigo, sestavljeno iz devetnajstih knjig, ko t j i h j e razporedil prevajalec iz arabščine Mihael Scotus (10 knjig Dehistoria animalium, 4 knjige De partibus animalium, 5 knjig De generatione animalium) — o dveh načinih, kako j e nekaj lahko »prej«: secundum generationem ali secundum substantiam: »Et non declaraverunt quot modos dicitur p r imum et 132 Komentar k De principiis naturae Tomaža Akvinskega quid erit ante illud. Et dicitur multipliciter, quoniam id quod est propter illud et quod est p rop te r hoc diversantur; et unum illorum est pr imum secundum genera t ionem et alterum secundum substantiam.« Akvinski to delitev nekoliko parafrazira in pravi, d a j e nekaj lahko pred drugim »glede na posta janje in čas« ali pa »glede na substanco in »dopolnilo« (comple- mentum); to nekoliko nenavadno besedo povzema po Scotusovem prevodu Metafizike: »genera t io est p r o p t e r complemen tum« , in Averroesovem komentar ju : »Omne enim quod generatur, fit per suam generationem et complementum«. Glede na to, da naravno delovanje izhaja iz nedovršenega k dovršenemu in iz nepopolnega k popolnemu, je mogoče z ozirom na gornjo razdelitev reči, d a j e nedovršeno (npr. deček) »prej« kot dovršeno v časovnem smislu in z ozirom na posta janje , da pa j e dovršeno (npr. mož) primarnejše v perspektivi dopolnjenost i in substance. 2 8 . RAZDELITEV VZROKOV Z OZIROM NA »BITI PREJ« Na podlagi teh dveh načinov primarnosti se razdelijo tudi vzroki, (i.) Materija j e prvotnejša od oblike po nastajanju in času; oblika pa je od nje prvotnejša po dovršenosti, (ii.) Tvorni vzrok j e prvotnejši od smotrnega vzroka po nastajanju in času, smotrni vzrok pa je prvotnejši v perspektivi dovršenosti. 2 9 . ABSOLUTNA (MATERIALNA) IN POGOJNA (FINALNA) NUJNOST Akvinski govori o dvojni nujnosti (cf. Fizika, II, 9, 199 b 34 - 200 b 8), absolutni in pogojni. (i.) Absolutna nujnost izhaja iz vzrokov, ki so v postajanju prvotnejši, to j e iz materije in tvornega vzroka. Za absolutno nujnost gre, kadar mora nekaj n u j n o slediti, če s e j e nekaj drugega že »zgodilo«. Akvinski navaja kot pr imer absolutne nujnost i nujnost , ki izhaja iz materije. Smrt j e posledica dejstva, da so telesa živih bitij sestavljena iz nasprotujočih si elementov (ogenj j e vroč, zemlja mrzla; zrakje suh, voda vlažna) in kadar eden ali dva elementa prevladata nad njima nasprotnima elementoma (kadar ogenj in zrak v telesu živega bit ja prevladata nad nasprotn ima e lementoma zemljo in vodo), nastopi smrt. Toda zakaj j e nu jno , da en element prevlada nad drugim? V De malo (quaest . 5, art . 5, ad. 13) pr ip isuje Akvinski nu jnos t smrti kons tantn i potencia lnos t i mater i je za spre jem druge oblike: »homini ... convenit necessitas moriendi , ex hoc scilicet quod materia est in potentia ad aliam formam.« Materija p a j e v možnosti za drugo obliko ravno zaradi tega, ker j e najprej v možnosti za oblike elementov, tj. za nasprotja, ki sestavljajo telo 133 Matjaž Vesel živih bitij. Toda to pomeni zgolj to, d a j e smrt mogoča, ne pa tudi, d a j e nujna. Vendar pa Akvinski pri opisu absolutne oziroma materialne nujnost i reče malce več kot zgolj to, da sledi »iz materije«. Pravi namreč, da sledi absolutna nujnost »iz dispozicije nasprotujočih si sestavin (ex dispositione contrariorum componentium). To pa ne pomeni zgolj to, d a j e smrt posledica zgolj nasprotujočih si sestavin (e lementov) , temveč, da sledi iz nj ihove dispozicije. Dispozicija pa pomeni tendenco ali nagnjenost k do ločenemu načinu reagiranja pod določenimi pogoji. Pod določenimi pogoji lahko vročina ognja prevlada nad mrazom zemlje, in ko se zgodi to, nastopi smrt. Narava telesa živega bitja, ki je mixtio elementorum, j e taka, d a j e n u j n o propadljiva, d a j e zanjo nujno, da lahko umre. Pod določenimi pogoji tudi dejansko propade, dejansko umre. To pa pomeni, d a j e govorjenje o nujnosti smrti (nécessitas mortis), govorjenje o možnosti smrti, ne pa o dejanskem dejstvu smrti. To je razvidno iz njegove formulacije v komentar ju Metafizike (In VMetaph., lect. 6, n. 833), kjer pravi, d a j e živo bitje nujno propadljivo, ker to izhaja iz njegove materije, kolikor j e ta sestavljena iz nasprotij: »sicut dicimus animal necesse esse corruptbile, quia hoc consequitur eius materiam inquantum ex contrariis componitur.« Ko j e telo živega biya, k i j e mixtio elementorum, enkrat vzpostavljeno v bit, ne more biti nobene ovire - n ima nobene prepreke (impedimentum) - , da živo bitje ne bi bilo nu jno propadljivo (sposobno propasti) , kajti to sledi iz njegove narave, kolikor j e n a m r e č sestavljeno iz nasprotij (elementov). (ii.) Pogojna nujnost izhaja iz vzrokov, ki so v postajanju kasnejši, to j e iz oblike in smotra. Za pogojno nujnost gre, kadar se nekaj mora zgoditi, ker bi v nasprotnem primeru nekaj drugega ne sledilo: če naj nekaj sledi, potem se to mora zgoditi. Pogojno nujnost ponazarja s p r imerom iz smotra. Zanositev j e pogojno nujna zaradi rojstva človeka, tj. če naj se rodi človek. 3 0 . OBLIKOVALNI, SMOTRNI IN TVORNI VZROK LAHKO SOVPADEJO V ENEM VZROKU V enem vzroku lahko sovpadejo tvorec, oblika in smoter. Ogenj proi- zvaja ogenj, torej j e tvorni vzrok. Kolikor stori, d a j e tisto, kar j e bilo prej v možnos t i , de j ansko , j e obl ikovaln i vzrok. Kol ikor de j avn ik ( o g e n j ) »namerava« napraviti ogenj in kolikor se njegova dejavnost zaključi z ognjem, pa j e tudi smotrni vzrok. 3 1 . DVOJNOST SMOTRA; S TVORNIM IN OBLIKOVALNIM VZROKOM SOVPADE SMOTER NASTAJANJA Toda smoter j e dvojen: smoter nastajanja (finis generationis) in smoter nastale stvari (finis rei generale), (i.) Smoter nastajanja: smoter nastajanja v 134 Komentar k De principiis naturae Tomaža Akvinskega primeru izdelave noža je njegova oblika, Ij. tisto, zaradi cesarje nož nož. (ii.) Smoter nastale stvari: smoter n o ž a j e rezanje. S tvornim in oblikovalnim vzrokom lahko sovpade samo smoter nastajanja, ne pa tudi smoter nastale stvari, in še to samo tedaj, kadar isto poraja isto (idem generat idem), kadar nekaj proizvaja kakšno »stvar« iste vrste: človek človeka, oljka olivo. 3 2 . SMOTRNI VZROK LAHKO SOVPADE Z OBLIKO IN TVORNIM VZROKOM; MATERIJA NE SOVPADE Z NOBENIM OD OSTALIH VZROKOV Nadaljnje pojasnitve. (i.) Smoter sovpade z obliko, kadar nastaja stvar, k i j e številčno ista (idem numero). Oblika nastale stvari, na primer noža, ko govorimo o enem nožu, j e smoter nastajanja, (ii.) Smoter sovpade z tvornim vzrokom v pr imeru stvari, ki so iste vrste (idem specie). Nemogoče je , da bi bila dejavnik, tvorni vzrok (faciens) in proizvod njegove dejavnosti, smotrni vzrok (factum), številčno ena. Kovač in nož, ki ga je kovač izdelal, ne moreta biti eno »po številu«, lahko pa sla. faciens in factum iste vrste. Ženska in otrok, ki ga ženska rodi, sta različna »po številu«, toda istovrstna, (iii.) Materija ne sovpade z noben im od vzrokov. Materija j e zaradi tega, ker j e bivajoče v možnosti, nekaj nedovršenega, ostali vzroki pa so dovršeni, ker so v deju. § V.: Različne razdelitve vzrokov 3 3 . PRVOTNEJŠI IN DRUGOTNEJŠI VZROKI V petem poglavju obravnava Akvinski različne delitve vzrokov in po Averroesovem zgledu iz komentarja Fizike (comm 32; ob 195 a 29-31) navede kot prvo delitev delitev vzrokov na prvotnejše in drugotnejše (perprius etper posterius). Kot pr imer uporabi tvorni vzrok. Tvorni vzrok zdravja sta umetnost in zdravnik, vendar j e prvotnejši, primarni vzrok zdravja umetnost zdravljenja, d rugo tn i , poznejš i vzrok pa zdravnik. Akvinski tu v skladu z latinskim p revodom Fizike iz arabščine, v katerem j e bil Aristotelov izraz tehnites preveden kot ars namesto kot artifex, tudi sam govori o umetnosti. S tem rahlo spremeni primer, ne pa samega smisla načela. Latinski prevod iz arabščine se glasi: »v. g. quoniam causa sanitatis est medicus, et causa eius est ars.«, Averroesov komentar pa: »v. g. in causis agentibus medicus et ars. Et medicus enim est posterior, ars autem est prior.« Akvinski v svojem komentarju Fizike (In Physic. II, lect. 6, 2) navede primer v originalnem Aristotelovem smislu: »ut sanitatis causa est medicus ut causa proprian et posterior, artifex autem ut communior et prior; et hoc in specie causae efficientis.« Tudi za ostale vzroke velja delitev na prvotnejše in drugotnejše. 135 Matjaž Vesel Akvinski posebej poudarja (cf tudi Fizika II, 3 195b 21-25), d a j e treba vprašanje vedno zvesti na prvi vzrok. 3 4 . ODDALJENI IN BLIŽNJI VZROKI Akvinski deli vzroke na bližnje in oddal jene ter opozori, da so bližnji vzroki pravzaprav drugotnejši vzroki iz prejšnjega odstavka, oddaljeni vzroki pa prvotnejši vzroki iz prejšnjega odstavka. Prva in druga delitev vzrokov pomenita torej isto: prvotnejši vzrok = oddaljeni vzrok; drugotnejši vzrok = bližnji vzrok. Sledi pojasnilo, da so oddaljeni vzroki vedno tisti, ki so bolj univerzalni. S tem pa postane tudi jasno, kaj za vzrok na tančno pomeni »biti prvotnejši ali drugotnejši«. Prvotnejši vzroki (oddaljeni) so tisti, ki so bolj univerzalni (uniuersalius), drugotnejši (bližnji) tisti, ki so bolj specialni (specialius). Shemo lahko zdaj še dopoln imo: prvotnejši vzrok = odda l j en i vzrok = univerzalnejši vzrok; drugotnejši vzrok = bližnji vzrok = specialnejši vzrok. To potrjujejo tudi njegovi primeri. (i.) V okviru formalne vzročnostije »umrljivo razumno živo bitje«, kar j e definicija človeka, najmanj univerzalna oblika in najbližja oblika človeka. »Živo bi t je« j e že bolj o d d a l j e n a in bol j un ive rza lna ob l ika č loveka. »Substanca« pa je najbolj oddaljena in najbolj univerzalna oblika človeka. (ii.) V okviru materialne vzročnostije najbližja in na jmanj univerzalna materija kipa »baker«, sledi »kovina«, ki že bolj univerzalna in bolj oddaljena materija kipa, na koncu pride »telo«, k i j e najbolj univerzalna in najbol j oddaljena materija. (iii.) Akvinski v 33. odstavku, ko opozarja na to, d a j e treba vprašanje vedno zvesti na prvi vzrok, navede primer, ki sodi v okvir tvorne vzročnosti, a j e ta, zaradi napačnega prevoda Aristotela nekoliko nejasen. Če grško besedo technites p revedemo pravilno kot artifex in ne kot ars, po t em j e p r i m e r razumljivejši. Artifex (nekdo, ki de lu je z umetnos t jo , ki j o ima) , je bolj univerzalen kot medicus. Artifex- in ne ars-je v razmerju do medicusa kot bolj univerzalen (in prvotnejši oziroma bolj oddaljen) do bolj specialnega oziroma manj univerzalnega (in drugotnejšega oziroma bližjega). Medicus j e vrsta artifexa, ne pa vrsta arsa. Kaj torej pomeni to, če upoštevamo izenačitev prvotnejših (oddaljenih) in univerzalnih vzrokov, da moramo vedno reducere questionem ad primam causam? Na podlagi primerov, kijih navaja Akvinski,je najprej očitno, da pri vse večji univerzalnosti v okviru določene vzročnosti ne gre za različne stvari, ampak za razl ična p o i m e n o v a n j a iste stvari. Če v z e m e m o za p r i m e r materialno vzročnost, vidimo, da »baker«, »kovina« in »telo« niso tri različne stvari, trije različni vzroki iste vrste, ampak en vzrok, poimenovan z imeni 136 Komentar k De principiis naturae Tomaža Akvinskega različne s topnje univerzalnosti. Univezalnosti (pa tudi tisto, kar j e manj univerzalno, se pravi bolj specialno), so predikativne univerzalnosti, tj. univerzalnosti in praedicando, ne pa vzročne univerzalnosti, tj. univerzalnosti in causando. Pri zvajanju vprašanja na prvi vzrok gre torej za podajanje vedno bolj univerzalnih »imen« v okviru določene vrste vzročnosti. D a j e treba »zvesti vprašanje na prvi vzrok«, j e razumljivo samo po sebi, saj bi drugače, če v odgovoru ne bi navedli prvega vzroka, ampak bi se zadovoljili z drugotnim vzrokom, ki bi bil sam povzročen, ne dali zadovoljivega znanstvenega odgovora o vzročni verigi, k i j e privedla do nekega učinka. S tem, ko navedemo vzročno verigo vse do prvega vzroka, zadostimo kriteriju popolne razlage. Toda kaj pr idobimo s tem, če na vprašanje, kaj j e vzrok zdravja, names to samo z »zdravnik« (medicus), odgovorimo še »tisti, ki deluje z umetnost jo, ki j o ima« (artifex)? Ali če v okviru odgovora na vprašanje, kaj je materialni vzrok kipa, navedemo po stopnji univerzalnosti razlikujoča se imena za materi jo: »baker«, »kovina«, »telo«? Zakaj j e taka razlaga bolj popolna , kot če navedemo samo na jmanj univerzalno ime za materialni vzrok kipa »baker«? Zato ker z eksplicitnim doda jan jem višjih rodov in njihovih razlik materialni (in vse ostale vzroke) vzrok bolje pojasnimo: »Kaj j e materialni vzrok kipa?« »Baker.«; »Kaj je baker«? »Vrsta kovine.« (»Kovina« j e to re j r od »bakra«. ) ; »Kaj j e kovina?« »Telo.« (»Telo« j e tore j rod »kovine«.) S podajanjeirfodgovorov se gibljemo po arbor Porphjriana, in ko pr idemo na vrh, imamo popoln, tj. ekspliciten, odgovor na vprašanje, kaj j e baker, ki pa j e obenem tudi popoln odgovor na vprašanje, kaj j e materialni vzrok kipa. 3 5 . VZROKI PER SE IN VZROKI PER ACCIDENS Akvinski od tod pa do konca petega poglavja obravnava vprašanja, ki j ih j e Aristotel tematiziral v Fiziki (II, 3, 195 a 32 - b 21) in Metafiziki (V, 2, 1 0 1 3 b 3 4 - 1 0 1 4 a 25). Najprej razdeli vzroke na vzroke »po sebi« in vzroke »po naključju«. Vzroki per se so tisti vzroki, ki so vzroki kot taki. Tvorni vzrok per se j e na pr imer gradbenik, k i j e vzrok hiše, kolikor j e gradbenik. Vzroki per accidens so tisti vzroki, ki se primerijo vzroku per se. gramatik, ki gradi, ni vzrok, kolikor j e gramatik, ampak kolikor se gramatiku primeri, da gradi. Isto j e tudi pri ostalih vrstah vzrokov. 3 6 . ENOSTAVNI IN SESTAVLJENI VZROKI Vzroki se delijo tudi na enostavne vzroke in sestavljene vzroke, kar pa j e mogoče razumeti na dva načina, (i.) Enostaven je vzrok per se ali vzrok per accidens. Sestavljen vzrok j e sestavljen iz vzroka per se in vzroka per accidens. 137 Matjaž Vesel (ii.) Drugi način delitve vzrokov na enostavne in sestavljene - enostaven j e vzrok, kadar je vzrok brez priključitve nečesa drugega, sestavljen j e vzrok tedaj, kadar je za to, d a j e vzrok, po t rebno mnogo stvari —je razvil Avicenna v Fiziki (II, c. VIII = Sufficientia I, c. 12): »Sed simplex est cum opus provenit tantum ex una virtu te, ut attrahere et expeliere a virtutibus corporabilibus. Sed compositum est cuius opus provenit ex multis virtutibus quae sint una in specie, ut multi homines cum movent navem, aut diversae in specie, sicut fames quae fit ex virtute activa et sentiente.« 3 7 . VZROKI v DEJU IN VZROKI V MOŽNOSTI Vzroki se delijo tudi na tiste, ki so v deju (causa in actu) in tiste, ki so v možnosti (causa in potentia). Značilnost vzroka v deju je , da mora biti hkrati z njim prisotno tudi povzročeno (necesarium est causam et causatum simul esse). C e j e gradbenik v deju, potem gradi, in če j e gradnja v deju, po tem j e tudi gradbenik v deju. Gre za recipročno stanje aktualiziranosti. 3 8 . UNIVERZALNI IN SINGULARNI VZROKI Šesta delitev vzrokov j e delitev na univerzalne in s ingularne vzroke. Univerzalni vzrok spremlja , »gre skupaj« (comparatur) z un iverza ln im uč inkom, s ingularen vzrok s s ingula rn im uč inkom. T o p o m e n i , d a j e univerzalne učinke mogoče razložiti samo z univerzalnimi vzroki, singularne pa s singularnimi. Gradbenik j e ustrezen univerzalen vzrok, ki pojasnjuje izgradnjo hiše, ta gradbenik j e singularen vzrok, ki pojasnjuje izgradnjo te hiše. § VI.: Istost in različnost z ozirom na materijo in obliko 3 9 . STVARI SO ISTE PO ŠTEVILU, VRSTI, RODU ALI ZGOLJ PO ANALOGIJI Zadn je poglavje j e n a m e n j e n o obravnavi ma te r i j e in ob l ike kot notranjima počeloma. Akvinski poudari, da se tako, kot se ujema ali razlikuje tisto, kar j e »započeto«, odvisno od počel (principiatora), u j e m a t a ali razlikujeta tudi počeli (principia). Rečeno drugače, materija in oblika stvari, ki so iste in različne hkrati na različne načine, sta tudi isti in različni hkrati na ustrezno različne načine. Kateri so ti različni načini, po katerih so stvari lahko iste in različne hkrati? Tako kot Aristotel v peti knjigi Metafizike (V, 6, 1016b-0l7 a 2) navaja Akvinski štiri različne načine, kako so stvari lahko hkrati iste in različne, (i.) Nekatere »stvari« so številčno iste, tj. »iste po številu« (idem numero): Sokrat in »ta človek« - kadar pokažemo na Sokrata - , sta numer ično ista, se pravi 138 Komentar k De principiis naturae Tomaža Akvinskega sta en človek, čeprav imata različni imeni, (ii.) Nekatere »stvari« so številčno različne, toda istovrste (idem in specie): Platon in Sokrat sta dva človeka, se pravi, sta dva različna individua iste vrste človek, (iii.) Nekatere »stvari« se razlikujejo v vrsti, a imajo isti rod (idem genere): človek in osel oba sodita v rod živih bitij, imata isti rod, a sta različnih vrst. (iv.) Nekatere »stvari« pa se razlikujejo po rodu , u j ema jo se samo po analogiji (idem solum secundum analogiam): p r i m e r takega u j e m a n j a in razl ikovanja sta substanca in kvantiteta. Substanca in kvantiteta se ujemata samo v tem, da sta bivajoči, bivajoče pa ni rod, ker se ne predicira univokalno, ampak samo analogno. 4 0 . UNIVOKALNA, EKVTVOKALNA IN ANALOGNA PREDIKACIJA Akvinski v š t i r idese tem in enainš t i r idesetem odstavku pojasn ju je različne načine prediciranja, pri čemer se v veliki meri opira na Averroesov komentar četrte knjige Metafizike (comm. 2; ob 1003 a 32 - b 22). Njegov namen j e pojasniti trditve iz prejšnjega odstavka in sicer, da so stvari, ki so različne, na neki način tudi iste po analogiji; da se v teh primerih isto »ime«, ki se uporablja za različne stvari, ne predicira univokalno, ampak analogno; da sta sta na ta način, po analogiji, ista substanca in kvantiteta; da se bivajoče (ens) ne predicira univokalno, ampak analogno. Tako kotv svojem komentarju Metafizike (IV, lect. 1, n. 535-543; ob 1103 a 32) izhaja Akvinski iz tega, da obstajajo trije načini, kako se lahko nekaj predicira več stvarem: uniuoce, equiuoce 'm analogice. (i.) Pri univokalni predikaciji gre za Aristotelove sinonime (sjnonima), kar j e Boetij prevedel kot univoca.To so besede oziroma imena (nomina), ki imajo isto ime in isto definicijo (oziroma pojem, ratio). Tako se na primer animal, kar pomeni žival, živo biye, predicira tako človeku in oslu. Oba sta namreč žival oziroma živo bitje in oba imata isto definicijo, to, da sta čutna substanca z dušo (substantia animata sensibilis). Ista beseda (animal) j e v obeh pr imerih razumljena na isti način. (ii.) Ekvivokalna predikacija (Aristotelovi homonyma)]e predikacija, pri kateri eno in isto ime pomeni različne stvari. Znamenit primer ekvivokalne predikacije, povzet iz Boetijeve razprave De divisione (PL 64, 877D), j e beseda »pes« (canis), ki lahko označuje tako nebesno ozvezdje, ki se imenuje Veliki pes, katerega najsvetlejša zvezdaje Sirij, in žival, ki laja. Ta dva »psa« imata skupno samo ime, ne pa tudi definicije oziroma pomena. Ime j e - Akvinski se sklicuje na četrto knjigo Aristotelove Metafizike (IV, 7, 1012 a 22-24) - namreč tisto, kar označuje definicijo. (iii.) Ana logna predikaci ja pa j e tista, v kateri se nekaj predic i ra različnim stvarem, ki imajo sicer različne rationes (pojme, definicije), se pa atr ibuirajo nečemu e n e m u in istemu (uni alicui eidem), lahko bi rekli per 139 Matjaž Vesel respectu ad unum. Akvinski za zgled analoške predikacije navede s tandarden primer, besedo »zdravo« (sanurn). Reče se, d a j e »zdravo« telo živega bitja, »zdrav« j e urin, »zdrav« j e zdravilni napitek. Vse te stvari so lahko zdrave. Kljub temu pa v vseh teh primerih, ne pomeni jo istega. Telo j e zdravo kot subjekt, nosilec zdravja, urin je zdrav kot znak zdravja, napitek pa kot vzrok zdravja. V vseh teh primerih se na podlagi različnih pojmov (rationes) isto atribuira enemu smotru (uni fini). 4 1 . PREDIKACIJA v RAZMERJU DO ENEGA SMOTRA, DEJAVNIKA IN SUBJEKTA Vedno pa ni tako. Kar se u j e m a po analogij i - Akvinski analogi jo podrobneje označi kot razmerje (proportio) oziroma primerjavo (comparatio) - , se ne atribuira vedno v razmerju do istega smotra. Tisto »eno in isto«, čemur se na podlagi različnih pojmov predicira isto, j e lahko tudi dejavnik ali subjekt. (i.) Včasih se tisto, kar se ujema po analogiji, atribuira z ozirom na neki tvorni vzrok oziroma z ozirom na en dejavnik (uni agenti). »Zdravnik« se reče tako t i s temu, ki ima n e k o m e d i c i n s k o v e d n o s t , ki d e l u j e , zdravi »z umetnostjo«, kot tistemu, ki te vednosti nima, ki deluje »brez umetnosti«, kot na primer stara izkušena ženska (uetula), lahko pa se tako po imenu je celo instrumente. V vseh treh primerih pa gre za »en in isti« dejavnik, tj. umetnost zdravljenja. (ii.) Včasih se tisto, kar se ujema po analogiji, atribuira enemu subjektu (uni subiecti). Za zgled navaja Akvinski atribucijo »bivajoče« substanci in ostalim predikamentom, tj. devetim najvišjim rodovom: kvantiteti, kvaliteti itd. Razlogi, da se reče, d a j e substanca »bivajoče«, in da se reče, d a j e kvantiteta »bivajoče« ali d a j e kvaliteta »bivajoče«, niso v celoti isti. Kot prvo (perprius), j e bivajoče substanca, vsi ostali rodovi pa so bivajoče, kolikor so v substanci kot njihovem subjektu, nosilcu, se pravi d rugotno (perposterius). Substanca in ostalih devet kategorij torej niso v istem rodu, bivajoče ni njihov rod, torej se substanca in kvantiteta razl ikujeta po rodu , ista pa sta po analogiji. Q.E.D. 4 2 . MATERIJA IN OBLIKA: ISTI PO ŠTEVILU, VRSTI, RODU IN ISTI SAMO PO ANALOGIJI V zadnjem odstavku besedila (cf. tudi Metafizika, XII, 5, 1071 a 18-29) Akvinski povzame, da sta materija in oblika stvari, ki so iste in različne hkrati na različne načine, hkrati isti in različni na ustrezne različne načine. (i.) V »stvareh«, ki so številčno iste (idern numero), tj. ki so številčno ena stvar, sta tudi njihova materija in oblika številčno ena. Tulij in Cicero sta ena in ista oseba in zato številčno ena - tudi materija in oblika (telo in duša) Cicera in Tulija sta torej ena po številu, (ii.) Če so »stvari« iste vrste (idem in 140 Komentar k De principiis naturae Tomaža Akvinskega specie), a številčno različne, potem sta tudi materija in oblika številčno različni. Sokrat in Platon sta sicer istovrstna, saj sta individua vrste človek, vendar pa nista numer ično ista, saj sta dve osebi, torej sta tudi n juna materija in oblika (telo in duša) numerično različni, (iii.) Stvari, ki so iste po rodu (idemgenere), imajo tudi počela, tj. materi jo in obliko, ista po rodu. Konj in osel sta istega rodu, toda različne vrste. Torej sta tudi njuna materija in oblika (telo in duša) ista v rodu in različna v vrsti, (iv.) »Stvari«, ki so iste samo po analogiji, imajo tudi počela, ki se u jemajo samo po analogiji oziroma razmerju (secundum analogiam tantum). Materija, oblika in umanjkanje ter dej in možnost so počela substance in ostalih kategorij, vendar pa se materija substance in materi ja kvantitete razlikujeta po rodu, ujemata pa zgolj po analogiji. To pomeni , d a j e materija substance v takem razmerju do substance, v kakršnem j e materija kvantitete do kvantitete. Materija substance: substanci = materija kvantitete: kvantiteti. 141