P BjBB IBS B » onšb list« izinj vsako sredo im soboto zjutraj. — Uprava ured-Ivo v Gor ci, Cors.i Verdi šlev. 47 - ('elefon štev. 2V2 > glasi v zaračunavajo po ceniku. - Kačun nri Cassa tli Kisnarmio Gorica. Gorica, Dne 20. septembra 1944. Za mesto Gorica in I rsl: posamezna številka 0.50 lir, polletna naročnina 26.— lir, celoletna 52,- lir. Izven mesla Gorica in Trsi: posamezna številka 1,— lira, polletna naročn. 47.— lir, celoletna 90.- Kaj hi Rusija na Balkanu ? Razumljivo je, da se Rusija skuša prebiti iz kontinentalne zapore na odprto morje. Ze carji so se zapletli v težke vojne, da bi si priborili dohod na morje, nazprej na Daljnem vzhodu, pozneje pa so obrnili vso pozornost na Sredozem Ije, severno in vzhodno morje in na Skandinavski Sever. To morsko politiko carske Rusije nadaljujejo danes Sovjeti. Prizadevanje Rusije, da prodre na Atlantski ocean, je dobila začasno zagovornika v A-meriki. To pa zato ker bi A-merika imela rada Rusijo samo v Evropi in bi tako ruski imperijalizem ne silil na vzhodno Azijo in na Doljni vshod, kjer bi se ruski interesi križali z amerikanskimi. Pod tem vidikom moramo gledati trenutno popuščanje Amerike v vseh zadevah, ki se tičejo Balkana, vzhodne in srednje Evrope kakor tudi Skandinavskega polotoka. Zato se ni čuditi, če je A-merika formalno ponudila Rusiji, da se ustanovi svobodno pristanišče Kiel. Anglija molči in pazljivo zasleduje vse te dogodke. V slučaju zmage bi pa vpregla v svojo službo vse evropske na rode, češ da jih bo rešila sovjetskega pritiska. Nihče se ne zaveda bolje kot Stalin, da bi po kaki zmagi nad Anglijo nastale nove politične napetosti in da se bo stališče Anglije in Amerike proti Rusiji spremenilo, kako*, hitro bi ti dve državi ne potrebovali več Rusije za poraz Nemčije. Stalin ravno tako dobro ve, da bi Anglija tudi sama brez Amerike lahko obvladala Rusijo, tudi v slučaju, da bi ta prodrla do odprtega morja. Saj je Rusija brez po membne morske flote in brez pomorskih izkušenj. Stalin se zaveda, da mu Balkan in Dardanele ne odprejo vrat v svet. Tudi če bi dobil ves Balkan, bi bil še vedno le jetnik Sredozemlja in pomorska moč Anglije bi ga zadrževala na njegovi poti. Osvojiti bi si moral še Italijo, Francijo, Španijo, severno Afriko in tako bi si štle pridobil potrebna oporišča, da bi sploh lahko začet boj z Anglijo, če bi seveda imel potrebno vojno mornarico. Drugače pa Balkan za Rusijo ne pomeni nič, in radi kake slovanske sentimentalnosti se Rusija prav gotovo ne bo spuščala v avanture. Za Rusijo je namreč pomembnejši sever — severna pot na atlantski ocean, ki gre preko Fin ske, severne Norveške vse do Narvika, Tromso, Ham-merfesta, kar je pa vse zaprto z močnimi nemškimi posadkami. Zato je Rusija hotela po ovinkih doseči dohod do svetovnega morja. Dne 16. maja je sklenila z begunsko norveško vlado s posredovanjem Amerike pogodbo ki daje Rusiji pravico, da vojaško zasede severno Norveško. Ravno isti namen ima pogodba z Ameriko, na podlagi katere naj bi se ustvarilo sv o hodno mesto Kiel, ki bi žago tovil Rusiji s pomočjo Danske in pri popclnem izločanju BORBA ZA EVROPO Odpor pritisku sovražnika na zapadni fronti - Od Karpatov do Baltiškega morja - Pri Firenzi in ob jadranski obali Gorica, 19. sept. - (V. R.) -Zapadna fronta je pravi vražji kotel. Vse ozemlje je v neprestanem uničevalnem ognju, napadi se vrstijo s protinapadi, vsaka vas stane napadalce in branilce ogromnih žrtev, vsako mesto mora postati kun ruševin, predno pade v roke napadalcu, ker to je zakon vojne, ker to zahteva neizprosen interes Evrope. Trenutno je težišče najhujših bojev Aachen, kjer poizkuša sovražnik pri Stolbergu prodreti za vsako ceno. Ako trdi sovražna propaganda, da je premoč Angloamerikancev v razmerju 1:80, vsaj kar se tiče vojnega materij ala, zamore to dejstvo le služiti v čast branilcem. Trditev sovražne propagande je seveda zelo pretirana in tudi nekoliko nepremišljena, ker bi si svet od take nremoči pričakoval kaj več, kakor neznatne pridobitve o-zemlia. Navzlic taki premoči je namreč prav na zapadni fronti sovražnik imel — kakoi na primer pri Vescoulu izredno težke izgujx in navzlic tej ogromni premoči, se posadka trdnjave Brest, ki je le še kup ruševin, še vedno junaško zoperstavlja napadajočemu sovražniku. Prav tako si dovoljujejo nemške čete, navzlic tej premoči, odbijati napad za napadom, kakor pri Nan-cy-u, kjer se lomi poizkus za poizkusom sovražnika, da Vdere v nemško bojno linijo. Večji odredi nemških čet sicer nadaljujejo svoje urnika^ nje, ker je.to v interesu celotne fronte absolutno potrebno, tako pri Meurthe, Ognon in Epinalu. Tako pri Besanco-nu in Belfortu, kjer nemško poveljstvo ustvarja brambno črto pri burgunskih vratih. Ni torej mogoče utajiti, da so sovražne čete na nekaterih mestih prišle do prvih postojank obmejnih utrdb zapadne Nemčije. Pomisliti pa je treba, da so te utrdbe zelo globoke in bodo sovražnika stale mnogo dragocenega časa, navzlic njegovi premoči. To je zelo važno in baš to hoče sovražnik preprečiti. Jesen se bliža in s tem nostaja atlantski ocean resnično strašilo, ki zamore v zelo kratkem času izenačiti opevano premoč... Jasno je, da sovražnik pritiska, da pride čimprej mogoče v posest rennskega industrijskega o-zemlja, ker smatra s tem zadeti v srce nemško vojno industrijo. Ne moremo vedeti, ako se tu nahaja baš srce te vojne industrije, mislimo pa da se s tem smatra Nemce za prevelike naivneže, tudi ako je bramba baš na Albertovem Nemčijp, prost prehod skozi vshodno morje. Saj je Rusiji jasno, da bi pri prodiranju čez Balkan v Sredozemlje, nujno prišla v nasprotje ne le z Anglijo ampak tudi z Ameriko, ki ne bo nikoli dopustila, da bi Afrika prišla pod tuj vpliv. (Po Adria Zeitung št. 241.) kanalu in kanalu Šelde izredno srdita. Amerikanci pritiskajo močnejše kot Angleži in tudi imajo pri tem več taktičnega uspeha, posebno v področju Hasselta in pri Me-chelnu, na severu Maastrichta,, katerega se jim je posreči- lo zasesti. Na splošno pa se lahko reče da je sedaj postala fronta od Epinala do švicarske meje enotna in da imajo sedaj Angloamerikanci pred seboj pravo bojno črto, kar dosedaj še ni bilo. Tudi na vzhodni fronti se je pričela velika ofenziva, ki je moremo mirno imenovati jesensko. Pričela se je na severnem delu fronte, pri Bau-skeju, kjer hočejo Sovjeti izsiliti prodor do Rige. Protinapadi so v teku. V področju med Sanokom in Krosnom napadajo Sovjeti srdito in tudi pri Varšavi, lstotako se nadaljujejo napadi pri Mitanu, kar je jasen dokaz, da se je pričela splošna ofenziva na vzhodni fronti. Ni našla Nemcev nepripravljenih. Med tem se nadaljuje naval na ogrsko mejo v Transilvaniji. Sovjeti so skupno z romunskimi edi-nicami prišli do Thorenburga in Neumarka na eni strani, na drugi pa prodirajo proti Velikemu Varaždinu. Toda ogrske čete in Nemci jim nudijo močan odpor. V Italiji — od Apeninov pa do Jadrana — valovi sedaj mogočna bitka. Napadom An. gloamerikancev odgovarjajo protinapadi Nemcev. V enem teh protinapadov se je tem posrečilo zopet zasesti hrib Verruca. Amerikanci navalju-jejo na Rimini, toda mesto je še v nemških rokah. To je sedaj položaj na frontah. Jasneje kot v preteklih dneh se sedaj vidi, da tudi sovražnik priznava tragično resnost napovedi Nemčije in da zato skuša izsiliti odločitev, predno pride do reakcije. Sovražna propaganda začenja verjeti, da je v Nemčiji pripravljenih 300 divizij, kar pač jemlje veliko vrednosti ve^ stem o trenutni premoči Angloamerikancev na zapadni fronti. Razen tega so že najavljena nova orožja, ki so nekaj fantastičnega, kakor prekooceanska raketa, ki bo kmalu začela razburjati mirne Amcrikance v njih domovini in samokrmil-ni torpedo. To pa so le naj blažja orožja, ker je jasno da o bistvenih orožjih, ki bodo v stanu spremeniti- sedanje lice svetovnih bojišč, nemška industrija ne bo govorila, do-kler jih ne bo začela uporabljati. Na vsak način treba pričakovati, da bo odgovor na vse, kar je Nemčija v tej vojni morala prenesti, na teror in vse drugo, nekaj strašnega. Tn človek ne ve ne ure n& dneva. Komunizem v zasedeni Evropi Neue Ziiuricher Zeitung se bavi obširno z hitro okrepitvijo komunističnih sil zlasti v Savoji in Delfinatu, ki sta dve mejni pokrajini med Švico in Francijo. V tako imenovanem uporniškem gibanju so komunisti prevzeli glavno vodstvo. V uporniških odborih številnih mest, ki niso bila nikdar komunistična, imajo komunisti večino. Komunistična taktika obstoji v tem, da išče predvsem raznih krink, tako da nihče prav za prav ne ve, kakšni so njihovi nameni. Uporniško j gibanje postaja po zatrdilu švicarskega dnevnika resnična nevarnost za Francijo. Ko so nehali boji maquijev, so tisoči pripadnikov brez posla. Pohajajo ter se skušajo okoristiti z novo situacijo. Delajo nohode po deželi in ropajo ter kažejo jako malo navdušenja za normalizacijo razmer. Partz?ni na prisilno delo Ko so Angloameriške čete zasedle Firence, je general Edgar Erskine Murne zbral partizane, ki so se za zaveznike borili v okolici Firenc. Najprej jih je pohvalil radi atentatov, sabotaž, ropanja in pobijanja, skratka za vse »osvobodilno« divjanje po deželi, nato pa jih je razorožil in jim objavil sklep zaveznikov, da bodo odslej dalje opravljali »razna druga dela«. Kakšna bodo ta »druga« dela, ni težko uganiti. Ko roparju vzamejo puško, ga vtaknejo v zapor in odvedejo na prisilno delo. To je pomembna zanimivost, ki bi le utegnila slovenskim partizanom malo odstreti njihovo nejasno bodočnost in jim pokazati, kakšno plačilo jih čaka za njihovo divjanje proti slovenskemu narodu. Bullit o boljševizaciji Evrope Bern. V ameriškem časopisu »Mfe« objavlja William G. Bullitt članek, ki opozarja na razvijajoče se boljševizacijo Evrope. Bullitt piše dobesedno: Evropa bo postala žrtev boljševizma, kot je to sedaj že Poljska. Izmed 15 članov sovjetskega poljskega odbora jih je s predsednikom kar devet komunistov. Sovjeti so odvedli 1,700.000 Poljakov. Kaže, da se bo poskus Bele Khuna ponovil na Estonskem, v Latviji, v Litvi in na Poljskem. Vse te dežele stoje pod terorjem komunističnih strank ki se skrivajo za označbo »prijateljskih demokratskih vlad«. Bullitt je prepričan, da bodo uporabili iste boljševi-ške metode sedaj tudi v Romuniji in v Bolgariji; za Madžarsko pa pravi, da bi bila v primeru kapitulacije s strelja nji in z deportacijami v Sibirijo kaj hitro odpravljena. Kar dolgočasno bi bilo na svetu, ako bi se vse dogajanje in vse življenje razvijalo gladko in brez ovir, potem ne bi bilo potrebno nobeno delo in nobeni boji. Saj končno, kaj je definicija dela in borbe, če ne: premagovanje odpora, bodisi snovi, odpora soljudi in kljubovanje nam neznanim vesoljnim pravilnikom, ki jim običajno pravimo usoda. Toda prav zadnje ni, usode pogumen mož ne sme poznati, usoda je takšna, kakor si jo pogumen mož skuje sam, samo mevže in strahopetci se tolažijo z nekakšno usodo, so v kritičnih trenutkih fatalisti in puste, da jih nosijo valovi življenja tja, kamor sami hočejo. Pa ti fatalisti, ki že sličijo na obupance, niso niti najhujši, še hujši so pesimisti, ki še pospešujejo morebitni slab razvoj stvari in hite gnati sebe in soljudi v nesrečo, češ, saj se ne splača boriti, ne splača se delati, bolje je, da je čim prej vsega konec. Vsak vojak, vsak častnik bi na fronti smatral prve malodušneže za bojazljivce in figarje, druge pa za škodljivce in izdajalce. Tudi Slovencem na Goriškem letošnja narodnostna pomlad ni bila samo z rožicami posuta in nismo kar tako iz zraka zajemali navdiha, naši dosedanji uspehi nam niso padali v naročje kakor zrele hruške z drevesa. Žalostno bi bilo res, da bi bilo vse to, kar smo letos dosegli, nam podarjeno. Ne, nič nam ni bilo poklonjeno zaradi naših lepih oči, vse smo si morali pošteno priboriti s svojimi napori in s svojim vztrajnim delom. Edino, kar bi mogli smatrati, da nam je bilo res dano, je bila pravica do dela sploh, potem pa je bilo vse nam samim prepuščeno, da pokažemo, kaj v novih razmerah zmoremo in znamo. In še ta pravica je bila dana zaradi naše neuklonljive volje, predvsem zaradi vo lje našega kmetskega prebivalstva, ki ni nikdar, tudi v zadnjih težkih 25 letih uklonilo tilnika, ki je sicer trpelo in molčalo, toda ostalo sebi zvesto in le tako si pridobilo spoštovanje pred drugimi, le tako je dobil jezik tega prej zaničevanega, zatajenega, ignori-ranega domačinskega ljudstva na tej zemlji zopet spoštovanje. Na Goriškem so naši ljudje klicali na pomoč od povsod. Rabili smo bivšo goriško inteligenco in zlasti ono mlajšo, ki je po poreklu iz naših krajev, pa se je že rodila drugod. Le malo se jih je odzvalo, le malo jih je zapustilo polne egiptovske, reci ljubljanske lonce, dočim so imeli prej polna usta besed za »neodreše-ne« brate. Prišlo je na Goriško mnogo idealnih mož in fantov, ki so svoje naloge prevzeli resno in z vsem idealizmom. Te vidimo še vedno na Goriškem, s kako vnemo se trudijo bodisi za prosvetni dvig, za razčišče-nje pojmov med goriškim slovenskim prebivalstvom, pa tudi v obrambo našega ljudstva pred gozdnimi tolovaji in drugim« našimi nasprotniki so nrišli. Žal pa je prišlo vmes tudi nekaj takih, ki se jim je zdela Goriška kot nekakšna nova Amerika, mesto Gorica pa kot ena sama promenada, kjer bodo mogli do mile volje promenirati in se vaditi v družabnosti, kadar pa bi bilo treba prijeti za resno delo, bi se pa znali že kako umakniti. Žal nam je, da je prišlo na Goriško mnogo takih tipov, ki nam niso nič koristili. Kadar ladja zapluje med čeri in se pokaže nevarnost, kdo jo prvi zapusti?: slepi pa sažirji, taki ki bi radi zastonj in brez rizika potovali in pa — podgane. Kanitan, častniki in pravo moštvo ostane na svo-iih mestih, naj se zgodi kar hoče. Žal nam je, toda moramo povedati, da so nekateri slepi pasažirji smatrali zadnje dni, da pluje naša slovenska ladja že med čermi in da se bo vsak čas razbila ter so jo zato jadrno zapustili, dasi jim na njej ni bilo slabo, ni nam žal, za kaj te ure smo čakali, te ure, ki ji je poveljnik slovenskih domobrancev na Primorskem, polkovnik Kokalj v krogu svojih častnikov dejal: »Ura pre čiščevanja«. Da, tako jel Kdor je prišel na Goriško ali kdor se je izmed domačinov pričel letos udejstvovati javno v sloven-skem življenju zgolj zaradi gmotnega dobička, zaradi u-godnejšega življenja, zaradi lepili oči tega ali onega, ta sc je v uri očiščevanja izkazal za pleve in je že odletel. Mislil je, da reši svojo kožo, ako jo popiha — po njegovem mnenju — v bolj varno Ljubljano. Tukaj v Gorici smo ostali in hvala Bogu dosti nas je še in nas je večina, itstih ki smo delo za naše ljudstvo razumeli resno. Naša ladja morda res pluje med čermi in morda ji res groze nevarnosti, toda lažje bo sedaj plula, ker so jo zapustili slepi pasažirji in ker so pobegnile podgane, tudi ves nepotreben tovor smo že zmetali raz krov. Ura očiščevanja je za nas srečno prestana in veseli smo zanjo, zakaj izkazalo se je, kje je jeklo in kje je steklo, kje so pravi mornar' ji in kje so pustolovci in slepi pasažirji. Pripluli bomo srečno v varen pristan, odkoder bomo ob prvi priliki zopet smelo razvili svoja ponosna slovenska jadra. -Ir. Hišni starešina je dol* Žan posredovati med hišnim gospodarjem in strankami. Zaklonišče mora biti snažno in zračno. Morebitni mrčes v zaklonišču takoj preženite in uničite! Snojeva sinova pri domobrancih Po radiju je Kuhar pozval domobrance, naj vstopijo čim-prej v Titovo vojsko. Kot zastopnika, ki bi pri tem pomagat, je baje poslal v osvobojeno ozemlje bivšega jugo slo-' vanskega ministra Snoja. Koliko verodostojnosti je v navedenih poročilih, lahko vsak spozna iz tega, da sta oba Snojeva sinova še vedno pri domobrancih in se nobenemu niti ne sania, da bi zapustil vrste protikomunističnih borcev! Če hočete Vam lahko postrežemo z njihovim! naslovi. Eden se nahaja v’ ir darnih oddelkih, drugi pa pri oklopvem vlaku. Rekviriranje SRPENICA V soboto ponoči (9. 9.) so rdeči tolovaji odpeljali iz vasi domačega pismonoša in njegovo hčerko. Ob tej priliki so napravili seveda tudi precej remeljito preiskavo. Kravica je morala iz hleva, v hiši pa ie ostalo le tisto, kar se ni da- io odnesti. Slap ob Idriji Po dolgem času se je vrnila tovarišica Robarjeva Slavica v svojo rojstno vas. Slovesno je prijahala na čistokrvnem angleškem konju, ki so ga »spustili« Angleži na Čepo-vansko planoto. Iskri belec jo je prinesel preko mostu prav do domačega kraja. Sporočili so ji namreč, da se je doma zgodila majhna nesreča: napravili so ji hišno preiskavo ter ji z blagom odpeljali tudi nekaj sorodnikov. Z začude-njem in spoštovanjem so vaščani gledali svojo junaško sorojakinjo. Marsikatero dekle je zavidljivo zavihalo svoj nosek češ, ko bi bila jaz sedajle tovarišica in komisarka, bi še mene občudovali. Pa kot smo videli, tudi jahanje na an> gleškem belcu ni posebno prijetna reč. Komisarka Slavica je zdržala na njem le kratko pot od doma do hriba. Več ni šlo. Morala je razjahati in se lastnonožno potruditi v breg. Bila je nepozabna slika: brhko dekle v jahalnih hlačah se vzpenja in piha v strmino, za njo pa capinski tovariš vodi angleškega konja. Partizanski detomori PONIKVE Te dni so ljrdje pod nek:m ■ nikom dobih telesce treh novorojenčkov, ki so jih partv >'<.nke umorile, da bi jih otro-> i ne ovirali pri njihovem na~ '■odno osvobodilnem delu. Kljub tej strašni moralni prO' pasti, se še vedno dobijo ljudje, ki trdijo, da njihove hčerke živijo čisto in neomade/c-vano življenje v gozdovih. S^tačanci, roke proč od nas ! Že od l. 1941. živi v ^-ondonu neki Alojzij Kuhar, ki je bil svoj čas slovenski časnikar in radijski govornik, znan še posebno po tem, da se njegove politične izpovedi nikoli niso obnesle, temveč se je vedno zgodilo obratno, kar je on napovedoval ali želel. Zadnjič je govoril po londonskem radiu in pozival katoliške Slovence, naj se pridružimo — roparskim tolpam »maršala Tita«. Ljubljansko časopisje je krepko oidgovo rilo temu Kuharju, ki je med drugim tudi brat predsednika Komunistične stranke za Slovenijo — Prežihovega Voran-ca, Lovra Kuharja, sedaj že prijetega in spravljenega na varno. »Jutro« mu prav krepko odgovarja, »Slovenec« in »Slovensk’ dom« pa sta v zadnjih številkah imela priložen letak, iz katerega kratko po-natiskujemo med drugim: Ali veste, g. Kuhar, da slovenski narod že mesece in mesece vodi smrtno borbo za svoje življenje? Ali veste, da te borbe ne vodi z Nemci, temveč z NOV pod »maršalom« Titom? Ali veste, g. Kuhar, da so nam NOV in OF: požgali 2000 slovenskih do- l mov, razrušili 900 naših vasi, uničili 250 slovensk;h šol, razbili 56 naših cerkva, pomorili 30.000 Slovencev in Slovenk? Ali veste, g. Kuhar, da so ti vaši »osvoboditelji« vseskozi sodelovali s savojskim »okupatorjem«, mu izdajali našo kri in ustvarili Rab, Gonars in druga grobišča vaših bratov in sestra po krvi in jeziku? Ali veste, g. Kuhar, da so skupno z badoljevskimi zatiralci napadli in pomagali pomoriti slovenske borce na Turjaku, Grčaricah, Velikem Osolniku in drugod? Ali veste, g. Kuliar, kdo vodi danes ie »osvouodueljske« čete na Primorskem in v Istri? Ali veste, da so vodilni v njih savojski tlačitelji naše zemlje? Ali veste, g. Kuhar, da so vaške straže, »bela garda« in Slovenski domobranci tista zdrava odporna sUa, ki jo je naš narod v smrtnem trenutku rodil, da se obvaruje pro pasti? Ali veste, g. Kuhar, da so NOV, Ot in kakor koli se že imenujejo, organizirano zlo? Ali veste dalje, da L. .> :n zlo nikoli ne more zeainui? (Se mnogo bi Vas morali vprašati, toda za sedaj naj to zadostuje). Če vse to veste, g. Kuhar, zakaj nas sramotite? Zakaj nas silite, da združujemo to, kar se spojiti nikoli ne more? Če pa tega ne veste, g. Kuhar, zakaj nam govorite in zakaj begate slepe in napol slepe? Zakaj tirate svoj narod v prepad, od koder mu ni rešit ve? Od l. 19-11. dalje visi slovenski narod razpet na križu in zbira vse svoje sile, da reši sebe in svojo domovino. In, hvala Bogu, niso ga vsi zapustili v tej borbi, kot ste ga Vi, g. Kuhar, in vsi tisti Vaši v Londonu, Kairu in bogsigave-di kje. Se so se dobili možje, ki so ostali z ljudstvom in z njim vred prenašali Golgoto okupacije in državljanske vojne. In teh ljudi ne boste niti Vi, g. Kuhar, niti g. Boris Furlan niti g. Snoj niti kdor koli drugi učili in poučevali, kaj imajo delati! Kajti vsi mi smo i-meli priliko občutiti na svoji koži blagodat tolovajskih »o-svoboditeljev«, mi smo skupno z ljudstvom trpeli in delali, — ko ste vi vsi počivali in se igrali »zavezniško« politiko! Zato: roke proč od slovenskega naroda — Vi, ki ste ga zapustili in izdali v njegovi smrtni borbi! Kdor ni ostal z ljudstvom v njegovih tegobah, nima povratka! Se manj pa 1-ma pravico dajati kakršne ko- li nauke in zahteve! In če napadate končno še duhovščino, — ne moremo tega drugače označiti, kot da ste pljunili na svojo duhovniško cast. Vsaj Vi bi morali vedeti, da je prav duhovnik kot dušni pastir dolžan do zadnjega trenutka ostati z narodom, z njim trpeti in upati ter ga bodriti. Vemo sicer, da Vi tega niste napravili, temveč pravočasno pokazali svojemu narodu in domovini hrbet, toda našlo se je, hvala Bogu, ogromno število duhovnikov, ki so tudi s svojimi življenji dokazali, da so res pra- vi dušni pastirji. In veste, kdo je pobil preko 39 Vaših duhovnih sobratov? Tisti »osvoboditelji«, s katerimi naj po Vaši zahtevi paktiramo! Slovenski narod se je boril z boljševizmom, se z njim bori sedaj in se bo do končne zmage! Nihče na tem svetu ga ne more pripraviti do te ga, da paktira z njim. Se enkrat jo povemo: Zato nehajte s svojimi pozi vi in navodili. Če boste nada Ijevali, ste izdajalec — Vi, ne va domobranci in vsi tisti, ki se danes bore proti komunizmu! Dante v Tolminu Nedel jska »Deutsche Adria* Zeitung« priobčuje zanimiv članek izpod peresa dr. Hermana Wiesfleckerja o Dantejevem obisku v Furlaniji oko- li 1. 1313. Pisec se bavi z izročilom, rali pač pomagati z rezanim kamenjem in z malto. Kadar je šlo za kakšen važen most ali viadukt, so prednamci za vsak kamen izrisali poseben načrt in po tem načrtu kamen izklesali, tako, da se je lepo ujemal s sosednjimi kamni in z njimi tvorili trden in zanesljiv obok. Dandanes, ko poznamo cement, beton, železo-beton ali celo kar železne in jeklene konstrukcije same, seveda nihče ne bi gradil več na tako mučen in dolgotrajen način mostov, toda prednamci so imeli več časa in več potrpljenja. Tudi visokih hiš ne bi nihče več gradil na tak način, kakor nekoč, namreč z mogočnimi kamnitimi oboki, kakor jih vidimo po starih, častitljivih hišah. Dandanes imamo žele-zobeton in kdor danes gradi visoko hišo, mu stavbenik najprej postavi skelet, golo ogro dje iz železobetona in potem šele zidarji postavi iajo vmes ' stene iz opeke, če hočete tudi iz druge tvarine, recimo lesa, heraklita, tudi iz papirja ali pa puste kar prazne, recimo za kako verando in podobne prostore. Pake stene se dado z malimi stroški prestavljati in more lastnik kaj hitro dobiti iz dveh, treh sosednih sob dvorano. Pri mešanju betona morajo veljati natančna pravila — ne preveč peska ki ne sme biti morski, ker ta vsebuje topljivo sol) in ne premalo cementa, vse v določenem razmerju, sicer utegne priti do podobnih katastrof, kakor recimo pred desetimi leti v Pragi, ko se je naenkrat zrušila šestnadstropna stavba in pokopala pod seboj večje število delavcev — ker je bil stavbenik preskop in je dal v beton preveč peska in premalo cementa. Do podobnih katastrof je prišlo tudi v Bukarešti 1. 1940., ko so se ob po^ tresu rušili zaradi prešibkega betona krasni novi hoteli, o-stale pa so stare, solidno zidane hiše. Za železobeton veljajo še posebne statična pravila in recimo za ljubljanski nebo tičnik trdi stavbenik, da ga še tako hud potres ne bi zrušil, padci bi sicer kak dimnik, podrla bi se kaka stena, nebotičnik sam pa bi v celoti ostal. Tako so natančni računi za železobetonske konstrukcije. Za navadne gradnje kakoi za visoke stavbe, za jezove, za ceste, za železniške nasipe, za cestna dela, navadni beli ccment kar zadostuje. Sodobna tehnika pa se je pričela ozirati še za boljšim cementom, takim, ki bi bil še trši, še bolj odporen, odporen zlasti proti vlagi in proti jedkim kislinam, ki bi se hitro strjeval, kar je važno zlasti, kadar bi se mudilo stavbeniku. Tako gradivo je tehnika našla v zelenem cementu, ki ••Stev. 40._________»GORIŠKI LIST«___________Stran 3. VESTI IZ GORICE IN DEŽELE S kolesi veselo po Gorici Zlepa ne najdeš mesta, kjer bi bilo kolesai*stvo tako razvito, kakor je v Gorici, kar pa tudi ni čudno, saj so tukaj dani vsi pogoji, da se kolesarstvo razvije do najvišje možne mere. Mesto je zidano — če izvzamemo nekaj hiš na grajskem pobočju — vse na ravnem, ceste so v sredini vse> tlakovane ali pa vsaj solidno makademizirane, tako, da ni ne blata in tudi prahu ne, ce- lo, kadar je ploha, se voda takoj odteče, no, pa saj daje Bog naši sončni Gorici obilo lepih in jasnih dni, povrh tega pa je okolica tako mikavna, naravnost sijajna za izlete, kaj hočete še več, kolesarstvo se je moralo v Gorici razviti. Povrh tega pa pred vojno kolo v Gorici ni bilo niti drago. Razne italijanske tvrdke so vrgle na trg obilo lahkih, cenenih koles, ki si jih je mogel omisliti vsakdo za mal denar in tako je kolesarilo in še kolesari v Gorici vse, staro in mlado, od otroka do starčka, od služkinje do častitljivega duhovnika. Za težke ture in za kakšen neugoden teren seveda večina teh goriških koles ne bi bila in bi se kmalu, popravila ter bi jih bilo treba neprestano krpati in popravljati, na lepih goriških cestah pa ta kolesa in njihovi plašči | ter cevi drže dolgo, dolgo, kar vidimo tudi sedaj, ko je pravzaprav težko priti do gumijastih obročev. Pa ne samo veselje do kolesarjenja, ne samo veselje do izletov in zabave, tudi potreba je pomogla k takemu razvoju kolesarstva v našem mestu. Nešteto okoličanov je, ki se vozijo vsak dan po opravkih v mesto, pa tudi nešteto delavcev, nameščencev je, ki jim je kolo neizogibna no-trebf>. sa.i ga uporabljajo naj mani štirikrat na dan, ko priba ja io iz oddal ienih kra.iev in predmestij na delo in odhajajo z njega. Mogli bi reči, da je Gorica v tem oziru podobna nekako nizozemskemu Amsterdamu, kjer je imel pred vojno skoraj vsak prebivalec, ki je le shodil, svoje kolo in na cesti skoraj nisi videl pešca, tem več le kolesarje. No v Gorici, ki je sicer mnogo manjše me sto, ni še tako hudo, toda, ko bodo zopet redne, mirne razmere, pa ne rečemo dvakrat, da bo tudi pri nas tako. Izmed slovenskih mest je v tem' oziru Gorici močno podobna Ljubljana, kjer kolesari tudi vse, mlado in staro. No, Ljub- mu. ccJmentu je podlaga kalcij, to je še vedno apno, zelenemu pa so podlaga razne aluminijeve spojine, ki jih je v zemlji dovolj. V naši bližini že nekaj let izdelujejo zeleni cement v Istri in ga razvažajo — vsaj do vojne so ga — na vse kraje. Ta cement je dražji od belega, toda marsikje je potreben, da si ga stavbenik mora naročiti. Recimo, da kaka tovarna odvaja razne odpadke, na primer kisline od strojenja usnja ali tekočine iz kemičnih delavnic. Za te tekočine morajo biti napravljeni posebni jarki, toda ne iz navadnega cementa, oziroma betona, zakaj tak beton bi te kisline kmalu razžrle in delo bi bilo uničeno. Zeleni cement pa tem kislinam uspešno kljubuje in vsak podjetnik si misli, da je pač bolje enkrat ljančani so imeli sedaj dve leti kolesarskega posta: tam namreč cd 1. 1942. pa do pred kratkim ni smel nihče kolesariti, razen stražnikov, vojakov in nekaterih javnih uslužbencev, sedaj pa ko je kolesarje nje zopet dovoljeno, je seveda vsa Ljubljana na kolesih. Sicer pa moramo reči, da vladajo po drugih mestih, tudi v I jubljani, strožji predpisi, kakor v Gorici. Tukaj na primer je še vedno dovoljeno, voziti dvema kolesarjema vštric, kar pride prav mladim parčkom, ki se morejo med vožnjo prijazno pogovarjati. Več kolesarjev voziti vštric tudi v Gorici ni dovoljeno, no pa le včasih vidimo na primer na Korzu, kako se podi kar troje, da celo četvero deklic druga poleg druge, seveda tako dolgo, dokler jih ne opazi prometni stražnik, ki jih posvari in se morajo nadebudne kolesarke razvrstiti v pare. In spretni so goriški kolesarji. Kar običajen je prizor, da se vozita dva ali dve na enem kolesu, tako, da kaže oni ali ona, ki sedi spredaj, smeri hrbet in mora voditelj kolesa paziti nekako postrani. To zadnje čase tudi ni dovoljeno in je bilo že nekaj kolesarjev in kolesark posvarjenih. Tudi spretno balansirajo nekateri in celo ženske. Vozijo kar tako, da sta jim obe roki prosti, smer in vožnjo pa uravnavajo samo z nogami. Točno po prometnih predpisih to seveda ni. No, prometni stražniki že dovolijo, da sedi na kolesu pred očkom ali mamico tudi kak otrok. Prav ljubek je pogled na primer na gospoda, ki je pritrdil na zadnje kolo še dva mala sedeža, na katera sta se pogumno vsedla n j ego va 5 in 6-letni sinček in tako so jo pogumno vsi trije mahnili v božjo naravo. Tudi nekateri invalidi, brez roke alt noge, kažejo pri svojih kole j sih prav znatno iznajdljivost in spretnost ter so si kolesa uravnavali tako, da se moreio udobno voziti z jimi in da jih pri tem poškodba ne ovira. Po pločnikih Korza seveda ne smeš voziti, no človek ne zameri kakemu malčku, ki se tudi tu vozi s svojim minija-turnim kolesom, ki je drugače na las podoben pravemu velikemu kolesu za odrasle. Zameriš pa nekaterim brezobzir-nežem, ki privozijo na še tako prometno ulico naravnost iz veže ali z dvorišča in je kar čudno, da se na ta način ni pripetilo več nesreč, pač pa sc dogaja polno malih nezgod, napraviti jarek, toda ta trden, čeprav iz dražjega zelenega cementa. Marsikje je treba hitro zgraditi močan jez proti deroči vodi. Beton iz navadnega cementa se prepočasi strjuje, grozi nevarnost, da ga bo voda odnesla, preden bo jez dovršen. Torej hitro jez iz betona z zelenim cementom, ki se hitro strdi in tak jez tudi uspešno kljubuje pritisku vodnih mas. 1 udi neprebojen je zeleni cement bolj, kakor beli. Ko so si 1. 1939. ogldovali mednarodni časnikarji francosko Maginotovo črto in potem nemško Siegfriedovo, so ugotovili na svoje začudenje, da so francoske utrdbe bele, nemške pa zelene. Te razlike si niso mogli pojasniti, toda po vsej verjetnosti je bila francoska črta zgrajena iz cenejšega in manj odpornega da taki brezobzirneži poma-I žejo pasantom obleke ali celo strgajo. Navadna vljudnost in ne samo predpisi zahtevajo, da pripelje kolesar svoje kolo iz veže ali z dvorišča »za uše- I sa« in se šele potem, na cesti-eču, vsede nanj. Tako se kolesarimo po Gorici, veseli, da imamo še na razpolago tako poceni in u-dobna prometna sredstva. A-ko nimamo tramvaja in ako se jezimo na slabe atvobusne zveze, se pa tolažimo s temi našimi dvokolesnimi »konji«, ki jih ni treba ne krmiti in kt zahtevajo tako malo skrbi, pa so nam tako pripravni. Tudi s kolesom se daleč pride po svetu! Na povelje nemškega bera-terja za goriško pokrajino se sporoča naslednje: Vsi lastniki in hranilci koles so dolžni pripeljati jih na pregled pred kontrolno komisijo na dvorišče poslopja »Dopolavoro Azieode Indu-striali«, v Gorici, Edlingov prehod, v spodaj navedenem redu, na podlagi številke in čr-ke, ki sta napisani na potrdi-| lu, katerega so prizadeti pre-i jeli o prijavi kolesa. Opozarja se, da je izneverjenje tej dolžnosti kaznivo po predpisih odredb Vrhovnega komisarja za operacijsko področje Jadransko primorje o vojnih dajatvah in da bodo kršilci naleteli na izredne policijske ukrepe. Kolesa, ki jih bodo po dovršenem prigledu policijski organi ustavili in ugotovili, da lastniki nimajo dovoljenja za j kroženje, ki ga bo izdajala ; zgoraj omenjena komisija, se | bodo zaplenila brez kake pra-j vice do odškodnine. Vrhu tega bodo kršilci še posebej kaznovani. Urnik in red za naslednje dni bosta objavljena po časopisih. Župan: Coronini. VELIKA TATVINA TOBAKA Pretekli teden so na kolodvoru v Zagradu neznani tatovi ukradli vso količino tobaka, skupno 350 kg, ki je bil namenjen kadilcem v Gradiški in okolici. NESREČA Z VRELO VODO 41etni Aldo Simčič iz Vipolž se je polil z vrelo vodo in se nevarno opekel po vsem telesu. Prepeljali so ga v goriško bolnico, kjer so mu nudili takoj prvo pomoč. belega, nemška pa iz dražjega, toda skoraj neprobojnega zelenega cementa. S tem seveda ni rečeno, da bo kdaj zeleni cement izpodrinil belega. Ne, obe vrsti cementa imata še veliko bodočnost, ne samo v gradbeni stroki in v stavbarstvu, ampak tudi drugod. Ze sedaj delajo na primer pohištvo iz cementa, seveda belega, tudi razne priprave in orodja, za katero so poprej uporabljali izključno železo ali baker, sedaj cement že uspešno nadomestuie. Po javile so se celo že cementne ladje, ki se bodo po vojni še zboljšale. Cement je dandanes tako važna snov, po te.1 vojni pa bo še bolj, da si sodobnega civiliziranega človeka sploh ne moremo več misliti. To velja tako za beli, kakor za zeleni cement. Zdravje v čebuli in česnju Vsaka gospodinja prav dobro ve, da izboljšajo jedem o-kus razni dodatki, prevsem začimbe, ki jih zato pogosto dodajamo pri pripravljanju jedi. Med začimbe prištevamo popre, gorčična in eterična olja. V zadnji dve skupini p^ spadajo: čebula, česen, kumina, janež, redkev itd. Medtem, ko rabimo drugb začimbe ali dišave le v gotovih jedilih, pa sta čebula in česen dnevno v uporabi. Brez česna si skoraj ne moremo predstavljati nobene solate, nobenih finih in pikantnih mesnih jedi, brez čebule pa so brez pravega okusa razne mesnt juhe, omake in tudi nekatere izbrane solate. Poprov, med katere uvrščamo beli in črni poper, papriko, cimet, žafran, muškat, vanilijo, nageljčke in Javorje. Ze dokaj mesecev nazaj ne vidimo več v trgovinah in smo | nanje skoraj pozabile, le v ! raznih škatliicah in papirnatih j vrečicah jih še hranimo za j največjo silo, to se pravi za j razne slavnosti, da takrat pri-| pravimo iz tega »nič«, ki nam ie na razpolago, jedila, po o-kusu vsaj pekoliko podobna onim. ki smo jih v mirnih časih pripravile za mal denar. Primanjkovati pa nam je začela tudi čebula in prav ta ko malo je česna. Nič več je ne dodajamo pri pripravljanju jedil v taki množini kot pred par meseci, ko nam je pomladna čebula prepričevala o bogatem pridelku. Prav skope smo postale pri rezanju. Seveda, katera bi si pa mislila, da ne bo videla v Gorici več tistih velikih in visokih kupov temne in svetle čebule, ki so nas pozdravljali iz izložbenih okno v zelenjavnih trgovin in skladišč? Koliko gnile se je takrat kopičilo ob ma lem potočku, ki teče pod mostičkom Ulice 20. septembra? Ko bi takrat vsaj slutile, da bo v kratkem primanjkovanje tega potrebnega dodatka, bi brez zadrege marsikatera iz med nas izbrala iz neprijetno dišečega kupa tiste čebulne glavice, ki so bile vsaj še malo uporabne. Tako bi vsaj danes lahko pripravile okusnejša jedila in bi nam ne bilo treba i skrbeti, kje si bomo izprosile i vsaj par rezin te začimbe, da jo denemo v omako ali pa v govejo juho in z njenim prijetnim vonjem in okusom izboljšamo okus in spremenimo barvo. V Gorici je bilo res vedno dovolj čebule, saj imamo v neposredni okolici tega lepega mesta veliko vrtov, kjer v prvih poletnih dneh cveto na koncu cevastih stebel drobceni cvetovi, zbrani v debele in precej velike krogle. In kakšna radost za otroke, I ko drug drugemu vlivajo v o-braz vodo po teh ceveh! Nič ne de, če imajo potem v ustih slab okus in se jim lepijo ustnice in prsti. Največ čebule je prišlo k nam iz Furlanije; v furlanski nižini imajo kar cele nasade te tako potrebne začimbe. Čebula je štiriletna rastlina. V pomladnih dneh vsadimo v rahlo zemljo čebulček, ki nam da poleti prav lepe čebulne glavice. Za seme moramo pustiti sepeda vedno le najlepše, ker le tako bomo imeh leno in zdravo čebulo. Ponekod uporabljajo v prehrani belo čebulo, ki ni tako močna kot rdeča. Čebulni listi pa nam služijo tudi pri zacelitvi ran. Notranji listič, ki je čist, položimo na rano in jo obvežemo; kmalu se bo zacelila. Enako kot čebula, je upora ben tudi česen. Dodajamo ga raznim solatam; z njim izboljšamo okus raznih zrezkov. Matere pa ga namakajo v nekaj kapljicah vode, da ga dajejo glistavim otrokom. Objava Na povelje nemške vojaške oblasti so dolžni vsi lastniki in posestniki zemljišč, odstraniti do 20. tega meseca nasade koruz, sončnic in vseh grmičastih rastlin, ki bi mogle služiti kot skrivališča, v pasu širokem 200 metrov na obeh straneh spodaj navedenih cest, v kolikor ista zemljišča spadajo pod goriško občino: cesta: Gorica - Sv. Lucija; cesta: Gorica - Ajdovščina; cesta: Gorica - Dornberg; cesta: Gorica - Gradiška; cesta: Gorica - Videm. Ista dolžnost obstoja tudi za sledeči železniški progi: proga: Videm - Gorica - Zagrad; proga: Gorica - Dornberg -Stan iel. Vrhu tega je potrebno, da se do 20. tega meseca odstranijo zgoraj opisani nasadi tudi v širini 200 metrov okrog stavb in postojank nemške vojske in policije. V zgoraj označenih pasih je prepovedapo saditi rastline, ki bi oviralo prost razgled. Kršilci bodo kaznovani po postavi. Zupan: Cororini. Širite »Goriški list“ Obnašanje delavcev v podjetih pri zračnem alarmu Ponovno je bilo ugotovljeno, da se delavstvo in uradni-štvo v obratih o priliki zračnega alarma ne obnaša po navodilih za zračno hrambo. O-pozarja se, da zavarovalni organi za delo odklanjajo vsako odgovornost in tozadevne odškodninske prispevke v slučaju kakršne si bodi poškodbe pri napadih bombnikov, ki jih utrpi delavstvo po lastni krivdi. Zato torej ni le v interesu življenja in zdravja delavca ali uradnika, temveč tudi, da si zagotovi vsa pomoč socialnega zavarovanja, ako se zahteva, da se vsak pokori navodilom za zračno hrambo in po njih tudi obnaša. Škode po nasadih med alarmi Prebivalci obrobnih delov mesta sc med zračnimi alarmi često zatekajo na bližna polja. Q takih prilikah si brezobzirno dovoljujejo jemati najrazličnejše poljske pridelke, kakor sadje, vrtnino, koruzo in slično. Vrhu tega teptajo nasade, lomijo veje z dreves za kako jabolko, utržejo vso mladiko za en sam grozd, ter tako brez kateregakoli obzira poškodujejo nasade. Tako postopanje mora brezpogojno prenehati. Zato pa županstvo poživlja vse meščane, naj se vzdržijo od takih nobalinskih dejanj, ki povzročajo škodo postavnim lastnikom kmetskih zemljišč, a istočasno tudi dokazujejo pomanjkanje vsakega spoštovanja do tuje lastnine. Zupan: Coronini. ima povsem drugačno kemično strukturo, kakor beli. Bele- Vesti iz Trsta in okolice 0 tržaških ,/tri pa h" n sipah Pred nekaj meseci sem po dolgih letih zopet prišel v Trst in seveda hotel tam tudi — jesti. Uslužni natakar pove, da so drugi gostje že vse pojedli, na razpolago pa so še: pasta, »tripe« in polenta. Pašta, to je res izvrstno, polenta tudi, toda »tripe«, ne. da bi jedel to v Trstu! Prijatelj pa je samozavestno naro. čil »tripe«, si nadeval nanje polento in cmokal ter zraven zagotavljal, kako so okusne. »Pokusi še ti, to niso navadne ljubljanske »tripe«, to je nekaj boljšega!« Dobro, tvegal sem en založljaj in tedaj se mi je razsvetlilo v glavi: tržaške »tripe«, to vendar niso goveji vampi, vsaj po \ečini ne! To diši po morju, nekako po r! bah in prijatelj mi je takoi prijel učeno predavati: »To so prave morske ribe, iz njih de la jo Tržačani »tripe«, samo na vulez so podobne, kadar m> zrezane, govejim vampom, okusne pa so mnogo boli!« Ce je tako, potem sem naročil še jaz eno porcijo teh ču dovitih tržaških »trip« in porcijo slastne polente, hotel sem naročiti še drugo, toda prijazni natakar me je podučil da mi iripe sicer še prinese, polente pa ne more več, mora ' ostati še nekaj za druge goste. Torej še eno porcijo »trip« brez polente, sap) kruh imam v svojem popotnem brašnu. Tako me je Trst zopet sprijaznil s »trpami«. Ko sem torej pojedel dve porciji teh trip.. sem pričel sam prijatelju i.čeno predajati: »To niso nobene morske ribe, kar sva sedaj jedla, to je sicer morska žival, toda »morske sipe« ali, kakor jim v Trstu pravite, »sepia« spadajo med glavonožce«. »Naj bo kakor hoče, okusne pa so le te »tripe«! Treba mu je bilo pritrditi. Ni pa mu pritrdil drug Ljubljančan, ki se je istega večera najedel v tržaški restavraciji teh trip iz sepij in potem videl v naravi to sicer ne preveliko, toda na videz strašno žival, morsko sipo, ki ji rastejo lovke kar iz glave: »Kaj, tako gnusobo sem snoči jedel!« — »To ni gnusoba, to je čista žival, saj živi neprestano v vodi, bolj čista je, kakor so kranjski vampi, to se pravi goveji prebavni organi, ki jih je treba poprej temeljito čistiti in kuhati da so sposobni za mizo!« Ljubljančanu se je vendar hotel obrniti želodce in slišal sem pozneje, da je v Trstu še vedno vpraševal za »tripe«, pripravljene na tržaški način, toda pod pogojem, da so to pristni goveji vampi, ne »se-pie«. O okusih se ne da prepirati! Nemec pravi morski sipi, »sepiji: »Tintenfisch«, zakaj ta čudna žival južnih morij, zlasti Jadranskega, ima to lastnost, da v strahu in v o-brambi razvija po vodi oblak temne brozge, podobne črnilu. V to črno meglo se žival skrije in tako tudi najlažje ubeži svojim sovražnikom, med katerimi je morski volk (Hai-fisch, pcscecane) najhujši. ,Ži-valica doseže včasih prav znatno velikost in skoraj iz-gleda podobna svojim večjim sorodnicam hobotnicam, strah mornarjev in potapljačev. Če je prevelika, njeno meso ni bogve kaj prida, ribiči to vedo in love le sipe srednje velikosti, manjših se ne splača loviti, velike pa užitne niso. Ne pride pa samo meso, to se pravi mišice, lovke in telo sip prav ljudem. Tudi žleza, ki izloča črni sok v morju, se da uporabiti. Iz teh žlez dobivajo barvarji posebno temno tekočino, ki jo s pridom uporabljajo pri napravljanju barv. Morska sipa nima kosti, ne spada med vretenčarje. Mesto kosti in hrbtenice ii služijo nekakšne ploščice v telesu, ki ji pomagajo držati ravnotežje v vodi in pri plavanju ter potapljanju. Te ploščice so skoraj iz samega čistega apnenca, najbrže pa je v tej kosti morskih sin tudi nekaj fosfatov in drugih morskih soli. Tudi te »kosti« sip so dobrodošle ribičem, ki jih prodajajo, tako na tržaškem trgu, kakor drugje, pred vojno so jih prodajali celo v notranjost dežele. Te »kosti« so namreč prav dobrodošle domačim pticam, recimo kanarčkom, ki radi kljujejo ob njih, prav tako papigam. Ti ptiči dobe iz teh reber morske sipe potrebni kalcij in vsak ljubitelj rad žrtvuje nekaj drobiža, da svojim grlatim pevcem privošči nekaj takega priboljška in tu di zabave, da si ob taki rebn obrusijo svoje kljunčke. Ako je tega blaga preveč, in če je že poceni, je dobrodošlo tudi kot umetno gnojilo in ne katere matere nastrgajo svojim malčkom rade nekaj prahu med juhico in trdijo, da ;:h to krepi. Za razvoj otroških kosti je to kar umevno. Tudi zlatarji radi kupujejo ta sipi- na rebra, saj jih uporabljajo kot zelo nežno in natančno gradivo za svoje zlatarske precizne kalupe ter livarske modele. V Trstu moreš videti še vedno kako ribiško dekle, ki prodaja na stopnicah taka apnenska rebra morskih sip. Ta glavonožec, ta »Tintenfisch« je torej Tržačanom d6- i rodošel: daje jim izvrsten priboljšek k prehrani, daje jim gradivo za barvarsko obrt m daje jim tudi svoja rebra, ki gredo prav tako v denar. Na videz sipa ni lepa in kdor morja ni vajen, jo smatra po izgledu za gnuso, je pa koristna in predstavlja enega dragocenih morskih darov obrežnim prebivalcem. C. K. SMRTNA KOSA Te dni so umrli v Trstu: Vihtor Žnidaršič, 181etna San-tina Franza, 661etna Ivanka Tcnze, 20 letna Marija Lovrenčič, 581etna Karla Vatovec-^rajnik, 461etni Anton Trampuž, 77letna Marija Pipan-Ke-ber, 821etna Marija Bizak-Jaz-bec! 651etni Anton Perko, 50-letni Ignacij Horvatič, 661etni Jožef Stepančič, .?01etni Jurij Hrovatin, 561etni Zmagoslav .Tenko, Ol ,letna Emilija Gril-Čok, olletna Marija Vučak, 81 letna Terezija Krajnik, 62-letna Frančiška Flegel - Pi-šeanc. 77letna Flizabeta Peli con- Zuban in 531etna Alh.i Vivod.*. TONI POPOVIČ TRI MINUTE IN POL POD VODO Znani tržaški potapljalec Toni Popovič se je v nedeljo 17. t. m. potopil za tri minute in pol. Pri drznem športnem dejanju, ki se je odigralo v kanalu Ponte rosso, je bila navzoča množica tržaških športnikov, ki so z živim zanimanjem spremljali potopitev. Popovič je bil pod vodo tri minute in ool. S tem je bil premagan evropski in svetovni rekord. Toda za drzno dejanje bo moral ležati dvaiset dni, da si pozdravi dihalne organe. PRIMERI PASJE STEKLINE V zadnjem času so se pripetili primeri pasje stekline. O-blasti opozarjajo na odredbo mestnega župana od 14. avgusta, po kateri smejo voditi ljudje pse po javnih cestah le če imajo psi torbico in če so na vrvici. Psi, ki bodo ujeti, bodo zadržani šest mesecev pod u-radno kontrolo, stroške zato pa bodo morali plačati lastniki. kmetijstvo Fižol priljubljena hrana Fižal je bil že od nekdaj naša priljubljena hrana. Sedaj v vojnem času pa ga nahajamo še pogosteje na mizi. Prvotna rastlinska oblika vseh fižolov ni bila nizka in današnji fižol grmičarji so nastali šele z dolgotrajnim odbiranjem v vzgoji. Zato so vsi nizki fižoli več ali manj nagnjeni k temu, da spet začno poganjati vrvi. Ta pojav opazujemo zlasti na rodovitnih in vlažnih tleh. Na vrtu sadimo le stročje fižole z mehkome snatimi stroki. Med breznitni-mi sortami (zlasti pri preklar-jih) često spet opaziš nitne fižole; vzrok je križanje z žila stimi sortami, ki so bile preblizu z breznitnimi semenskimi rastlinami. Nekateri tuji fižoli stročni-ki ohranijo pri nas svoje dobre lastnosti le nekaj let. Če torej opazimo, da fižol, ki ga pridelujemo, ni več tak, kakor bi moral biti, ga je treba za-menjati z izvirnim semenom iz krajev, kjer ta sorta dobro napreduje. Izkušnje pa uče, da fižol, ki pri nas dobro u-spevajo, dajejo večje pridelke, če sadimo seme lastne vzgoje; ta ali ona sorta se je namreč že več ali manj prilagodila našemu podnebju. Tudi žlahtni fižoli lahko postanejo odpornejši proti neugodnim podnebnim vplivom, če si seme vzgajamo sami. Toda često imamo čedalje slabše uspehe, sorta torej nazaduje. Tedaj je pa treba seme brezpogojno zamenjati. Žlahtnemu fižolu so všeč srednje težka, rahla in topla tla, ki imajo v sebi dovolj humusa, da se hitro ogrevajo. Po potrebi mu pravočasno po-strezimo tudi z gnojenjem. Bolje uspeva v suhih ko v mokrili letih. Predvsem zahteva mnogo toplote na toplih zemljah se leno razvija še v lahni polscnci. Niso mu po volji vetrovne lege; zlasti pri preklar-ju se znatno okvari mlado stročje, če obenj bije močan veter. Fižola ne smemo saditi prezgodaj. Dokler je zemlja še hladna, setev rada pognije Zlasti moramo gledati na to, da setev urno vzkali, kjer je v tleh mnogo strun, ki včasih uničijo skoraj vso fižolovo setev. Fižol sadimo, ko se zemlja dovolj ogreje, toko da ka-lice najkasneje v 10 dneh pri-bodejo na dan. Ko preizkušamo njegovo kalivost, ga denemo kalit v prostor, kjer je najmanj 10 stopinj Celzija. Nikar torej ne sadimo fižola prezgodaj in ne predobo-ko! Če ga zalotijo še mrzle no- či, zastane v rasti in začne tu-meneti — in potem je od zgodnje saditve več škode kot koristi. Dobro storimo, če sadimo nizki fižol — seveda kjer niso tla mokra — v 15 cm globoke jarke. Pri saditvi zrna samo potisneš na dno jarka, da so le nekoliko pokrita z zemljo. Če pride nevihta, ne more semena izprati na površino, ampak ga le malo zasiplje. Hkrati so mlade kali zavarovane proti vetru in soncu. Ko pa čez tedne dorastejo rastlinicc iz jarkov nekaj centimetrov preko roba, tedaj gredico po jarkih z grabljami zravnamo in ni treba rastlin še posebej osipati z nagrinja. njem zemlje krog grmičev, pri čemer se često poškodujejo korenine; fižolove rastline so tako že dovolj ukoreninjene ir: se bodo lahko upirale suši. Nekateri domači ali že dolgo pri nas udomačeni p reklu r ji zaslužijo, da jim posvetimo čini več pažnje. Cipro ali ce-biasti fižol ima zeleno, bre2-nitno in okusno stročje, iz-\rstno je pa tudi njegovo zrelo zrnje; cvete svctlovijoli-easto. Sivi lišček ali »sivi dan« pa ima svetlorumeno stročje* sivkasto-rjavo in belo lisasto zrnje, cvete pa takisto modrikasto. Izmed breznitnih grmi-čarjev sc je pri nas po dosedanjih poskusih najbolje obnesla saxa, ki daje tudi na težjih tleh dober pridelek. Cvete plavkasto in naredi zelo zgodaj nežnomesnate in brhko-lomljive stroke, ki so zeleni, okrogli in zvečine ravni. Odgovorni urednik: Pr. Milan Komar - Gorica Tudi v kopališču! -PIA >iiilE RTE/ Danes nova! ("aY", Jerzy Žulawski: 40 J La srebrni o6(i ii. Odšli smo Šti ri deset ur pred prvi m krajcem Zemlje. Nad neznano poloblo Lune je še ležaja noč, a vedeli smo, da jo bo kmalu obsijalo Sonoe. Poslednjič smo se ozrli po teželici ob teča ju in reči m orani, da ne brez grenkega občutka žalosti in nemira. Poznali smo jo in videli, kaj nam lahko nudi, dočkn je bilo vse, kar nas je čakalo, skrivnost in domneva. Lahko da se bomo speit izpostavljali pripelo neskončnih dni in mrazu neskončnih noči, lahko da bomo skoz soteske, puščave, čez gore blodili h kraju, ki nas sprejme kdo ve kako. Nadvse nas je skrbelo pomanjkanje kurjave. Kaj bo, smo ugibali, ge se naži akumulatorji izpraznijo, preden najdemo primerno gorivo, zakurimo ogenj, poženemo motor im jih napolnimo znova. Ali bi se v tem primeru utegnili vrniti peš v deželico ob tečaju, zbežati pred prihajajočim mrazom, ki bi bil za nas tem groznejši, ker ne bi iimeli ognja? Marto je manjkalo, pa bi bili tomailu spričo teh pomislekov krenili naaaij k našim lokami ob tečaju, poraslim z mahom, da bi ostali tam vse svoje življenje. Greili bi se ob slabi toploti poševnih sončnih žarkov in se kakor živali na Zemlji hranili s surovimi polži lin rastlinami. Toda to je bil le trenutek slabosti — zmagala sla radovednost in upanje. Zaloge živeža bi nam zadoščale za dalje časa. Vzeli smo s sabo šoto, ki smo ji iztisnili vodo; upali smo, da se nam bo v boli sončnih pokrajinah toliko osušila, da bomo mogli zakuriti ogenj. Sklenili smo nazadnje, da se vrnemo k tečaju, ko bodo akumulatorji do polovice prazni. Prvih deset ur našega potovanja se ni zgodilo nič, kar bi pritegnilo našo pozornost. Soteska je bila za nami in dospeli smo na ravan, podobno oni ob tečaju, le da je bila dokaj večja Opazili smo sledove nedavne povod-eji: ob vzhajajočem soncu so se tu in tam svetile široke, plitve mlakuže. V oči nam je padla flora, ki je bila drugačna kakor ob tečaju, dasi smo bili le deset kilometrov od njega. Med posameznimi rastlinami, manjšimi in bolj rjavkaste barve kakor ob tečaju, so štrlela iz prsti nekaka suha stebla, redko posejana in zvita kakor pri nas mlada praprot. Mraz je ponoči — ti predeli namreč že poznajo noč — precej pritisnili. Mahali smo z rokami kakor kočijaž, kadar vili te bič, dokler ni prišlo Marti na misel, da bi nalo mili nekaj stebel in poskušali napraviti ogenj. pTakoj srno se lotili dela. Kako pa sem se začudil, ko se je steblo, ki sem ga prijel v roke, začelo zvijati, krčiti kakor rivo. Spustil sem ga im nehok vzkliknil. Potlej pa sem jel ogledovati te čudne rastline. Prerezal sem eno z nožem im se prepričal, da je to po-i dolgovat, mesnait list, na eni strani podoben majhni, uviti troblji, na dro I gi pa polžu; na pogled je bil kakor I zvitek angleškega tobaka z rjavo prevleko, napravljeno iz drobnih lesenih luskin. Noranjo, svetlo zeleno stran so prepletale n ('številne rožaste žlice. Dokler jo bila rastlina živa, se je lahko gibala kaikor naše mimoze. Najbolj zanimivo pa je bilo, da so bili ti l;stt prsoej toplejši od okolice. Očividno njihov organizem na poseben keniu-biološki način proizvaja lastno toploto. da ga ogteva v mrzli! no%>e. i Vse to jfc, bilo od sile zanimivi', s | . upanje na ogenj je v-jndarl-3 splavalo : po vodi. Ozirali smo se v rdeče Sonc'* in čakali, da nam njegovi skopi žarki odre jejo premrle ude. Mrazu se je pridružila še dnig.i skrb. Katero pot naj uberemo? Hoteli smo tja, kamor so se vode odtekale, a kam so se odtekale je bilo vse prejo ko lahko spoznati po tej ravnini, ki jo je bila vso pokrila voda. Ugibali smo, stikali po okolici; Peter je tedaj nakaij sto metrov pred nami opazil n<» kaj belega. Krenili smo tja in našli svoj — šotor, ki ga je bila odnesla povodenj in odložila na tem mestu. Najdba nam je povzročila dvojno veselje: prvič, šotor nam je bil resnično potreben in drugič, pokala! nam je smer, kamor se vode odtekajo. Šotor je bil priplaval na to ravnino po soteski, ki smo jo ravnokar prevo-kili. Črta od izhoda soteske do mesta, kjer smo stali, bi nam torej pokazala smer vodne struje. Ta črta je šla nekako v jugozahodni smeri čez ravan. Šli smo naprej im naleteli najprej na zaikrivljeno gorsko sotesko, potem smo prešli še eno, neveliko kotlino in se naposled znašli ob široki, zeleni rolini, ki se je rlekla, nairavnost proti jugu. Obakraj doline so se dvigali visoki gorski pasovi s številnimi kraterji do vznožju; podobni so bili kraterjem v pokrajinah brez zraka in vode. Po vrhovih gora je ležal sneg, ki ga je bilo nekaj tudi po dolini, kjer se je polagoma tajal ob poševnih sončnih žarkih. Voda s snežišč se je stekala v potok, ki je šumel po vijugasti strugi mimo nas. Sklenili smo, zadržali se v tej dolini, dokler se dodobra ne zdani, kajti v zgodnjih urah dneva nas je mučil le prehud mraz. Odpravili smo se, ko je ianelo Sonce že treitjino poti za seboj. Bilo je jasno in oplo. Sneg po dolini je že dočista skopnel, že opisana stebla^ ki jih je bilo tu več od drugih rastlinic, pa so se razbohotila v velike liste z 1/i.znoba/rvnimi odtenki. Nekateri so bili podobni ogromnim pahljačam, drugi so spominjali na čudovite pavje repove, lijake — vse pa je žarelo v tisočerih barvah. Ob bregu potoka so se kakor rjavkasto zelene kače plazile dolge vodne rastline, ki so z njie kakor cvetovi viseli snežno beli obročki z močnim, omamnim vonjem. Drugod, kjer se ji. voda širje razlila in se je tok nekoliko umiril, je plavala po površini nekakšna nežna rastlinska mreža, podobna najfinejši preprogi zelene in vijoličaste barve. Presenetljiva lepota rastlin nas je očarala. Ob vsakem koraku smo opazili kaj novega in mikavnega. Izpod' rastlin so se iela motati prečudna bi-tja^ podobna dolgim kuščarjem z enim očesom iin več pari nog. Radovedno so nas ogledovala in se porazgubila, brž ko je priropotal do njih naš voz. Psa sita se znpodila za eno teh živali in jo ulovila. Prinesla sta naim svoj plen. Žival je bila že mrtva. Bila je nadvse« zanimivo raščena, popolnoma drugače' kakor organska bitja na Zemlji. Nadalievanle sledi.1