huji«kdw raxen ln praznikov. j^ued dailj «xcept Sundajs and Holkta*. PROSVETA Uredntfkl tn upravntfkl prostori: 1007 South Lawndale A t«. Omot ot Publlc«tion: »MT South Lawndale Am Talophona. Roeksrell 4*0« losi zajeli Nemce |pri Krivoj rogu I Rusi zavzeli železniško postajo v bližini Kri voj roga, rudarskega in železniškega sredi tča ob krivim Dnjepra. Nemci izgubili 12,-000 vojakov v bitkah z ruskimi četami.—Oddelki ameriške in britske armade okupirali nadaljnjih deset italijanskih mest. Priprave za invazijo Francije.—Novi bombni napadi na japonske baze okt.—Ruske sr- ki okupirali, je Frsncolise, važ- Moskva. 28. Lde so obkrožile nemške kolo-Cpri Krivoj rogu in jih potisnile v past in so zdaj v nevarnosti uničenja. Nemško povelj-i-o je zagnalo na stotine tankov lin bojnih letal v obupen boj za ontrolo mesta. To tvori edino zel, skozi katero se nemška lirmada okrog pol milijona mož fiko umakne pred rusko silo. | Poročila s fronte pravijo, da so vjetske čete okupirale vse že-liške postaje v predmestjih |in proge. London, 27. okt.—Sovjetske so zavzele železniško posta-Jjo v Kai navatki, eno miljo proč I od Krivoj roga, velikega rudar-ga, jeklarskega in železniške-središča v Ukrajini ob krivi-I m reke Dnjeper. S tem so zoži-[k obroč okrog nemške oborože-' (oe sile. Radijsko poročilo' iz Moskve I pravi, da so sovjetske čete za- |*dle tudi Veseloje, 24 milj se-rozapadno od Melitopola, po Iti, v kateri je padlo več sto raznikov. Tri ruske armade sd okupiral* oro sto vasi in naselbin y me-Dpolskem sektorju ln prodrle tnajst milj daleč v treh ime- od Melitopola, kjer s* odpi-|n pot na Krim. Cez trt tisoč nških vojskov je bilo ubitih f bitkah z Rusi na tej fronti, laedem tisoč pri Dnjepropetrov-^u in Dnjeprodzeržinaku, ki sta |Nla zpdnji pondeljek. V bitjih v bližini Krivoj roga so Ru-I« razpršili dva nemška regimenta in ubili dva tisoč sovraž-Inikov. Nemike izgube v bitkah h Rusi znašajo čez 12,000 ubitih lijakov. Operacije ruskih čet podpirajo [tojna letala z bombardiranjem »kih pozicij. Vest iz Mos-trdi, da Nemci beže v smeri |rek(' Bug v južni Rusiji. Nemci ne Uje kritičnega pologa svojih armad v južni Ru-I s'Ji Vrhovno poveljstvo je pri-um.k nemških čet iz Dnje- P^trovska potem, ko je Mos-V* na/nanila okupacijo mesU. 1 J«' naznanil, da je ruska J*mada začela ofenzivo na fronto vpadno od Kričeva v Beli kumji. Poveljniki ruskih armad, ki Hitlerjeve legije, so gene--1' K"nstantin Rokossovski, S. Konev. Rodion Mallnov-| ln Teodor I. Tolbuhin. z"*ntfki stan ▼ Alilru, 27. H^elkl pete ameriške in b««tske armade so prodrli daleč in zasedli nadalj-;;;'h mest, se glaai nazna-K*L../avt'/ru*lMti> Poveljstvo. morali umakniti V r^tK i vi Sk^ *o zasedli nove po- Udje J!'** r "n šlca bojna črta se 'J ra«OM fxj Mondragona do C 'n * Um do Vsste ob morju. Vojne ope-u >' preile v novo fszo po I i "kupadjl južne Ita-hila dovršena v 54 Ofei m, tie^H Paaor "^idrr, bj "T t«**. /d«j drž* močno ob-'rto rned Neaplom ln P""*U§ ae glaae, da je Krwin Rommel po-v severno Itlalljo sklep®. ^ bodo Nem-držati Rim pod svojo »o jih za vezni - no cestno križišče. To leži dve milji zapadno od Sparanise in šest milj severno od reke Volturne. Ameriški in britski letalci so bombardirali mesta v centralni Italiji, kjer so zbrane močne nemške vojaške posadke, in komunikacijske zveze. Bombe so padale na Gaeto, Frosinono, Ta-quino in Avezzano. Stockholm. Svedaka. 27. okt. General Dwight D. Eisenhower, vrhovni poveljnik zavezniške sile v Sredozemlju, pošilja čete na Korziko, pravi vest, ki jo je dobil list Allehanda iz Berna, Švica. Možnost je, da se zavezniki pripravljajo za invazijo Francije in operacije proti nemški sili v severni Italiji. ..Zavesniški stan na Pacifiku, 27. okt.—Japonske čete, ki so bile pognane nazaj v džungle na severni strani Finschhafena, Nova Gvineja, zadnji teden, so s pomočjo topništva izvršile protinapade na zavezniške pozicije, poroča general Douglas MacArthur. Napadi so bili odbiti in Ja-, por®! Vrženi nazaj z velikimi Izgubami. Zavezniški bombniki so izvršili nove napade na japonske pozicije pri Sattelbergu na severo-zapadni strani. Finschhafena. Drugi roji zavezniških letal so metali bombe na Alexlshafen, japonsko letalsko bazo, ki so porušile več objektov ln zanetile požare. Bombe so padale tudi na japonske ladje pri Wewaku, ki so potopile eno ladjo, tri pa poškodovale. Japonci pobijajo kitajske civiliste Kaišek orisal japonski teror Cungkittg. Kitajska. 27. okt.-General Člang Kaišek, vrhovni poveljnik kitajske armade, je obdolžil japonske vojake brutalnega Monja kitajskih civilistov, ki se ne morejo braniti, ln požiganja kitajskih vasi. Japonci so požgali v zadnjih dneh dve kiUjski vasi v provin-d Anhv*j ob reki Jangtse in po-bili vse prebivalce, preden so se umaknili pred kitajskimi četami. Komunike pravi, da sU bili vasi VVangbehen ln Potlen. Obe sta bili v bližini japonske letalske baze in železniškega središča Kwangteha. Tam so kitajske čete našle le razvaline hiš in trupla žrtev japonske brutalnosti. Drugo poročilo pravi, da se ljute bitke med kitajskimi in ja-ponaklml čeUml nadaljujejo v zapadnem delu province Junnan in ob reki Salween. Japonci na-skk kujejo pozicije, katere ao Ki-Ujd zaaedli na zapadni strsni t*. reke. Sabotaia v nemi ki h -tovarnah Stockholm. Švedska. 27. okt— Dopisnik švedskega lista poročs iz Berlin*, d* je bilo več nemških delavcev obsojenih v zapor zaradi sabotaže v vojnih tovarnah. Obravnava pred eodiščem j* razkrila obseg sabotaže in na-cijske ukrepe, da se zatre Avtoritete so za pretile z drastičnimi kaznimi saboterjem Revdlta v Argentini preprečena Opozicija proti vladi narašča Santlaffo. Čila. 27. okt.—Ar-gentinska bojna mornarica je preprečila revolto vojaških častnikov, ki so znani kot sovražniki nacijev, proti vladi predaednika Pedra Ram i reza v prvih dneh tega meseca To dejstvo so razkrili potniki iz Argentine, ki so prišli v Santiago. Namen revolte je bil vzposta- ickes sestav liano skinogram I Lehman gfO^ri o pomoči zunanjim driavam NASICEVARJE UU-DI V EVROPI Waahln§ftML Di C» 27. okt.— Notranji Ujnik Ifcrold L. Ickes je naznanil, ds Sestavlja načrt viUv generala '^n^lik^ V*™* *?*ukciJe Pj|; predsednika, pretrganje odrttfe* v f^feP jev z osiščem in apel na AraStf 'ft?^! ko za orožje. Poveljstvo mornarice je. koncentriralo bojne ladje ln okrog 3000 mož v Buenos Airtsu, ki bi se takoj izkrcali, če bi rebeii sktšali strmoglaviti Ramirezevo vlado. Voditelji io se obotavljali, ker niao hoteli povzročiti razkola med armado in mornarico, ki bi lahko zanetil civilno vojno. e Ramirez je dal nekaj dni časa Rawsonu za odhod v Rio de Ja-nelro, kjer naj bi prevzel pozicijo poslanika. Zapretil mu je areUcijo, če ne bo odpotoval tja do 7. oktobra. Pred odhodom je Rawaon imel razgovor s člani diplomatifnih zborov. Dejal je: "Odpotoval bom v Brazilijo, toda j*s bom prihodnji predsednik Argentine)." Japonska priznala e Premier Tojo orisal potek operacij New York, 27. okt.—Po radijskem poročilu is Toki j a, ki je bilo tu zabeleženo, je premier Hideko Tojo v svojem govoru v parlamentu priznal japonske vojne potežkoč*, zaeno pa je naglasu, "da zavezniki, ki scrtio-bivali udaroe v prvih mesecih vojne, so premagali ovire in iz-vojevali mnogo smag. Vojna je prišla v intenzivno fazo." Cesar Hirohito je v sVojl deklaraciji tudi prisnal, da je situacija kritična. T* j* bils preči-tana v parlamentu, ko se je sestal v svojem sasedsnju. Tojo in Hlrokito sts spelirsls ns j spon sko ljudstvo, nsj podpira prizadevanju zs mobilizs-djo vseh sredet**, demonstrlre svojo lojslnost in silo v naporih, katerih cilj je popolno uničenje tcvražnika. Hirohito Je priporočal poslancem, nsj izvrše Je dolžnost in odobre progr^fp totalne mobi}i**cije zs dos*gu zmage v vojni proti sovrsžniku. Ženska priznala ipionaio v prilog Nemčiji Detroit. Mich., 27 okt —Orsce Buchanan Dineen, katero so fe deralni detektivi aretirali, je prt zaslišanju pred federalnim sodnikom E J. Moinetom priznala da je bila v službi Nemčije kot tpionks Ona j* prlšl* v Ameriko lz Ksnad*, kjer j* bila rojena. Federalni detektivi so v zadnjih tednih *r*Ur*ll šest členov nemškega ftpkmskegs krožka Vsi ao priznali, da so pošiljsli Informacije o pr*vel*nju vojaških let in bojneg* m*terlala nemškim agentom v Evropi* polovico tvojo p« berači," i H. Lehman, »verner in na- znanilo vsebuj* piamo, ki ga je Ickes poslal potyidelskemu tajniku C. R. VVicMrdu. Notranji tajnik predlaga osvojitev načtU s* povečanj* produkcije žival*, ds bo Amerika lahko pomagali* aaslčevstl milijone ljudi v EVr^pl in Asljl, ko bo U' vojna končana. Amerika bo morala nuditi večjo pomoč lačnim ljudem, 4a prepreči kaos v povojni d#M 1io|,posledico pomanjkanja. New York. 3tJ okt.Američani ne morejo w*ti v varnosti v svetu, čigar rijo bogatini, ie rekel bivši newyorikt čelnik nedavne^ ^tanovljenega odbora sa zunanjo pomoč ln obnovo. Lehman j* govoril na zborovanju* Zveze za sunanje zadeve. On je sug*rtr*i/ čk Amerika na-sičuje piMvalce osvobojenih dežel na svoje 'UlMkc ln bres od|)|^dnlne. OH ^AmeHtar IUMrtlmušnje Ir p svetovne vojne," je dejal. ' Denar, ki ga |e posodila državam, ji ni bil vrnjen. "Bllo bi bolje, ako bl bila posojiU darila. Dr» žave, ki so dobile posojila, niso mogle zaradi obligacij napram Ameriki dobiti denarja za financiranj* gradnje potrebnih projektov in zabredle so v stisko." Železniške unije protestirajo Glasovanje o stavki odrejeno Waehlngton, D. Cm 27. okt-~ Voditelji petnajstih železniških unij *o s* prldruztll petim br*« tovščinsm In odredili glssov*nje glede oklle* stavke v znak pro-testa, ker *o bile zahtev* z* ivk šanje mezd* zavrnjene. Ulaso-vsnje bo zaklJtM « no 2A. novem-bia. Voditelji teh unij. ki imajo čez milijon članov, so izjavili, da je bilo glaaovanje odrejeno v smislu pravil, da člani odločijo glede oklica sUvke, Unije so prvotno zahtevale zvišanj* plače za 20 centov na uro. Pos*bnl odbor, ki g* je imenoval predse«mik Roosevelt v m*ju tegs leta, je odobril zvišanje za aadem centov na uro, toda Fred M Vioson, direktor odbora za aŠKOU"" ko mobilizacijo, se je isrejo i proti zvišanju. Roosevelt je zdaj imenoval nov odbor, ki bo vodil /aališanja pri-hodnii ted*n. Sest čihaških policajev suspendiranih Chicago, 27 ok» -Cikaška ve- Domače vesti Poadravi ln obUkt Chicago.—Lukes Podbregar li Witta, IU., In njegov sin Frank, ki sUnuje v Chicagu, sta 26. t. m. obiskala gl. urad SNPJ In uredništvo Prosvete. MUwauŠke veati Milvvaukee, Wls— Dne 14. t. m. je staršem Frank in Juatlna Lipovšek umrl par ur star novorojenček Ronald, dne IH. t. m. je v West Alllsu umrl 21-letnl Albert Hrovat, rojen v Moh*w-ku, Mlch., ki zapušča starš*, dve sestri in tri brate, dne 18. t. m. pa je umrla Ana Malerle, aUra 63 lat, rojena nekje na Dolanj-okorna*! zapušča mola, štiri si-nov**n tri hč*ra.-"Dslje ja 81. t. m. sa sušteo umrl 40-letnl Matevž Matjaž, rojen na Ljubnem v Savinjski d*linl. Tukaj zapušča 85-letno mater, dva brat* ln pet sester,—Dne 24. t. m. p* j* umrl Frank VVomberger, star 78 let ln roj*n v Gornji Radgoni n« Stajerakem. Podlegal jo poškodbam, ki jih je dobil, ko ga jo povosila ulična ieleznlea. V Ameriki je bil 34 let in tukaj sspuščs ženo in enegs sina. Vos pogrebe je oskrbel Ermenčov pogrebni zavod. Nov grob v Olrardu Girard, O.—Dne 10. t. m. jo umrla Agnes Clgole v visoki sU-rasti 80 lot. Doma je bila ls Ho-tedrašlce prt Logstcu na Notranjskem. Zapušča dve hčorl, eno v Girardu ln drugo v Ogies-byj,u. IM., v starem kraju pa tri sestre. » Is Clevelsnda Cleveland.-—Dne 21. t. m. jo umrlo Ano Živčič, aUra 4T let in doma ls Karlove* na Hrva-oža »n d vatli lian Mesojedec, sUt II let in doma l^Male vasi pri Dobropo-lju. BU je član društva ftt. 5 SN PJ ln tukaj zapušča ž*no, štiri hčere ln druge sorodnik*.—Isto-g* dne je v 74. letu st*ro*tl umrla Johana Henlkman, doma lz Dola pri Ljubljani. V Clevelandu je bila 44 let in tukaj sapuščs moža,—Dne 23. t. m. je. umrls Elizabeta Valenčič, staro 49 let in doma lz Žužemberka na Dolenjskem. BiU je članica SDZ in SŽZ In tukaj zapušča moža. dva sinova, tri f)čere in tno sestro.—Istega dne je umrl Anton Ilijič, stsrs 58 let in doma Ir Dslmscije,—Dne 24. t. m, Je umrls Jennie Strsinik, doma Iz Jezernic ns Doknjskom. V Ameriko je prlšl* pr*d 37 leti. Zspuščs možs, d v* hč*rl, sina In dva vnuka.—Dalj* j* dne 28. t. m. umrl* Laureen Winter, sUra 14 mesecev, ki zapuščs starše in dva braU. Nov *rob v Chicagu Chicago,—Dne 24. t. m, je uinrl Lovtenc Veber, star 6.1 let jrl Hbtoa iz Akofje Loke na Uo-rinjokem. V Ameriko je prišel pred 45 leti in več let Jo razve-žal in prodajal premog. Zapuščs ženo In tri sinove, v starem kraju pa brata ln dve oostri. Is Arfenttn* Buenos Aires, Argentina — Dne 17. avg. Je umri Kari Humar v starosti 45 let in doms Iz K»j»kege pri Gor tri. V Argentini je bil okrog 20 let in tukaj zapušča ženo, enega sina In eno hčer Vojno-delavski odbor zavrnil Lewisovo zahtevo Partizani okupirali jeklarsko mesto Američani bombardirali Podgorico London. 27. okt.—Glavni stan jugoslovanske osvobodilne armade, kateri povoljuj* general Tito, je nasnanll okupacijo Va-r*š-Majdana, jeklarskega sredi-Iča v Bosni, po bitki z nemško silo 25,000 vojakov, ki je trajala 12 ur. Partioani so pognali Nemce lz metaU In ga zaaedli, Drugi oddelki osvobodilne armade so navalili na Brčko, mesto ob roki Savi, kjer je nemška posadka 5000 vojakov. Nemško peveljotvo je poslalo 20,000 vojakov no pomoč posadki ln partizani ao se morali umakniti. Vareš-MaMan leži 20 milj severno ud Sarajeva. Nemci so utrpeli velike Izgube v bitki za posest tega mesta v moštvu ln materialu. Partizani ~ oo ujeli 500 aovralnlkov in razbili dve železniški pootaji v bližini. Komunike pravi, da jo ftest-najsU partizanska divizija prodirala ob raki Savi v bližini fto-leznice Zagreb-Belgrad, prekoračila reko ln navalila no Brčko ln Gun jo. Po bitki s Nomci se j« morala umakniti na levi breg Save. , j lo iz Kair*. kjer je se-) Ugnslovunske ubezrie vlsde, prsvi, da so Mihajlovlčevi četni ki zaaedli tri železniška postajo na progi Relgrad-Sarajevo v Bosni. Okupirali so Čajiče po bitki, v kateri Je padlo 217 nemških vojakov. Ameriški letalci sn prileteli a ■vojih baz v Italiji in meUll bombe na nemško vojaško leU-I išče pri tadgortcl, ki leži 20 milj od dOlmatlnskega obrežja in v bližini ilbanske meje, To je bil prvi bombni napad na nem-iko letališče v Jugoslaviji. Poštne znamke v počasi Jugoslaviji VVashington, D. C., 27. okt-Poštne znšmke v počasi Jugoslaviji so bile pravkar Izdane, Znamke imAJo risbo s Jugoslovansko zaaUvo ln ptiča fenikaa, ki se dvlgo Iz pepela, simbola podjarmljenlh ljudstev, ki trgajo suženjske verige. Generalni poštar Frank VValker je dejal, "da Je Amerika z Izdajo znamk počastila hrabro Jugoslovansko ljudstvo, ki Je dalo v svoji borbi za svobodo zgled vsemu svetu. Ono koraka naprej po poti časti, ki mu bo prinesla svobodo." f j Stavka v letalski tovarni končana Chicago, 17. okt.—Dva dni trajajoča Stavka v tovarni Douglas Aircraft Co., katero Je oklicala unija strojnikov v znak pr«HesU proti odslovit vi treh svojih zaupnikov, |e bila včeraj končana. R. W Riddle, predsednik unije, Je dejal, da je bila sUvka preklicana, ko je kompanija oblju-biU, da bodo zaupniki ponovne Pogojna odobritev illi-noiske rudarske pogodbe VLADA PREVZAME PREMOGOVNIKE? Waahlngton. D, C.. 27. okt,-Vojno-deUvski odbor j* «*vmll zahtevo John« L. Lewisa, pred-sednlka rudarske unijo UMWA, da ae mezda rudarjem iviša za okrog 1.50 na dan, zaeno pa je s sedmimi proti patlm glasovom pogojno odobril pogodbo, kstero je unija sklenila i organizacijo operatorjev v Illlnolsu. Odbor je sprejel kompromisni predlog, s katerim se je tsog-nll vprsšsnju plače "od vrat du vrat." Osvojil je posebno formulo i namenom, d* »e uključl v druge pogodbe, ki naj bl tvorilo podlsgo Izravnavi mszdnlh sporov v vseh premogovnih dls-trlktlh. Odbor ae je izrekel za svlšanje mezde rudarjem ia okrog $1.12 na dan, čo delajo 40 ail manj ur v tednu. Ako bodo delali Šest dni v tednu ln oeem ln pol ure dnevno, se tedenski sa-služok zviša sa okrog dooet dolarjev, $1,66 na dan. Pogodba, katero je UMWA oklenila s organizacijo Ullnolsklh operatorjev, določa zvilonjo $11 no teden. Lewls Je posdravil to pogodbo kot vzorec, ki naj se raz-Ugne na vso premogovno indus- Willlam H, Davlo, načelnik odbora, jo izrazil upanje, da oo bodo rudarji, ki stavkajo v osmih državi h, vrnili na delo. V stavkah je zavojevanih okrog 40,000 rudarjev. Atirje reprezenlantl delavcev v odboru so glasoVall proti predlogu in nJim se je pridružil tudi Almon E. Roth, reprezentant delodajalcev. John L. Lewls ni hotel komentiroti akcije članov odbora, toda neki drugI predstavnik UMVVA je namignil, da rudarji ne bodo odobrili kompromisa. Pred objavo odloka je odbor odobril ultimat, nsslovljen Levvisu, ds bo zadevo predložena predsedniku Rooeeveltu, če stavke ne bodo preklicane do Četrtka MožniMt Jo, do bo vlado ponovno prevzelo premogovnike, katere Je nedavno vrnila lastnikom. Bivši italijanski poslanik pobegnil Curih, ftvica, 27. okt-f)ino I Alfierl. bivši iUlijanakl poslanik j o*p«S«ol. ICompenijo izdeluje v Vatikanu ki an ga Nemri are »*ijna " »rmado in mor- leporou. ki ptei knje organlzi- (|fBh ^ okapndji Rima. Je po- narico rane haz*»dne igialnler v okrs- ^^ m g|MI vmi lf flf|^a # - ju. ie doe*iU značilne re/ulute k|-j- ob ,uUj4iri(lki Hen* \ Olandgf kritizira Noielnik policijske jp^o Stun.^ ^ ^ v ^^ ^ ^ u§ialiUv rm rdele, Thomaa Connelljf, Wv- Velei/dajstva. " II telmii stražnik župana Kel- ' , ^ Ivja. in prt drugih i«»licajev je A---»g , bilo suspttiiraiHt. KeiFy b«. d. Amerika zamrzne VVashington, D. C.. 27. okt- nes nastopil pri-o) f? M par peemi 114.) aa vrnejo oštaiao. Mftrtiaiai /alea a« Knkf aa m, kav Im stik s listom: PROSVETA 2157 59 So. Lawndalo Ava. Chicago 21 Illinois member op tke federated press Glasovi IF naselbin Datum v oklepaju na primer (October SI, 1M». poleg na naslovu pomeni, da vam ja s tem datumom potekla naročnina. Ponovila jo pravačasno. da se vam Ust na ustavi. Ali se Nemčija sesuje to zimo? Leta 1918 se je kajzerska Nemčija sesula na pragu pete zime v vojni. Štiri prejšnje zime v vojni so jo Uko premikastile, da peU ni mogU več prenesti. Vojaiko ie ni bila strU. Se nekaj mesecev prej so bile njene armade v najhujši ofenzivi na Francoskem, raztrgale so zavezniško črto in prodrle do reke Mame. Njena armada še ni biU nikjer uničena—in vojna se ni v vseh štirih letih in petih mesecih nikjer doUknila nemške zemlje. Kljub temu se je nenadoma sesula. Kaj je bil vzrok? Olavni vzrok je bil—bankrot masne volje v Nemčiji za nadaljevanje bojevanja. Nemško ljudstvo je izgubilo vero v zmago in— konec. Te vere je bilo konec, ko so v jeseni 1918 naglo druga za drugo kapitulirale njene zaveznice Bolgarija, Turčija in Avstro-Ogrska. Na drugi strani so Nemcem pred očmi bingljale svetle VVilsonove točke, ki so obljubovale pravičen n\ir. . . Ali je danes kaj podobnega na vidiku? Oglejmo si najnovejša poročiU iz nacijske Nemčije in situacijo v Evropi v splošnem. Uradni krogi v VVaahingtonu se te dni resno bavijo z govoricami, da je Nemčija na pragu poloma; prej so vse Ukine govorice odbili od sebe z zamahom roke. Ampak zdaj je drugače. Nemčija je spet na pragu peU zime v drugi svetovni vojni—in po vseh podtalnih vesteh, ki prihajajo iz Nemčije, je strah pred to zimo pri nemškem prebivalstvu Uko silen, da ga ni mogoče opisati. Po vsej Nemčiji se širi govorica, da bo nemška armada zapustila Ruaijo ie pred božičem. Ta umik se lahko izvrii do neke meje v redu. lahko pa bo divji beg, ki povzroči anarhijo v armadi. Nemci ee boje, da njihova armada, ko pride na Pol jako, izgubi vso voljo do boja in gledala bo le, da čim prej pride domov. Kaj bo sledilo? Največja zmešnjava. Medtem pa viai nad Nemci noč in dan Da-moklejev meč—zavezniškega navala v Nemčijo od zapedne strani iz Anglije. Nemški vojni ujetniki so dober barometer nemškega razpoloženja. Še lani so bili ti ujetniki predrzni, kakor petelini, letos se pa vedejo, kakor politi kužki; prej so se bshali, da je Hitlerjeva zmaga absolutno gotova stvar, zdaj pa ne govore več o nobeni zmagi in večinoma kažejo veselje, da je zanje konec vojne. Se več—nekateri nemiki vojaki, ki so bili ujeti ns Siciliji in v Italiji, so zgovorni in mirno pripovedujejo, kako je pri njih doma. ZaUpali so Američsnom celo to, da je bojno ladjo Lutzow pokvarilo lastno moštvo, da se posadke podmornic boli in bolj punUjo in nočejo več odhsjatl na morje, da je v nemški srmadi vedno več samomorov. . . Zavezniški leUlaki napadi na nemška meaU so letos ubili Nemcem vso vesolje do nadaljnje vojne. Do srede septembra je bilo v Nemčiji šest milijonov oseb. katerim so ameriške in sngleške bombe uničile streho in jih vrgle na cesto. Te milijonske množice so silen problem za nacijski režim, k» bi jim rad dobil novo streho, a ne ve, kam z njimi—zlasti zdaj, ko prihaja mraz. Tega nl bilo med zadnjo vojno, ko so stari civilisti sedeli na toplem doma ln čakali na zmago v Franciji. Danes pa romajo od mesta do mesta in zaman iščejo toplega kota. . . Nacisti bi radi potolažili zbegane ljudi, s brez uspeha* Na grožnje drja. Goebbelaa. kako se bo Nemčija maičevala nad Angleži in Američani, ne da nihče več nič. Neki švedakl poročevalec je bil iztiran iz Berlina, ko je poročal svojemu liatu, kako je dr. Goebbels obiskal blok razvalin v glavnem mestu in srdito govoril, da ne bo dolgo, ko bo tudi London en a«m kup takšnih razvalin. Ljudje, ki mi ostali brez atrehe, so ga grdo gledali, potem so pa kar spontano začeli vzklikati: "Hvala, o hvala, našemu firarju za to pomoč* . .Dr Goebbels je hitro odšel. Bcrlinčani so si zdaj izmislili novo sarkastično rečenico "Ruševine porušenih hiš so fun-dament četrtega Rajha!" 11 Norveške poročajo o epidemiji samomorov m«d nemškimi vojaki tamkaj. Neki nemški častnik se ie pred kratkim ustrelil pred restavracijo v Oslu. Pri njen. so našli pismo od doma, kl mu je povedalo, da je zavezniika bomba porušila njegovo aUnovanje ln mu ubila ženo in otroka. Značilna je vest iz Ankare. Nemiki poalanik v Turčiji, notorlč-ni P^iien. Je bil .»bveičm, naj pride v Berlin, kjer ga čaka čaat zu-nanjegs ministra Namesto da bt ae bll odzval, je llaičji Papen brzojavno pohval svojo *eno, naj pride k njemu. Oba oataneta na Tuiikem. kje^ je bolj varno kot v Nemčifl. . . Sploino špekuliranje na Nemškem, kdo bo nemiki Badoglio, kl podplie kapitulacijo, ja ie v teku Sodba pri velikem »tevilu Nemcev Je, da bo najbrž maršal Mannstetn Obiambo nemških meet prt protiletaUkih topovih rdaj opravljajo trinajstletni dečki in molje v »tarnati čez M let. Pri obm-nem delu v municijakih tovarnah je vedno več žensk srednje sta-rosti Produkcija civilnih potiebščtn, na pr. obleke in čevljev, je popolnoma pienehala. ls Madrida pa poročajo, da med nacisti v Nemčiji narašča atiah pred—dvanajstimi milijoni tujerodnih delsvcev ki tamkaj opravljajo su>enjsko delo. Kaj bo z njimi (na-Ciati) Če ti de I s vrt dobe orotje v roke?!__ Alt bo Nemčija kolapsirala to /imo? Nihče pri zavezniških vladah ne špekuliia o tem Načrti vojno ae vrte dalje, kakor da je naujska Nemčija *p*"»'bna še tm j>rt let vojne—kar koli pa pride med tem. imenada ali kakor ie ki usUvl vojno v Evropi in požene nacist* v popolen polom, bo dobtodošlo. Nemci i zgubljajo vero v Hitlerjevo ima g o Dokatov sa to Je dovolj To je najboljše znamenje da ae arogantna nacijeka Nemčija nagibi je h koncu ia Argentino Cordofea, Argentina. 28. julija. —Je že precej časa, odkar nisem nič poročal v Prosveti iz tega daljnjega kraja, iz Južne A-merike. Danes sem se spet namenil, da optiem naie stanje v Argentini. Kakor že veste, imamo sedaj jvovo državno vlado od junija, torej nočem mnogo o tem poročat, ker ne vem, če bi bilo škodljivo. Prejšnja vlada, kateri je načeloval bivši predsednik Casttflo, je bila popolnoma naklonjena osišču in sedaj ^e spet nekako tako. Torej stvari so zmiraj enake. Kar ae tiče živeža, so cene nekoliko padle, ie bolj pe je padla najemnina, tako du lastniki ne vedo, kaj bi na- slabi časi in jo treba povsod zbirati krajcarje za druge stvari, za našo rojstno zemljo in za uboge starie in brate. In tako ne vem, kdaj bomo kaj spravili skupaj. Dne 28. marca smo imeli pri druitvu Edinost volitev odbornikov, ampak je ostalo skoro vse po starem. Vidi se mi, da to ni bil pravi občni zbor, ker treba je, da ae tudi drugi člani malo naučijo in potrudijo, kaj je odbor. Tako ao pa kar potrdili stari odbor, le nekaj ae jih je odpovedalo. Sedanji odbor Edinosti je: Predsednik Anton SUpan, podpredsednik Matija Zbainik, Ujnik Joe Fir, pod Ujnik Ivan O-ven, blagajnik Joe Mesec, pod- pravili: ali naj prodaje, hiie ali b)agAjnik ^ PeteJin, črtali kaj počnejo z njimi. Torej na odborniki pa so Rudolf Moss- splošno so velike i z premem be na slabše, za delavca je pa seveda zmiraj slabše. Zmiraj čakamo na boljie čase, ali nikdar me pridejo. Tukaj imamo sedaj že zimo. Vreme je prav slabo in se temperatura večkrat spremeni .na dan. Po tukajinjih hribih se vidi sneg kot malokdaj, slane so pa prav lepe zjutraj, kakor da bi kdo pogrnil nežni plaič bele barve. Včasih si mislim, da smo Um daleč v danes potlačeni in pomandrani Sloveniji, kjer nam jp tekla zibel. Ampak priiel bo dan, ko bo Slovenija zopet vsU-la m bo svoboda za vselej, a naia kri se bo morala maičevati nad krutim in barbarskim sovražnikom, da dobi svoje zasluženo plačilo. Torej kakor sem prej omenil, je zrak ie precej dober v tej deželi Cordobi. Nasrkaš se ga nekako Uko kot če bi človek hodil po gorjanskih potih (kdo bi jih nc poznal!). Tukaj se je zdaj pričelo obrezavanje sadnega drevja in trte, drugega dela je prav malo. Večina ljudi je brez dela in trgovina je bolj zanemarjena. Poljskih prideljkov je seveda dosti, ie preosUja jih, ali kar se tiče drugega, na primer železa, strojev in podobnega, tega pa sploh ni; kdaj zopet vse to pride na trg, ne vemo. Nekaj o našem društvu. Kot sem ie v mojih prejšnjih poro-Čilih omenil, imamo tukaj v Cordobi slovensko druitvo Edinost. Sedaj se bliža njegova triletnica Moram pa povedati, da smo zelo revni. Nas je malo, denarja je tudi bolj malo in tako komaj rinemo naprej. Največ nas tlači to, ker moramo plačevati zemljliče na moacčne obroke, Torej plačaj meeeine obroke ali pa zidaj. Sedaj* ko je že veliko ljudi in tudi naiih članov izgubilo delo, Je za nas velik problem glede tega. Sicer je že nekaj nezidanega ali obzidanega Kar nam ostane, damo za društvo, druge pomoči pa nc dobimo od nikoder. J$es amo lansko leto poslali proinjo glavnemu predaedniku SNPJ Vincentu Cainkarju, a od pa eo tič, Viktor Kukanja in Ivan Mo-vern. Namestniki so Marces Malesič, Anton ,Urbančič in Franc Nemanič. Knjižničar je Jožef Vever, gospodar Jožef Francetič, preglednika računov Milan Grakonija in Jožef Rolih. Dne 25. maja pa smo imeli malo priredbo, na kateri smo izročili druitvenemu zdravnika dr. Manuelu Lopezu Carusillu zlato koUjno v dar, ker že dve leti zdravi naie člane brezplačno. Ix?po itevilo nas je bilo in vsi prav veseli. Bili smo kakor ena najboljiih družin, čeprav se nahajamo v velikih stiskah. Istega dne ae je osnoval tudi ženski odsek, katerega smo želeli že dalj časa. In Uko so se sedaj pokazale naše cordobske Slovenke, da one nočejo biti zadaj in da bodo skupno z nami podpirale več oglov kot pa mi moški. Torej ne morem drugega reči, kot da je uspeh, da smo napravili korak naprej. Ženski odsek ima sledeči odbor: Predsednica Regina Mazetič, podpredsednica Justina Oberman, tajnica Ana Mesec, podUjnica Luisa Fir, blagajnica Marija Vever, podblagajnica Marija Mo-vern;. odbornice so Kati Oven, Justina Fornazarič, Ivanka Mline in Olga Francetič, načelnica Celina Jazbec. Od moje strani se moram zahvaliti ženskam, ki so se Uko hitro odzvale, ko sem jim omenil, kakina organizacija je potrebna. Sedaj so že na delu in upam, da bodo dobro delale v teh stvareh. So tudi sposobne in dobre članice. Vam želim veliko uspeha pri tem težkem delu. Dne 19. julija ob 23:10 uri se podam v sladko spanje k počitku. Naenkrat zaaliiim trkanje. Prebudim se radi tistega ropo-tanja in si mislim, kaj vendar mora biti ob tej uri. Nekaj mogoče ne bo prav. Vstanem in grem sprejeti tega nočnega go-sU ali goste. Kar naenkrat zagledam pred sebdj pet čvrstih možakarjev, Vprašam jih, kaj žele ob tej uri. Eden se mi približa in vpraia, če sem jaz predaednik druitva Edinosti. Pritrdim mu, nakar mi odgovori: "Somos de la pplicia de investi-gaciones," ali po naše policijski detektivi. Pravi, da je ukaz od države, da preiščejo in pregledajo tajniitvo. Takoj sem sc odpravil in iel z njimi v društvene prostore. Tam so takoj pričeli premetavati atvari. kar jim je prišlo pod roke. Pa Jih vprašam, kaj vendar iščejo. SUtrjši mi odgovori: "Veš, prijatelj, iščemo ko- «*igo\ ' slite, ds amo tukaj dnritvenikir mu "Ukaz je ukaz," mi Ko so vse razmetali, da je gledalo kot bi znesla skupaj povoden j, so popisali druitveni odbor in zahtevah pravda. Te sem jim dal, da jih pregledajo in vidijo, kakine smernice ima druitvo. Sedaj so nam dovolili, da druitvo naprej posluje, ker ima prav izvrstna pravila. Torej vidite, kako je pri nas. Takega postopanja ni bik) nikoli prej. Sedaj iičejo komuniste in mislijo, da jih bodo prijeli kakor ptičke v kletki. Glede naiih članov ne morem reči nič. Jih je Še dosti, ki se dovolj ne zanimajo za druitvo. So pa drugi, ki ae ie preveč trudijo in deUjo in so ie društveni uradniki, kakor na primer nai blagajnik. Gotov aem, kadar druitvo njega izgubi, ne bo več dobilo drugega, ki bi tako pridno delal in skrbel On mora voditi svoje knjige, poleg pa ie dela kot zidar, mizar in sploh vse, kar mu pride pod roke. Sedaj, apeliram na vse člane, kadar imate kaj časa, da pridete, ppmagat društvenim funkcio-na mesto da greste igrat Potem, ko pride čez mesec dni na društveno sejo, pa vidi, kaj vse se je storilo, a njega ie blizu ni bilo, ker je gotovo igral karte. Tako smo zmiraj eni in isti na društvenem delu. Potrebno je mnogo več zanimanja tudi od osUlih članov, da kaj dosežemo in dokažemo našim bratom v Severni Ameriki in tudi v stari domovini. Če ne bo tega, potem se nj treba ozirati samo na odbor, kakor ste se nekateri do zdaj in mialili, da bo odbor delal čudeže, ali da bo samo raslo naprej. Se je treba mnogo bolj potruditi in poma gati odboru, tako da boste vsak dan videli, kako odbor dela in v kakšnih težavah se nahaja Potem ne boste rekli, čei, kako je lepo biti za predsednika, Uj-nika ali druge funkcionarje. Resnica je, da ima društvo mnogo zvestih članov, želimo pritegniti pa še druge med aktivne člane, Uko da bo lepša divizija. Sedaj se nekaj članstva pri pravlja, da društvo prazn\yi svojo triletnico obstoja. se prav živo zanimajo za to^Uv-nost, ki jo bomo prvič obhajali v svojem lastnem domu. Torej imam upanje, da bo vse prav izpadlo in da se bodo tudi osUli člani zbudili in bolj pridno delali. (Konec prihodnjič.) Anton Stepen, predsednik Edinosti, calle Padre Lozano Norte 47, Cordoba, Rep. Argentina. ali rovanja niso bili objavljeni, ozi-1 j ah, govora nismo dobili. No. pa saj J munistično propagando." — MNo, dobro vemo, da danes ao povsod tukaj je ne Uiste našli — ali mi- Vsoti U Brldgoporta Bridgoport. O.—Zopet sU odšla dva člana društva 13 SNPJ v armado. Prvi je šel Vladimir Česnik pred par tedni, 22. oktobra pa je šel Frank Hochevar. On je že drugi naš član; ki je pustil ženo doma. Sedaj kratično' Ah je to dostojno? Upam. da nai narod ne bo nasedel tem dmir^ marveč sledil smernic^ Joeeph Snoy, 13 Zavezniška atrategija v Jugoslaviji IV Partizani .__ .„"0 se izkazali kot najuspeinejsa gerilska armada Ampak Angležem je bilo to zna 110 že več kot leto dni, kljub u mu pa so podpirali Mihajloviča' Zakaj? Sele po bitkah za St* lmgrad se je stvar obrnila v prilog partizanom. Pred lansko jesenjo je v Londonu prevlado-valo mišljenje, da , Rusija ne bo mogla vzdržati dolge vojne brez druge fronte. Po obrambi Sta-lingrada in lanski ruski zimski ofenzivi pa je v Londonu postalo jasno, da bo Rusija vzdržala v vojni do konca, in sicer tudi brez zavezniške druge fronte in da bo iz vojne prišla kot vojaška sila prvega reda. Angležem se je zasvetilo, da bo po vojni na evropskem kon-tinentu ostala samo ena velesila, Rusija — situacija brez pri-mere v moderni zgodovini, pred kakršno Angleži še nikdar niso stali. Ker v Uki situaciji ni me-sU za tradicionalno angleško politiko ravnovesja sil, je kompromisno poravnanje vseh kri-tičnih evropskih vprašanj z Ru-sijo postal cilj nove angleške zu-nanje politike. V ta okvir spada tudi letošnja sprememba angleške politike napram Jugoslaviji. Ampak to ne pomeni, da je Anglija zapustila Mihajloviča, dasi skuša priti do zadovoljivega in trajnega sporazuma s partizani. Ameriška atratogija v Jugo-slavij i I Kar pospešuje in zavlačuje spor med partizani in Mihajlo-vičem, je pomanjkanj« defini tivnega sporazuma med Ameriko, Anglija in Rusijo glede politične vojne proti Hitlerju povojne uredbe Evrope. Torej solucija tega spora tudi ne zavisi samo od Jugoslovanov, marveč v prvi vrsti od treh veliki! zaveznikov. "Kakor hitro sporazumejo te tri velesile." nedavno dejal sedanji (že bivši — prev.) jugoslovanski zunanji minister Grol, "se bodo zgodili čudeži. Mali svetniki namreč nej delajo čudežev." Zelo čudno in tudi neiazum-Ijivo je to, ker Amerika te ved no nima svoje Ujne službe (vo-hunov) na Balkanu. Edino Angleži in Rusi prejemajo prvo-j ročna poročila iz Jugoslavije z Balkana na splošno. Angleži imajo svoje laizonske oficirje pri Mihajloviču že od jeseni leta 1941, kakor jih imajo zdaj tudi pri partizanih. In britski tajni agenti se nahajajo tudi v Grčiji in Albaniji. Rusi imajo vet veščih tajnih agentov v Jugoslaviji in Bolgariji. Iz obeh teli dežel, kakor tudi iz ostalega Bal' kana in centralne Evrope prejemajo poročila tudi od številnih podUlnih organizacij in so najbrže bolje informirani kot jc rele Anglija. Naše (ameriške vlade) informacije o Jugoslaviji in Balkanu pa so bile ves čss nepopolne, iz drugih rok zverižene od propagande, ali pa zakasnele. | Na Ukih informacijah pa ne more sloneti nobena politika. Po svojem povratku iz Amerike je mr. Eden dne 8 april« izjavil v parlamentu: "Skupaj (ameriška in angleška vladal tmo pregledali razmere sovražni in po sovražniku okupirani Evropi. Zedinili smo da bi čim popolnejša i^nj«* našega znanja o tem. kar w gaja v Uh deželah, kakor m® naie tolmačenje prejetih informacij le ojačalo našo politi*" Imamo tudi načrte za 1/menjavo teh informacij H Naprs* mr Edemi moramo biti toliko -b«r-ni, da ne smemo pričakovati.« nam bi briUka Ujna službs r vedela vse, kar iakopJje vJ"^ sleviji ali na Balkanu l>»ds bi tudi mi (Amerika! imel. je ljudi na pristojnem kakor Jih imajo Ang!<-» * — in tudi ni nobeneg- ruW> zakaj bi jih ne imeli zdsj ik« P severna Afrika v naših bi lahko primerjali na«- ^ macije z angleškimi i" ^ Izvedeli bi na primer . (Dalje ns f. MBS ismo iz Londona fjgrirno poročUo Prosveti) 25. sept. 1943. Lovite je videti kako mla-i raste v zrelost. Kako si sanira svojo pot, sama odloči, boče sama bori in pribori, ! misli! da je vredno borbe, jiajte, Slovenija je prišla dobo! Čudovite stvari se um. Vsak dan čitarno in o tem. Nikdar niso an-f časopisi pisali toliko o Jjjani, Trstu, Gorici, Reki. tizani so na dveh mestih Igli progo proti Trstu, na ) progo proti Reki. Vsa biv-rtalijanska Slovenija je pod gčo oblastjo, svobodna. I stvari se gode po ostali laviji. Posebno po Dalmatin Hrvaškem Primorju. Ve-jugoslovanska pristanišča na zaveznike, da se tam 9jo. Split je že deset dni (rokah Osvobodilne vojske, uci so prišli z bombniki nac Split še vedno drži . je še dežela nu svetu, ka (Jugoslavija? Grčija ji je po-po junaštvu. Tam so pro-\ pokrajine svobodne, pod tjo domačih gerilcev. Grči i Jugoslavija—nobena druga ela ju ne dosega. Kar poglej-Evropi: večje, bolj slavne ive mirno leže pod oblastjo ev, čakajo na osvobodilne ke, da jih odrešijo. Da pri-od zunaj, da jim prinesejo a jc biti pogumen do blaz-i—in ni v takem pogumu ■ost preživetja?—da se v ta-prilikah zanašaš na samega t, samo na svojo lastno moč, ris, da dosežeš, kar hočeš, l bo konec tebe in s teboj sveta. ba je biti mladain zrel, da s narod obnaša na ta na-Hroci in starci potrebujejo i. Slovenija, kako je majh-kako so grdo ravnali z njo : sama priborila svobodo, ji ni pomagal. Tega ne io za naprej pozabiti: sama lin dela in se vojskuje Takemu narodu ne bo nihče več ukazovati, ar do zdaj ni bilo takih a Slovenijo. Naš narod je i tisoč let, ali njegov dan šel danes. Kmečke punte ške boje imamo za sabo: *i časi so to bili. Ali pre-«o bili: slovenski narod ni iz njih kot sam svoj go-na svoji zemlji. Treba je čakati še stoletja, da je svet LI in priznal majhne naro-> takrat smo se ohranili, čeprav smo izgubili svoje zemlje. 'ki, ki pridejo v Ljubljano, da nimamo spomeni-jjičast slavnim in znameni-l*ojskovodjem. Našega naro-ohranile bitke, kakor je *"rafalgarska, ali pri Boro-UliMarni. Tam v ljubljan-® Tivoliju smo imeli spome-Jwja. Sredi mesta je bil spomenik. Pri Glas-™ici smo imeli vrsto na-»dateljev. To so bili Iju-■ J"« je I-jubljana postav-'»omenike. To so bili lju-• « za nas dobili našo na-°birili so se—in kako borili!—na strani zaveznikov. Prvič v naši zgodovini ie naš narod oboro- je žen v boju proti ^yojim pravim sve vIč sovražnikom. PrvIČ v zgodovini pomaga, pomaga bolj izdatno, cakor bi mu bilo treba z ozirom na njegove ozke meje, svojim prijateljem. In—prvič v zgodd-vini je kot celota zmagoslaven! Nihče ni pomagal našim v Sloveniji z orožjem, s hrano, z organizacijo. Sami so si iz nič ustvarili zmagovalno Vojsko. Sami si dobili orožja, municije, obleke, hrane. In v kakšnih razmerah! Z javnim in prikritim sovražnikom na vsaki pedi zemlje. Kar poglejte okoli sebe: kje mu je še enak narod pod soln-cem? Angleži so nezaupljivi proti besedam. Ali globoko spoštujejo dejanja. V našem primeru se niso pokazali drugačni. V največjih tukajšnjih časopisih či- tarno dan za dnem dolge kolone vrnejo v njih osvobojene deže- izbriše e čudovitih uspehih Osvobodil- le, in to it <1 fiJS ™l7ky Jutf*kvlJi. ln an- zadeta ljudstva imela zagotovilo, gletki radio nam je poklonil ob- de si lahko nemoteno izberejo čudovanje in dosti svojega dra- Uko vlado, kakršno hočejo imeti, gocenega časa. Treba je še. dal 4) Nikakor ne smemo delati ideCi D^H "T T* ^ <** *» ™led bojazni pred Ls£.nJ«d P V J° tJa na d'U" ™<*UudUmom pripravljeni po-ff Svok^lninSke"lm0rJr S" lkbiii olx>rožene sile za^ a^r^rav.r m ^ PCUvlUv reakcionarnega reži-čakati. Pripravili so jim PrisU-|ma v JugosUvlji ali kjJrkoli v ali pe, de je obtožb« manj huda, ako njihova podpora v boju proti njihovim starim tovarišem to opravičuje, toda koliko bo to zares štelo, to je stvar edinole državnega pravnika, ki bo Igffnrtom odločal. Ko je Badoglio videl, da mu drugega ne preostaja, se je odločil za brezpogojno predajo. Z našega stališča je ugodno, in fcortstno, ravnati z njim velikodušno. On je imel takrat svojih rokah vrhovno poveljstvo nad italijanskimi oboroženimi silami, tako da jim je mogel u-kazati, da nam pomagajo v bo- nt . ,S0Jie[nOf" ^ P°k«»" »mo 1 '""'n1 d* pripravljeni UjUU velik vpliv, * Vs" svo'° *">• d« M U ga bo imela Ruaiji po vojn ^ aI I predrznimi mali- „, BiMmb„ tod, Jse ^ r in A"«,eii skufaJ° H***"!«' 1 le- sssMr.zrja ra^feit rv^«" *«« narodu uniči. l \ikgno' » P1*^*1 in 1 Pokazalo se je, ds nam itaU janska armada ne more mnogo pomagati, toda Badoglio nam je privedel tudi iteltjensko mornarico. Tudi sko bi nam bilo popolnoma nemogoče uporabljati Glasovi iz naselbini (Nadaljevanj« ■ t. strast.) vija vsebuje celokupni problem vse vzhodne Evrope, katerega je mogoče rešiti zadovoljivo le posvetovanjem z Anglijo in so- Angleži ne informirajo o nekate-1 vjetsko Rusija rih stvareh, ali zakaj so nekate- 5) Ker bi vojaško sodelovanje I hi r^ZZT ZUdrŽT. Ako Rusije proti Jsponskizelo skraj-1 JlS™ ^ bi razpolagali s prvovrstnimi in šalo vojno na Pacifiku, bl bil točnimi informacijami, bi lahko primeren sporazum z Rusijo napravili svojo sodbo o proble- glede Balkana in vzhodne Evro-mih Balkana in razpravljali o f j!>e jgotovo tudi v našo veliko korist. (Konec.) in njih z Angleži in Rusi jasno določno. Z upostavitvijo naše tajne službe v Jugoslaviji — fizično,- n v _ moralno, jezikovno in s potreb-\Pnmnr tld naiih nim ozadjem vešči možje bi sel1 UIIWt W ahko tja dostavili, bodisi nsm'v nekaterih slučajih ko* ristne — je vender sdsj sigurno, ds i Nemci ne bodo mogli i pomočjo teh ledij podaljšati voj ne. To nam je brez dvoma prihranilo precej človeških življenj. Zdaj pa smo Badogllju privolili v toliko, ds je smel Nemčiji napovedati vojno. Njegovo u-panje je, da bo mogel na podlagi te vojne napovedi preskrbeti ne-ksj ugodnosti svoji deželi. Interesi Italije bodo manj ogroženi, ako se mu bo posrečilo, ds nam uspešno pomaga v tej vojni. Jako malo ps mu ostsja upanja, da bo s tem pomagal tudi sebi samemu, oziroma svojemu kralju in svoji vladi. TI nosijo lanao ija aosiavui, bodisi s pa- £ *L dobranl, podmornicami ali n&\S0VT(lZ1llk0V kak drug način — bi morali bazirati našo politiko na dobljenih | Napisal Peter Lipa dejstvih in našim vojaškim na- L črtom dodali tudi kakšno pamet- wa»hington (ONA) - Brezno solucijo ondotnih problemov P°*°jn* predaja, katero zahte-po invaziji Balkana. Na podla- vaJ° Zdruleni nsrodi, nikakor gi že znanih in overovljenih in- ne P°meni. da nameravamo po-] ormacijah o Jugoslaviji in v P°,noma un^iti sovražne naro- vsi velik del krivde ln odgovor-smereh, ki so jih zavzeli Angle- de- Nasprotno, prav zelo ver- nostl pred vsem svetom in pred ži na Balkanu, naj bi naš poli- Netno da bomo PO^0?11!1 ve- italijanskim narodom samim, za tično-vojaški invazijski program Ukoduino. dejstvo, da je šla njihova dežela seboval sledečih pet točk: Tega nas je naučila brezpo- pomagat Nemcem V tej vojni. 1) Stremeti moramo za čim predaja ItsUje in njena B^oglio je sloveiho obljubil, višjo stopnjo kooperacije z vse- vojna napoved Nemčiji, podila bo Italija sama svobodno lz- mi j ugoslovsnskimi skupinami, ™d?vom„ APletro/B* ki se faktično bore, ne pa igrati M^U«. Več kot verjetno je tu power politics" z zametava- di-dft to lekciJ; ^udirajo z naj-njem nekaterih (partizanov) nalveči° vnemo odgovorni državni brala svojo demokrstično vlsdo, Nobenega dvoma ne more biti o tem, da smo mi zshtevsli to slovesno obljubo, tsko da bomo jubo drugih (Mihajloviča) na I* V prestolnicah 'Rumunijs, «go^ tudi godali ns to, ds podlagi politike, ki Ima raalo Madža^ke rinske iJf ^ opraviti z vojaško nujnostjo. H ln ^ dvTa ^ V Nemči- takrat kadsr bo zsres isvedens, \v „ 1JJt * . ' \ JI sami in na Japonskem. volja italijanskega naroda po 2) Z vidika da je združena, Pred|jcdnlk fa^t in pre. vsod v Italiji pometls z vsem, federa ivna in demokratična Ju- J Ida ne bo pustila nobenega sledu •2S?: Po «vojl konferenci v ^Jonega kralja kl je brez protesta zaščite v centralni Evropi in na w >7 , ' ,, d b . sprejel In priznaval skozi dobo Balkanu, moramo stremeti in za m Velika Britanija ts- H 20 let teror, in vssko ceno pomsgs i do združe- borili pVotl osišču, do- H*« * i« uvedel njs Srbov, Hrvstov in Slovencev |k]ur ^ ^ F Ameriški senator James M. Maad ln genersl Člang Katšek. vrhovni poveljnik kitajske ermede. konferlrata v Cungklngu. Preročišče v Delphih (Odlomek ls potopisa) B. K. rili ---- — , ... j - oa«#^n« * «tr«ni teh njihove armade v prvo, V sbe ,kih Skupin ki oznanjajo ali H —J _ ^ Jn( ^ Mo verjetno ja. da a. bo na I I ■ | za odgovorni vodiUlji teh sovrai-|deva Itslije ponovlls in služIla nih držav pripravljeni, da izja- *a vzgled v drugih sovražnih vijo: "Prepričani smo, ds nam deželah, v katere bomo prodrli. J . ne boste nič hujšega storili, kot Vojsškl vodje — najbrže teki, ki eč, kolikor zastopa sile odpo- jc trpljenje, katero nam prinsša prav kot Badoglio niso baš v ra; b) ako ne zavzame odločno vojna. Zategs delj, ako hočete najboljših odnošajih z relimi konstruktivnega stališča glede prenehati s sovražnostmi, mi osišče — bodo tudi Um nsjbrže partizansko-Mihajlovičevega in|„mo pripravljeni storiti vse, kar prvi, ki bodo spoznali, ds je po- oore za to edinost. 3) Jugoslovanski ubežni vla di je treba povedati: a) da nje-avtoriteta sega le toliko da- nam boste ukazali." srbo-hrvaškega spora, tedaj sel ^ If? VZ^rLZi\ Z^v^i toliko, sa morda vi-, direktnimi pogajanji med tremi L, n#koUiu> tpdo to kruU)( ^J velesilami in J^^^ tiki oporekajo, da sc bo vtikaj udstvom in njih voditelj ih»na L,.^. ^ do konca> do.| cu mesta; c) da mora » editl kUr ^ yzdrUiif , vzgledom nekaterih drugih u-jdj| prUUn6 ^ ukt. pogoje, kl I l,reJ niogoce, ker Jim bo Jasno, bežnih vlad, ki so že izjsvile, da I ^ m da je najbiiljša in neugodnejša " ------------------- popolnoma ukloni volji zrrmgo-l^var. kstero jim Je mog«>če sUi- valca. Kritiki trde radi Uga, da zahUve brezpokojne predaja ne le ne bo skrajšala vojne, Umveč ds jo bo oelo podaljšala. To bl seveda utegnila biti res, ako bi Združeni narodi nastopali z isto brezobsiinostjo kot. osišče. Ur se obenem »sko maJp »*vede, mnogo najbrže ne bodo brigali ze svoje oWjul»e. Osišde »nogll storiti, ni nikdar zahtevalo od svojfh žr-| Podobne dogodijsje in sllčen nego •tal odpor proti Združenim ns-lodom nemogoč. Prevzeli bodo takrat iz rok onih polltikdv, ki so najbolj odgovorni ze poraz njihove dežele, oblast in vlsdo in se bodo potem predali čim prej mogoče, ker Jim bo jasno, so ob koncu vojne pripravljene izročiti svojo oblast njih ljudstvu. Vrnitev legitimne moči onim, iz katerih izhaja, Je potrebna predno se ubežne vlsde riti, da zmanjšajo krvoprelitje Nsši msnjšl sovražniki nsm bodo ns)brže sami pomsgsll z vsemi svojimi silami — kadsr (Se nsdsljujo.) Že prej sem bil preletel vse rssvsline do skromnih ostankov stsregs gledališča, zato sem bil tskorekoč zdaj prost. Samo muzej je bilo treba še ogledati. Napotil sem so tja, kjer sem našel Lidijo z bratom. Solnce je vroče pripekalo, Človeka se je lotevala utrujenost ln lenobe. Zato sem bolj površno ln naglo prehodil ves muzej, kjer sem videl stare kipe, razne napise itd, Nekaterih kipov sem se še spominjal ia ilustriranih zgodovinskih knjig. Zato sem muzej hitro zapustil ln šel spet po poti, ki je vodila v svetišče. Visoka skala je stala tam, kjer je nekoč sedela prerokovalka Pythia n svojimi dvoumnimi odgovori. V bližini sksle je stala druga skupina h svojo vodnico. Potniki so ns-merjsll fotografske aparate. Nenadoma se je zgoraj ob skali po-svil naš gospod profesor zgodovine ln predavatelj z ladje. "Po-čakajte, počakajte," je vpil svo-lm znancem In lezel preko raz->oke ns skalo, da se da na Istem mestu, kjer je nekoč stale modi a ?ythls, fotografirati. Postsvll se Je tjs v vsej svoji namišljeni ve llčlni, sov ji m nosom ln kritični mi očali gledajoč okrog sebe kakor ds bl hotel reči: "Zdn me jHiglejte! S Pythljlnega me sta gledam na vas!" In prijatel so ga fotografirali. Nato je va bil k sebi še neko gospo, kl pa radi obilnostl svojega telesa in ozkega krila nl mogla prestopit rs/poke, ki je bila med skalo In celino, tako ds bi se ukore j zgodi Is nesreča. Njen mož jI Je oc tipodaj zakričal, naj nikar ne sto ps čez, lahko ji sjiodrsne in B /lomi Še nogo. In govpa se je žalostna vrnila k možu, ne da ne bila dala fotografirati s Pythi jine skale, Ob tem primeru sem videl, kako ni vsakemu dano, ds bi utopil na tsko vzvišeno in zve ličavno mesto, kakor je bil Py thijin oltar. Med redke izbrance kl so zmogli stopiti ns tists "sveta" tla, pa je bil vsekakor prišUt g on pod profesor, kl nikakor ni mogel zlesti nazaj. ' Skoraj vsskim, ki se mu je posročllo priti na skalo, se Je dal fotografi isti. Gledal sem vse to In mi sili, kako Je prav z« prav človek strašno naiven ln otročji. Neks pride čas z« U --ds skrajšajo ^ ,kj „ naravnoi|t ^^ vojno s tam da podpirajo našo / d d-|| n- borbo proti Nemčiji in JepoMUlfi na tem, da so s« dali na znamenitih mestih fotografirati. R**s ne vem, sli so mislili, ds so s tem kaj pridobili sil kaj, vem samo, d« so imeli pri lak« in fo- tcv, da se morajo pn deti brez-1 razvoj smemo celo prič«kovati luigrafiranju čudovito resne ob- pogojno. Taktika osiš/a je bil« I v Nemčiji ssmi ln na Js-drugačne — nudili so čim ugod-1 ponskem. Tam bo generelom nejše pogoje, enostavno ze do- jasno, da je edina podpore, ka-voljenj«, da nemške čete okupi- j tero nam morejo čim hitreje da- Amartflu voj.ki v akciji as Iroaii prt Meepla. IteRJe. rajo njihova ozemlja Cim ps Je bil* okupacije Izvedena in je s tem bilo tudi konec vvake motnosti odpora, je bilo nacistom tudi nepotrebno, še nadalje u-tjoštrvati omenjen« velikodušne pogoje Verjetno je torej, de bodo Združeni narodi, ki niče-ser na obljubi jejo. postopali mnogo bolj prizanesljivo. Badoglio tege ni r«rumel. Ko so njegovi predstsvriki stopili) v zvezo z našimi, so prinesli • I »red loge, ^e Italija kar takoj j prestopi s ene štreni ne drugo Dobili eo o4gPvor, de Je to nemogoč« Zločinci ne morejo j preiti ne stran polipi je kretko1 malo in kadar koli se jim zdi. d« zločin nl več dosti dobra kupčija Jeano Je sev«de, da se rPore pripetiti, da se jun zločin ti kot uslugo, popolns predejs Vsled tegs bo njihovs najvačjs željs, ds privedejo vojno čim hitreje do konce. Rusi ao že začeli deUti ne tem polju, In sieer ko so organizirali Svobodni nemški komitej, s čl mer so pokazali Nemcem, kak Sno ravnanje smejo prlčekoveti p, av taki m* bili mnogi moji so-eko htrmogUvijo svoje neeietič ,*,tnlkl; vsek je hoUl v«č videti raz«, ki so njih običajni Izrsz naravnost za trenoUk spremenili. Prt povratku na Isdjo ni bilo ne konca n« kraja pripovedovanju ln Ukmovanju, kdo je več vldal in kje se je vse fotografiral. Spomnil sem se znanega z bad« nje, ki ga je čuti včasih med otroki In kl ga j« nekdo Iro-nizirel s besedami: "Mi p« imamo luknjo v sodu, vi pa ne! Mi pa imamo uši, vi pa ne i« no vodstvo in sprejmejo mir. kot drugi in meraikdo si je pomagal tudi s kakšno Izmišljeno pri povestjo, samo da mu n« bi mogel sopotnik reči, ds Je on videl več. Ce človek Uko glada ljudi ob Ukih prilikah In okoli-tčineh, s« zjezi in gre. Vse t« liedacta beharija s sUrim kame njem, ki vender denes nič ne pomeni, In p« tisto fot«>grafiranj« —Je bilo res neumno Zagnal sem se v hrib in zagledal ne dru- gem koncu čredo konjev. 2e lz mlad« imam konje zelo rad, saj sem bil pastir na vssi in sem (Misel krave ln konje. Nspotil sem se k čredi, da jo fotografiram, liili so sami majhni in mtšavi konji, kl niso delali časti svojemu rodu, še manj pa človeku, kt je njih prednike pregnal i/, svobodnega življenja ln sl jih usuž-njil kot pomoč pri delu. Rekli bl lahko, da jih je civiliziral, ln kakšna Je človekova civilizacija, to se je videlo na teh konjih in njih pastirju, Vsi skupaj so bili precej sestradani, Ns kamen 1-tem hribu ni bilo kdove kaj trave, zelenega pa čisto nič, kur ju bilo ž« vse rjavo, požgano od vročega solnca, Pastir Je bil priju-zen ln ko Je videl, kaj nameravam, jih Je skušal strniti. Nato se je postavil še oh med nje In fotografiral sem jih. Videl sem pastirja, kako je presenečen in začuden zrl za mano, sem prišel dull od tistih znamenitih razvalin In še bolj znamenitih potnikov sem gor k njemu. Bil sem edini potnik, pri katerem je vzbudil zanimanje ln to mu je za trenutek dobro delo . , , Ku sem se vrnil k muzeju in nekoliko utrujen iskal _ mesta, kjer bi se rsd spočil, seiti zagledal Lidijo, ki mi je že od daleč mahala. Tudi ona se je že bila naveličala starega ksmenja, družbe ln JtlepeUvlh vodnikov. Sto-pila sva k prodajalcem grških narodnih izdelkov, ki so se bili utaborili ob cesti pred razvalinami. Prodajali so razne stvari, največ je bilo pisanih spletenih ženskih torbic, ki niso bile niti drage, lille so razne barve. Ku-pil sem živordečo pisano, da Jo ponese m domov za spomin nu Delphe. Med prodajalkami jo vzbujala posebno pozornost sta-rs, zgsrana ženica r. močno nagubanim obrazom. Kakor da IjI bil kdo s plugom oral po njenem obrazu, tako globoke so bile brazde ua licih In ns čelu. (Dalji prihodnjič.) Slovenski partizani v angleški S. armadi Cairo, 20 okt. (OVA) Grftki talci, osvobojeni iz Italljaiihkegu umcentracijskegu taborišča na talljanski celini daleč za nem-klini linijami, so prvi razodel! (aj se |e godilo na otoku Krfu v teku dveletne Italijanske okupacije. TI Grki z otoka Kifa — na katerem se zdaj nahajajo Nemci in oddelek alovvu»ktli /mt. titanov, katere so hill ujeli Italijani, ter nekaj Italijanskih an-t i fašistov ao zdaj varno v rokah zaveznikov Med (irk! »e nahajajo staicjši premožnejši pieblvslci otoka Crfu in taki, kl so osumljeni, de SO bil I med gen|< i Dsll SO zaveznikom mnogo dr«g'»eenih Informacij, a grški vladi so preskrbeli mnogo novih imen za aezneme vojnih zločincev, Slovenski p«H»zani pa so m* priključil* britski B armadi in udeležujejo operacij j^foti Nemcem v Italiji. Otočsni s Krfa pripovedujejo, i« J« sat i ran Je grškega prebi-valatva s strani Italijanov ostalo brezu«p*~4no in da je le vedno /nova podžigalo upornost prebivalstva Končno so Italijani /hreii vse vodilne osebnosti In vse skup«j odvedli v končen t raci Jaka Uborišče ns lt«iijsnski celini, v cilju, de jim služIjo sa talca, odgovorne sa pokornost prebivalstva, ki Je osUlo doma. ČETRTEK, 28 PR06VKTA FIRST NURSES TO ARHIVE BY AIR IN ITALY GUSARJI CLAUDE PARRERE (Se nadaljuje.) Odtlej je med Flibustejd in korzarji prišlo v modo, da ao ae njih čete združevale in skupno napadale cele otoke in sovražna mesta, ker ae navadne trgovske ladje, ki bi ae jih izplačalo opleniti za lasten račun, niao več upale prikazati. Vse to je kazalo dovolj jasno, da niti Španci niti Holandci nimajo več volje, da ie povečajo svoje izgube in da poiiljajo nenaaitljivim in neugnanim morskim konarjem novega dobička. Zato so se pričeli odpovedovati nekdaj tako cvetoči prekomorski trgovini, ki je tako padla, da so sedaj pošiljali le eno ladjo na pot, kjer jih je svoječasno vozilo četvero ali več. Plen je seveda v tem postajal vedno/nanjfti. . Dva meseca že križan "Lape podlasica" naokrog po raznih vodah ne da. bi zagledala le najmanjšo divjačino, ki bi se jo izplačalo loviti. Po zunanjih deskah ladje se je pričela gomiliti nova nesnaga in Tomaž se je odločil, ds se zopet obrne na južne peščine in si da tam ladjo očistiti. Tu pa mu prinese čudovit slu-čsj v bližini rtiča tiburonskega na zapadni strani otoka San Domingo baš oni dolgo iskani in zaželjeni plen. Bilo je rano jutro. Stražni mornar naenkrat zakliče iz svojega opazovalnega kola, da vidi jadro, dasno naravnost. Množica mornarjev se zažene med vrvi sprednjega jambora in iz- j bulji oči. Javljeno jadro je precej blizu. Vzha-Jajoče solnce pa je obseva le slabo, zato se jadro ne vidi dobro in se ne razloči od rjavega strmega nabrežja za njim. Opazovalec mora bistro gledati ir* napenjati svoje oči. Louis Guenole naperi svoj daljnogled na pravo mesto in poroča, da se res nahaja tam ladja z jadri na desni strsni krepko napetimi — tudi "Lepa pod-lssicaH vozi na isti način — in da ima ladja to- I rej jasen namen, da tudi ona objadra tiburon- I ski rtič. "Kakšne vrste ja ladja?" vpraša Tomaž, ki stopi ta hip iz zadnjaga kastela. "Zelo velika ja!" odgovori Guenole. •Tem bolje!" vpije Timaž. "Tem boljši bo plen!" Louis Guenole pa ne odstavi daljnogleda, I marveč opazuje tujo ladjo t največjo pozor- I nostjo. "Kaj vidiš?" ga vpraša Tbmaž. "Vidim,H odgovori Guenole, "da ima ladja I visok trup, rdeče, Žolto, modro ln belo pobar- I van. Vrvi so v najlepšem redu, jadra so vsa I nova." f "Kaj pa," vpraša Tomaž, "pa morda ni to I vojna ladja?" "Da, tako kaze," pravi Guenole in izroči dalj- I nogled Tomažu, ki si ga naaUvi na oko. "Izvrstno!" pravi. "Se nocoj smo bogati, če I bog da in naš patron. Vsekakor se nam nika- I mor ne žurt. Ce vozijo tako, kakor sedaj, nam I ne odidejo. Zato se najprej dobro najejmo, I predno udarimo. Tem odločnejši bomo v boju!" I Vse mu pritrjuje ln moštvo odhiti v kuhinjo I po hrano. Tomaž pa oatane sam z Ludvikom I in mu položi roke na raiyi: "Brate Ludvik!" pravi z resnim glasom, "tu I se podajamo v strašno prigodo Vse, kar smo iz- I vršili v zadnjih štirih letih, je bila igrača proti I njej.' S to ladjo tu se nam obeta težko in vroče I delo." Poročnik ne odgovori, samo prikima s glavo. I "Saj vidiš tudi ti, kakor jaz. da je ta nesrečna ladja linijska vojna ladja, ki ima dva mo- I Ntovža. Tudi »e menda ne motim, če trdim, da pomeni cunj« na vrhnem drogu, da se nahsja I na ladji visoka oseba, najbrže kakšen admiral ali kaj sličncga. Naša orehova lupina je res ' I nekoliko pomanjkljivi v primeri s tem kolo-| som in ne vem, če smemo vreči svoje mreže, da ujamemo tako veliko ribo .. I "Da," odgovori Guenole ravnodušno. "Torej si tudi ti istega mnenja?" vpraša Tomaž bolj nujno ui motri bledi obraz svojega poročnika, ki ni bil nikdar mirnejši, ko v tre-I nutkih opasnosti. 'Torej si tudi ti istega mnenja, kaj ne? Torej misliš, tudi U, da je bolje, da se ne spuščamo v to prigodo? Ali pa tvegaš raje tudi ti z menoj vse za vse?" ^JOdločI sam!' odgovori Guenole. "Jaz po- | Tomaž pogleda na morje. "Vsekakor," za-mrmra, "če bi sedaj prijadral tod kakšen Fli-bustejec, bi ga pozval, da opravimo vso stvar skupno ... Ds, če bi naš Rdečebradec bil k je v bližini.. ." i, Pri tem imenu se Guenole na tihem prekrita Tomaž pa povesi čelo. --- "Ludvik," vpraša končno "kakšen je tvoj nasvet?" "Nikakšen," pravi Ludvik mrzlo. "Stori, kakor misliš. Ti si zapovednik" — • Iz velikih lin že prihajajo možje na krov. Nekateri še žvečijo zadnje kose suhorja, ki so ga prelomili kar na kolenih in ga vtaknili v žepe, da prej opravijo in se vrnejo na krov. Tomaž pogleda vsem v lice. Hrabrost teh dečkov je dobila že več ko dvajset krvavih bitk. Na vsem zapadnem oceanu ni bilo več španskega all holandskegs kapitana, ki bi ne bil vztre-petal pri imenu "Lepe podlasice" ali "Hudičeve ladje", kakor so jo nazvali. Vojaški ponos napolni kapitanovo srce. Vravnano stoji na lestvi in gleda svoje moštvo, potem pa skoči z lestve na krov in vzklikne: "Bratje! Čujte me! Sto tovarišev nas je tu, sovražnikov je pa najbrže čez tisoč! Mi imamo dvajset oeemnajstfuntnih, oni pa petdeset all šestdeset po štiriindvajset in šestintrideset funtov. Če nas njih krogle zadenejo, se naše tanke stene raztresknejo kakor kostanj na žerjavici. Naša krogle pa njim ne morejo do živega. ker so prelahke sa trdni in debeli hrastovi les, ki je močnejši ko vsako obzidje. Tako je. Razumno in modro ravnamo, če se umaknemo in pustimo tej ladji, da gre svojo pot, čeprav je polna zlata ln srebra in nakrcana od gredi ja do baterij. Kajti to je ena čuvenih ga-lijon iz Nova Španije in božja previdnost je hotela, da se je izgubila ladja od svojega brodovje. Božja previdno*, pravim, ker le U previdnost je hotela, da si hrabri možje, ki to ladjo napadejo, pridobe velik in bogat plen, ln da se strahopetci, ki se ladji umaknejo kakor mi, tembolj osramote. Povedal sem, kar mislim. Kaj pa vi, dečki?" .Moštvo molči vse začudeno in se le spogleduje med seboj in s svojim kapitanom. Toda dva med njimi, ki sta si med nagovorom ogledovala sovražno ladjo, »e ljuto obrneta k tovarišem in zavpijete ravno Uko glasno, kakor prej Tomaž: "Šleva in izdajalec, kdor noče na mestu na napad!" In kakor iz enega grla se dvigne po vsej ladji krik in vse moštvo zbesni po krovu: "Udarimo! Udarimo!" Rdeč in vaael izpusti Tomaž oba mornarja, ki ju je prijel, in vpraša: •Torej vsi, kar vas je tu, hočete, da udarimo?" In vsi zatulijo is enegs grla: "Da. vsi!" "Velja!" pravi Tomaž "Louis Guenole. sem pridi!" In ko se poročnik odzove* pozivu, izjavi Tomaž Trublet svečano (Dalje prihodnjič.) IMM 10 tCT tO WOtK, the first group o< Allied nurses to arrive In Italy bj sir laave an ambulante plana ao a field m tha aoutharo malnland Manj ai the nurses are now stationed at front line field hospital«, brlaging medical eomfort te soldiers and dvillaiM alike ima? Ali misli odkritosrčno? Kaj izžareva—toplino ali hladnost? Če je hladen, brez ljubezni, brez ognja, potem mu najostrejši razum ne bo mnogo pomagal. (Dalje prihodnjič.) wAci