GLASNIK '
LJUBLJANA, 30. AVGUSTA 1963	LETO X., ŠTEV. 61
OBČINA
DOMŽALE
655.
Občinska skupščina Domžale je na podlagi 101. in 108. člena Ustave Socialistične republike Slovenije z dne 9. aprila 1963 na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 17. avgusta 1963 sprejela
ODLOK
• o priznavalninah
1.	člen
Priznavalnina je materialno priznanje družbene skupnosti zasluženim borcem in aktivistom NOB, udeležencem španske državljanske vojne, predvojnim revolucionarjem in njihovim svojcem.
Za svojce se smatrajo ožji družinski člani, našteti v 8. členu zakona o vojaških vojnih invalidih (Ur. list FLRJ, št. 13/63).
2.	člen
Oblike družbene denarne pomoči Po tem odloku so:
1.	Priznavalnine borcem, aktivistom NOB in njihovim družinskim članom.
2.	Enkratne podpore borcem, aktivistom in njihovim družinskim članom.
*• Podpore za šolanje borcem In aktivistom NOV, otrokom umrlih borcev in vojaških vojnih invalidov Po vojni in otrokom socialno ogroženih borcev, ki se šolajo na srednjih, višjih, visokih in vajenskih Šolah.
4.	Sredstva za zdravljenje borcev NOV in njihovih družinskih članov.
5.	Otrokom borcev, ki so dela nezmožni.
1	3. člen
Osebe, katerim se lahko dodeli Priznavalnina, morajo ' izpolnjevati “»slednje pogoje:
. L moški morajo biti stari nad 55 ct- ženske pa nad 50 let;
2.	da s° popolnoma In trajno ne-»posobni za delo;
S.	da Iz upravičenih razlogov ni-_ .v delovnem razmerju ali jim je Priznana invalidnost nad 50‘Z«.
„ da ne opravljajo sam
tev5 n,mal° P°K°jcv za In ,, 0s*bnc ali družinske pc srpHe» družina nima zadostnih edstev za preživljanje.
_	4. člen
bam f*?Va,n|na se lahko daje ose-rednim ^*ena tudi kot dodatek k lldnin mesečnim prejemkom (inva-od s *’ P°kojnina) ali k dodatkom {^Kmetijske dejavnosti, če ti do-trehn ne dosežejo višine, ki je po-a 28 normalno preživljanje.
5.	člen
žlno 1 “Kotavljanju dohodkov dru lemu upoštevajo vsi mesečni pre upravičenca in njegovih dru
žinskih članov, ki živijo z njim v skupnem gospodinjstvu. Dohodki od kmetijstva se ugotavljajo na podlagi katastrskega dohodka po predpisih za tekoče leto.	•
Pri' presojanju pravice do priznavalnin in podpore za šolanje se upošteva štirikratni skupni dohodek od kmetijstva. Kadar gre za upravičence, ki se sami preživljajo, pa dvakratni skupni dohodek od kmetijštva. Dohodki vnukov, nečakov, pastorkov, očima in mačehe se ne upoštevajo.
6.	člen
Postopek za dodelitev priznavalnine, podpore za šolanje in enkratne podpore uvede Komisija za zadeve invalidov in borcev NOV na podlagi vloge upravičenca ali na predlog organizacije združenja zveze borcev NOV in združenja zveze vojaških vojnih invalidov.
7.	člen
O dodelitvi priznavalnine in o njeni višini sklepa Komisija za skrb invalidov in borcev NOV na osnovi tega odloka in po prostem preudarku, pri čemer upošteva mnenje organizacij iz 6. člena.
8.	člen
Priznavalnina je stalna, začasna ali enkratna, ni prenosljiva ter ugasne s smrtjo uživalca.
S spremembo premoženjskega stanja ali materialnih in družinskih pogojev uživalca se priznavalnina lahko poveča, zmanjša ali ukine tako, da velja nova odločba od prvega dne naslednjega meseca po nastali spremembi.
Uživalci priznavalnine so dolžni v smislu drugega odstavka 8. člena tega odloka takoj javiti vsako spremembo, ki vpliva na odmero in uživanje družbene denarne pomoči.
9.	člen
Višina priznavalnine je odvisna od pogojev, vsebovanih v L, 3., 4., 5. in 7. členu tega odloka in se določi ob upoštevanju dvojnega štetja posebne dobe v smislu 31. člena ZPZ in skupnih dohodkov upravičenca in njegovih družinskih čl. »nov, s katerimi živi v skupnem gospodinjstvu tako, da so do priznavalnine upravičeni:
1.	borci In aktivisti NOV iz leta
1941,	če dohodki družinskega člana ne presegajo 12.000 din mesečno;
2.	borci in aktivisti NOB iz leta
1942,	če dohodki na družinskega člana ne presegajo 11.000 din mesečno;
3.	borci in aktivisti iz časa pred 9. 9. 1943 oz. do 9. 9. 1943, če dohodki na družinskega člana ne presegajo 10.000 din mesečno.
10.	člen
Borci in aktivisti iz časa po 9. 9. 1943 in iz leta 1944, vojaški vojni invalidi, zaslužne osebe Iz NOB, ki jim Je posebna doba priznana za pokojnino samo v dejanskem trajanju, in družinski člani oseb iz 1. člena tega odloka, so upravičeni do priznavalnine, če dohodki družinske skupnosti ne presegajo 7000
din mesečno na posameznega člana družine.
11.	člen
Višina mesečne priznavalnine znaša za borce in aktiviste iz leta 1941—1943 od 4000 do 14.000 din, za osebe iz 10. člena tega odloka pa od 4000 do 12.000 din.
Enkratna priznavalnina se dodeli v ustrezni višini, ob pogojih 3. in 4. člena tega odloka, toda največ 20.000 dinarjev. •
12.	člen
Priznavalnina se izračuna tako, da se mesečni dohodek, ki odpade na posameznega člana družinske skupnosti, odšteje od največjega zneska priznavalnine iz 11. člena tega odloka in če znaša manj kot štiri tisoč, se prizna v višini 4000 din mesečno.
Izračunani zneski priznavalnine se zaokrožijo tako, da se zneski med celimi stoticami do 50 din ne upoštevajo, zneski nad 50 din in več zaokrožijo pa na 100 din.	•
13.	člen
Podpore za šolanje se dodeljujejo borcem in aktivistom NOV, otrokom umrlih voj. vojnih invalidov, borcev ter otrokom socialno šibkih borcev z naslednjimi pogoji:
1.	da niso v delovnem razmerju, da ne prejemajo osebne ali družinske pokojnine in da nimajo drugih dohodkov, ki bi presegali na mesec 10.000 din (za borce in aktiviste NOV) oz. 8000 din (za otroke umrlih vojaških invalidov in borcev NOV) na posameznega družinskega člana.
2.	da nimajo njihova gospodinjstva dohodkov od kmetijstva, ki bi presegalo 6000 din mesečnb na posameznega člana gospodinjstva. Dohodek od kmetijstva se ugotovi V skladu z določbami 5. člena tega odloka.
14.	člen
Podpore za šolanje borcem in aktivistom, ki izpolnjujejo pogoje tega odloka, znašajo 15.000 din. Otrokom umrlih invalidov in borcev znašajo za šolanje na srednji šoli 10.000 dinarjev, za šolanje na višji ali visoki šoli pa 12.000 din.
Podpore za šolanje se Izračunavajo na način kot ga določa drugi odstavek iz 12. člena tega odloka.
15.	člen
Odločbe o odobritvi, ukinitvi ali zavrnitvi priznavalnine izda oddelek za splošne zadeve in družbene službe Občinske skupščine Domžale na podlagi sklepa Komisije za zadevo invalidov in borcev NOV.
Odločba o priznavalnini se mora glasiti na upravičenca, zneski pa se nakazujejo njemu samemu ali njegovemu zakonitemu zastopniku od prvega dne naslednjega meseca, ko je bil zahtevek vložen, vendar največ dva meseca za nazaj od dneva, ko je vloga dospela k pristojnemu organu za odločanje.
Zoper odločbe o priznavalninah in podporah za šolanje je dopustna pritožba v roku 15 dni na Svet za socialno varstvo in varstvo družine Občinske skupščine Domžale.
16.	člen
V izjerfmo utemeljenih primerih lahko komisija za vprašanje invalidov in borcev NOV Občinske skupščine Domžale na predlog občinskega združenja borcev dodeli priznavalnino ali podporo za šolanje mimo določb 3., 5., 9., 10., 11. in 12. člena tega odloka.
17.	člen
Ce uživalec priznavalnine nima pravice do zdravstvengea zavarovanja iz drugega naslova, se mu zdravstveno varstvo prizna njemu samemu in družinskim članom, katere uživalec preživlja po določbah zakona o uvedbi zdravstvenega zavarovanja za določene skupine oseb (Ur. Ust LRS, št. 5/63).
18.	člen
Finančna sredstva za vse dajatve, navedene v tem odloku, so zagotovljena v letnem proračunu Občinske skupščine Domžale.
19.	člen
Oddelek za splošne zadeve in družbene službe mora v roku dveh mesecev po uveljavitvi tega odloka uskladiti dodeljevanje priznavalnin po tem odloku. Do tega časa se izplačane priznavalnine ne spreminjajo.
20.	člen
Ta odlok velja od dneva objave v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana.
Številka: 402-4/63.
Domžale, dne 17. 8. 1963,
Predsednik
občinske skupščine
Jože Pogačnik Lr.
656.
Na podlagi 106. člena zakona o proračunih in o financiranju samostojnih zavodov (Ur. list FLRJ št. 52-847/59,	23-388/61,	52-767/61,	28-
358/62,	53-716/62 in 13-185/63) je
Občinska skupščina Domžale na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 17. avgusta 1963 sprejela
ODLOK
O ustanovitvi občinskega sklada sa borce NOV
1.	člen
Ustanovi se občinski sklad za borce NOV (v nadaljnjem besedilu: sklad).
2.	člen
Sredstva sklada so:
1.	dotacije iz občinskega proračuna
2.	prispevki gospodarskih organizacij in ustanov
3.	prispevki družbenih in političnih organizacij
4.	drugi dohodki (dotacije, darila, prispevki, volila itd.).
3.	člen
Sredstva sklada se uporabljajo za stalne priznavalnine, za občasne pomoči, sa stroške pri pridobivanju
kvalifikacij ter zdravljenju borcev in pomoč za šolanje in zdravljenje otrok umrlih borcev in invalidov.
4.	člen
Sklad je pravna oseba.
Za obveznosti sklada jamči ustanovitelj.
5.	člen
Sklad ima pravila. S pravili se določita organizacija in način poslovanja sklada.
Z odlokom o priznavalninah se določi, katere kategorije udeležencev NOB in njihovih članov so upravičene do priznavalnin, podpor in pomoči.
6.	člen
Sklad upravlja upravni odbor do največ 7 članov, ki jih imenuje na predlog občinskega odbora zveze združenj borcev NOB Občinska skupščina Domžale.
Predsednika upravnega odbora sklada in njegovega namestnika izvolijo člani upravnega odbora izmed sebe.
7.	člen
Sklad posluje po določbah zakona o proračunih in o financiranju samostojnih zavodov po pravilih, ki jih sprejme upravni odbor, potrdi pa občinska skupščina.
Sklad ima rezervo.
8.	člen
Upravne in tehnične zadeve opravlja oddelek za splošne zadeve in družbene službe, finančne in računovodske posle sklada pa računovodstvo Občinske skupščine Domžale.
9.	člen
Naredbodajalec za izvršitev finančnega načrta sklada je načelnik oddelka za splošne zadeve In družbene službe Občinske skupščine Domžale.
10.	člen
Ta odlok velja od dneva objave V »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana.
Številka: 402-4/63.
Domžale, dne 17. 8. 1963.
Predsednik občinske skupščine
Jože Pogačnik 1. r.
657.
Na podlagi 112. člena splošnega zakona o Šolstvu (Ur. list SFRJ, št 28-535/58) in na podlagi 10. člena Statuta občine Domžale je občinska skupščina Domžale na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 17. avgusta 1963 sprejela naslednjo
DOPOLNILNO ODLOČBO
o ustanovitvi Strokovnega izobraževalnega centra Domžale
Odločba občinskega ljudskega odbora Domžale, št. 02/2-Va-24/3 z dne 28. 8. 1961 se v 1. in 4. točki dopolni v naslednjem:
Dejavnost šole je:
1.	osnovna dejavnost
a)	periodično šolanje
b)	poklicno šolanje
2.	Izobraževanje odraslih
3.	Razširjena dejavnost — delavnice kovinske .stroke.
Organi strokovno izobraževalnega centra so: šolski odbor, upravni
/
odbor, direktor in predavateljski zbor.
Ta odločba se 'Objavi v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana.
Številka: 022-8/63.
Domžale, dne 17. 8- 1963.
Predsednik občinske skupščine
Jože Pogačnik 1. r.
OBČINA
GROSUPLJE
658.
Na podlagi 3. in 7. člena zakona o urbanističnih projektih (Ur. list LRS št. 22-127/58) je občinski ljudski odbor Grosuplje na- seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev, dne 15, maja 1963 sprejel
SKLEP
o določitvi vplivnih območij na območju občine Grosuplje in o rokih za izdelavo urbanističnih projektov
1.	člen
- S tem sklepom se določijo za območje občine Grosuplje vplivna območja naselij, za katera je treba izdelati urbanistične projekte.
2.	člen
V smislu 1. člena tega sklepa se v občini Grosuplje določita naslednji naselji:
1.	Grosuplje,
2.	Ivančna gorica s Stično.
3.	člen
Poleg naselij, navedenih v 2. Členu tega sklepa, obstajajo še naslednji kraji, v katerih je razvita obrt in lokalna industrija in ki vršijo določene lokalne funkcije (zdravstvo, šolstvo in kulturna dejavnost, preskrba prebivalstva). V teh krajih bo potrebna določena gradbena dejavnost v okviru rekonstrukcije stanovanjskega fonda in nujnih gradenj za zaposlitev domače delovne sile in v okviru funkcij, ki jih še opravljajo. Ta naselja so:
1.	Šentvid pri Stični,
2.	Višnja gora,
3.	Videm-Dobrepolje,
4.	Šmarje,
5.	Krka,
6.	Zagradec na Dolenjskem.
4.	člen
Razen naselij, navedenih v 2. in
3.	členu tega sklepa, obstajajo še naslednji kraji oz. objekti, za katere je potrebna urbanistična dokumentacija zaradi turističnega ali zgodovinskega pomena teh krajev:
1.	Višnja gora z okolico,
2.	Dolina zgornje Krke,
3.	Polževo,
4.	Tabor s Taborsko jamo,
5.	Stiško arheološko območje,
6.	Muljava.
5.	člen
Pri izdelavi urbanistične dokumentacije za naselja, navedena v 2. členu tega sklepa, je treba upoštevati ekonomsko utemeljeno izbiro naseljenosti, zaščito značilnosti pokrajine in ambientov ter racionalno prograriiiranje komunalnih naprav.
6.	člen
Za kraje oz,-objekte, navedene v
3.	in 4. členu tega sklepa, je treba izdelati ustrezno urbanistično doku-
mentacijo v obsegu in na način, kakor bo to zahtevala funkcija krajev oziroma objektov glede na predvideni pomen.
Programske osnove za te kraje oziroma objekte bo izdala občinska skupščina v okviru programa razvoja teh krajev.
7.	člen
Ostali kraji in naselja na območju občine niso urbanistično pomembni, zato se obstoječi gradbeni objekti načeloma samo vzdržujejo. Za nnve objekte v teh krajih in naseljih je potrebno za posebne lokalne potrebe v okviru osnovnega značaja izjemno dovoljenje pristojnega organa.
8.	člen
Pri izdelavi urbanističnih projektov je upoštevati perspektivni program razvoja kmetijstva in gozdarstva ter pomen predvidenih hidromelioracij in hidroregulacij za razvoj gospodarstva občine kot tudi za posamezne urbane centre v občini.
9.	člen
V urbanističnih projektih je upoštevati tudi povečani promet, ki bo nastal po modernizaciji nekaterih važnejših cestnih zvez južnega dela občine z avtocesto. Upoštevati je tudi gradnjo zasavske in kočevske ceste.
10.	člen
Poleg zgoraj navedenih vplivov na izdelavo urbanističnih projektov je treba "upoštevati tudi ostale, ki niso navedeni v tem sklepu, pa se bodo ugotovili tekom obdelave urbanističnega projekta.
11.	člen
Roki za izdelavo urbanističnih projektov vplivnih območij se določijo takole:
1.	za Grosuplje je dokončati urbanistični program in ureditveni načrt do konca leta 1963,
2.	za Ivančno gorico je dokončati urbanistični program in ureditveni načrt do konca leta 1965.
12.	člen
Ureditvene načrte za potrebe drugih krajev, ki niso navedeni v tem sklepu, je treba zagotoviti le v obsegu ureditve njihove prometne mreže oz. asanacije starih delov.
13.	člen
Financiranje izdelave, urbanističnih projektov je treba predvideti iz proračunskih sredstev, ki bodo vsako leto posebej zagotovljena v skladu s predvidenimi nalogami in roki za načrtni razvoj naselij.
14.	člen
> Ta sklep velja od dneva objave v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana. ,
Številka: 350-10/63-4/3.
Datum: 15. 5. 1963,
Predsednik
občinske skupščine
Ivan Ahlin I. r.
OBČINA
LJUBLJANA-
ŠIŠKA
659.
Na podlagi 3. in 7. člena Zakona o urbanističnih projektih (Ur. 1. LRS
št. 22-127/58) je Občinska skupščina Ljubljana-Siška na seji občinskega, zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 11. julija 1963 sprejela
SKLEP
o določitvi vplivnih območij na področju občine Ljubljana-Siška in o rokih za izdelavo urbanističnih projektov
1.	člen
S tem sklepom se sprejmejo za področje občine Ljubljana-Siška vplivna območja naselij, za katera je treba izdelati urbanistične projekte.
2.	člen
V smislu 1. čl. tega sklepa sc v občini Ljubljana-Siška določijo naslednja naselja:
1.	Ljubljana-Siška
2.	Medvode
3.	Vodice
3.	člen , .
Poleg naselij, navedenih v čl. 2 tega sklepa, obstajajo še naslednji kraji oziroma območja, ki jih je treba še posebej obdelati tudi v turističnem smislu.
1.	Medno
2.	Šmartno pod Šmarno goro
3.	Rekreacijski pas vzdolž reke Save in Sore,
4.	člen
Za naselja, navedena v čl. 2 tega sklepa je treba upoštevati pri izdelavi urbanističnih projektov naslednje elemente kot okvirna napotila:
1.	Za mesto Ljubljana-Siška, ki zajema zemljišča v katastrskih občinah Kapucinsko predmestje, Spod; nja Šiška, Zgornja Šiška, Dravlje, Glince, Šentvid, Vižmarje, Stancžiče in Tacen:
a)	Glej odlok občine Ljubljana-Siška z dne 24. 10. 1958 oziroma odlok Mestnega sveta Ljubljana, ki bo veljal za celotno področje vplivnega območja mesta Ljubljana.
b)	Urbanistična dokumentacijo je za mesto Ljubljana-Siška v pretežnem delu že izvršena, zlasti dokumentacija programiranja, deloma je v postopku odobravanja oziroma v izdelavi.
2,	Za industrijski kraj Medvode, Svetje, Presita in Goričane z okoliškimi naselji Vaše, Rakovnik, Ladja, Sora, Sp. in Zg. Senica, Dol, Stu-denčica, Zlobe, Topol, Golo Brdo, Brezovica, Govejek, Tohovec, Trnovec, Verje, Zbilje, Sp. in Zg. Pirniče, Zavrh, Valburga, Smlednik, Hraše, Meše, Dornico, Področa in Drago jčan:
a)	Medvode s Svctjem, Presko ifl Goričanami so dokaj velik industrijski kraj in pomemben center zaposlitve z nekaterimi centralnimi funkcijami (gostinstvo, šole, banka, zdravstveni dom, in obrti), ki ga izkazuj6 tudi dnevna emigracija zlasti proti Ljubljani.
b)	Naselja naj se razvijajo skladno z razvojem industrije in kmetijstva z dodatno funkcijo stanovanjskega naselja.
c)	Urbanistično dokumentacija ie za industrijski kraj Medvode delno izvršena, oziroma je v p0* stopku odobravanja in izdelave.
č) Urbanistično urejevanje naselja je važno in potrebno zaradi sm°' trne in racionalne uporabe zemlji' šklh površin za živinorejske in sadjarske potrebe ter pravilne razh,c' stitve stanovanjskih objektov 1,8 tem področju; prometna povezav*
sicer obstaja, vendar pa je treba glede na perspektivni razvoj področja računati na rekonstrukcijo obstoječe cestne in elektroenergetske mreže; vodovod je v fazi izgradnje, manjka pa v celoti kanalizacijska mreža.
d)	Za kraje Žlebe, Topol, Golo Brdo, Govejek, Zbilje (jezero) in Smlednik je potrebno še posebno Predvideti razvoj v turističnem pogledu.
3.	Za kmetijski kraj Vodice z okoliškimi naselji Repnje, Dobruša, Terovo, Zapuža, Skaručna, Sinkov Turn, Bukovica, Koseze, Polje pri Vodicah, Uti k, Selo pri Vodicah in Vojsko.
a)	Vodice so staro centralno kmečko naselje z manjšo industrijo, s centralnimi funkcijami nižjega ranga (gostinstvo, šola, obrt) in z dokaj močno dnevno emigracijo v večje centre.
5.	člen
Pri izdelavi urbanistične dokumentacije za naselja, navedena v čl. 2- tega sklepa, je treba upoštevati ekonomsko utemeljeno izbiro naseljenosti ter racionalno programirale komunalnih naprav. Posebno pozornost je treba posvetiti značilnosti Pokrajine in ambientov.
6.	člen
Za kraje oziroma območje, navedene v čl. 3 tega sklepa in njih okoliška naselja je treba izdelati ustrezno urbanistično dokumentacijo v obsegu in na način, kakor bo to zahtevala funkcija kroja oziroma ob-ttl°fja, glede na predvideni namen.
_ Programsko osnovo za te kraje oziroma območja bo izdala občinska skupščina tudi v okviru programa turizma.
7.	člen
_ Za ostale kraje in naselja na področju občine, ki niso navedena v ci. i in 3 tega sklepa, se urbanistična dokumentacija ne bo izdelala, *ato so obstoječi gradbeni objekti sloma samo vzdržujejo. Za nove nnt v v krajih in naseljih je • trebno za posebne lokalne potre-j v okviru osnovnega značaja izjemno dovoljenje pristojnega or-
8.	člen
Vsa kmetijska in gozdna zemlji-tha’. ■Phmembna za socialistično kme-tilK° in gozdarsko proizvodnjo, je * Da združevati, ostalo pa vklju-]. ,v kooperacijo, nepomembne tvii	površine pa postopoma
' Navedene ukrepe je trebr n._ Jat* ,v skladu z ustrezajočimi gozdarstva01"11 pIani kmetijstva ir
9.	člen
Čine *dn? bogastvo na področju ob-to n raziskano, zato je potrebne gr;mv,JaVu°s*’ vključno izkoriščanje C0?1'11 iarn- usklajevati s potre-
zdarstvadUStrl^e’ kmetUstva in’ 8°'
10.	člen
Pod1ročHP°^r?,C^u oWine ni večjih
trebna remnn0,r1acij’ pač pa jc p0' e6ulacija vodnih. tokov.
p .	H- člen
mentnri iZdclflvl urbanistične doku-Videnr. Ji6 Je treba upoštevati pred-Promei- Zgradnjo avtostrade, ostalo Ve u: n<: hnreže ln tudi ostale vph-Pa’ 0 navedeni v tem sklepu, lav« „1° ugotovili v času obde-urbanističnega projekta,-
, V $klepa
12.	člen
kolikor se po sprejetju tega Pojavijo še drugi vplivi, ki
niso navedeni v tem sklepu, pa lahko bistveno vplivajo na izdelavo urbanističnega projekta, jih je treba obvezno upoštevati.
13.	člen
Roki za izdelavo urbanističnih projektov se določijo takole:
1.	Za Ljubljano-Šiško je treba izdelati urbanistični program in ureditveni načrt v roku, ki ga bo določil Mestni svet, ki pa naj ne bi bil daljši od dveh let od dneva uveljavitve tega sklepa.
2.	Za Medvode je treba izdelati urbanistični program in ureditveni načrt do konca leta 1964.
3.	Za Vodice je treba izdelati urbanistični program in ureditveni načrt do konca leta 1965.
4.	Za kraje oziroma območja, ki so navedena v čl. 3 tega sklepa, je izdelati potrebno urbanistično dokumentacijo do'konca leta 1965.
14.	člen
Ureditvene načrte za potrebe drugih " krajev izven navedenih vplivnih območij, ki niso navedeni v tem sklepu, je treba zagotoviti le v obsegu ureditve njihove prometne mreže, oziroma asanacije starih delov.
15.	člen
Financiranje izdelave urbanističnih projektov je treba predvideti iz proračunskih sredstev, ki bodo vsako leto posebej zagotovljena, v skladu s predvidenimi nalogami in roki za načrtni razvoj naselij.
16.	člen
V	pogodbah, ki jih bc*k> sklenili organi občinske skupščine s projektantskimi organizacijami glede izvrševanja tega sklepa, je treba zagotoviti izvajanje načel tega sklepa, zlasti spoštovanje posebnih rokov in predvideti penale in povračila vsakršne škode za neizpolnitev sprejetih obveznosti.
17.	člen
Ta sklep velja od dneva objave v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana.
Številka: 1/1-350-6/63.
V	Ljubljani, dne 11. 7. 1963.
Predsednik občinske skupščine
Miran Goslar 1. r.
OBČINA
LJUBLJANA-
VIČ-RUDNIK
660.
Na podlagi 11. člena zakona o proračunskem prispevku iz osebnega dohodka delavcev (Uradni list FLRJ št 17-300/61, 44-650/61, 62-766/61 In 30-407/62) je občinska skupščino Ljubljana-Vič-Rudnik na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 27. julija 1963 sprejela
ODLOK
o oprostitvi plačevanja dela proračunskega prispevka, iz osebnega dohodka delavcev, -ki pripada občini Ljubljana-Vlč-Rudnlk
Plačevanja dela proračunskega prispevka iz osebnega dohodka delavcev, ki pripada občini Ljubljana-Vič-Rudnik, se za leto 1963 oproste:
a) časopisno založniško podjetje »Ljudska pravica« Ljubljana,
b)	časopisno podjetje »Delo« Ljubljana,
c)	invalidske učne delavnice za gluho mladino Ljubljana,
č) invalidske delavnice »Enotnost« Ljubljana.
2.	člen
Oproščeni del proračunskega prispevka iz osebnega dohodka delavcev morajo organizacije iz 1. člena tega o (Moka vložiti v svoj poslovni sklad.
3.	člen
Ta odlok velja od dneva objave v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana, uporablja pa se za leto 1963.
Številka: 420/A-3/63.
Ljubljana, 27. julija 1963.
Predsednik občinske skupščine
Ing. Slavko Jakofčič 1. r.
661.
Na podlagi 1. točke odloka o pooblastitvi občinskih ljudskih odborov, da predpišejo vsako leto količine vina in žganja, ki jih smejo proizvajalci porabiti doma brez plačila prometnega davka (Uradni list LRS št. -35-236/62) in 27. člena statuta občine Ljubljana-Vič-Rudnik je Občinska skupščina na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 27. julija 1963 sprejela
ODLOK
o količinah vina in žganja, ki jih smejo proizvajalci porabiti doma v proizvajalni dobi 1963/64 brez plačila prometnega davka
1.	člen
Količina vina, ki ga smejo proizvajalci vina na območju občine Ljubljana-Vič-Rudnik porabiti doma brez plačila prometnega davka, se določi na 120 litrov na vsakega, nad 15 let starega družinskega člana.
Za proizvajalno dobo po prejšnjem odstavku se šteje čas od popisa pridelanih količin vina, izvršenega v letu 1963, pa do popisa pridelka vina v letu 1964.
2.	člen
Proizvajalci žganja smejo porabiti doma" brez plačila prometnega davka 5 hektolitrskih stopenj za vsakega, nad 18 let starega družinskega člana.
Ta količina velja za proizvajalno dobo od 1. marca 1963 do 29. februarja 1964.
3.	člen
Ta odlok velja od dneva objave v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana, uporablja pa se od 1. marca 1963.
Številka: 421-105/63.
Ljubljana, 27. julija 1963.
Predsednik občinske skupščine
Ing. Slavko Jakofčič 1. r.
OBČINA
LOGATEC
662. "
POPRAVEK
odloka o uvedbi posebnega krajevnega prispevka za območje krajevnih odborov Rovte in Vrh
V odloku o uvedbi posebnega krajevnega prispevka za območje
krajevnih odborov Rovte in Vrh (»Glasnik«,, uradni vestnik okraja Ljubljana št. 50-560/63) je v 2. členu tiskovna pomota. Ta člen se pravilno glasi takole:
»2. člen
Posebni krajevni prispevek plačajo vsi volivci iz območja krajevnih odborov Rovte in Vrh, in sicer:
a)	vsi volivci v delovnem razmerju v znesku 1000 din,
b)	vsi lastniki kmetijskih gospodarstev v znesku 1000 din,
c)	družinski člani zavezancev pod a. in b., ki so izpolnili 18. leto, vsak po 500 din.
Prispevek v denarju v nobenem primeru ne sme presegati 3 •/• celokupnih zavezančevih dohodkov.«
Številka: 010-11/63-1.
Datum: 16. 8. 1963.
Iz tajništva občinske skupščine
OBČINA
RIBNICA
663.
Na podlagi 155. člena splošnega zakona o šolstvu (Ur. list FLRJ št. 2C-535/58), 4., 5., 7. in 22. člena temeljnega zakona.o financiranju šolstva (Uradni list FLRJ št. 53-687/60) in 26. člena statuta občine Ribnica je Občinski ljudski odbor Ribnica na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 19. septembra 1962 sprejel
ODLOČBO
o ustanovitvi Nižje glasbene šole v Ribnici
I.
Ustanovi se Nižja glasbena šola v Ribnici kot finančno samostojni zavod (v nadaljnjem besedilu: zavod).
Ime zavoda je: Nižja glasbena šola v Ribnici.
Sedež zavoda je v Ribnici.
II.
Zavod opravlja zlasti naslednje zadeve s področja glasbenega izobraževanja:
1.	Nudi učencem možnost glasbene izobrazbe do stopnje dobrega amaterja, da bodo po dovršeni šoli sposobni sodelovati v raznih orkestralnih skupinah in tako dejansko prispevati k dvigu ljudsko prosvetnega dela.
2.	S svojimi učenci prireja produkcije in druge javne nastope, gostovanja in ekskurzije.
3.	Ob posebnih pogojih posoja svojim učencem glasbene instrumente.
4.	V svojem okolišu goji in pospešuje glasbeno življenje in s tem v zvezi sodeluje z drugimi prosvetnimi, kulturnimi in množičnimi organizacijami.
5.	V zavodu se poučujejo tile glasbeni instrumenti:
a)	klavir
b)	godala	V
c)	pihala in trobila
č) harmonika in kitara
d)	glasbena teorija, zgodovina in nauk o instrumentih
6.	Nadarjenim učencem bo šola dala osnovo, da lahko nadaljujejo glasbeno poklicni študij na srednji glasbeni šoli.
III.
Zavod posluje samostojno po pravilih glasbene šole in gospodari a
premoženjem, ki ga prejme v obliki dotacij od Občinskega ljudskega odbora Ribnica, dotacij gospodarskih in družbenih organizacij, lastnih uslug in ostalih dohodkov.
IV.
Zavod je pravna oseba.
V.
Zavod vodi upravni odbor, ki šteje 5—7 članov. Člane upravnega odbora imenuje Občinski ljudski odbor Ribnica na predlog Sveta za šolstvo pri ObLO Ribnica.
Člani upravnega odbora morajo biti zastopniki iz raznih področij glasbenega udejstvovanja in organizacij, ki so zainteresirane na glasbeni vzgoji. Mandatna doba člana upravnega odbora traja dve leti. Upravni odbor voli iz svojih vrst predsednika in namestnika za dobo enega leta.
VI.
Predstojnik zavoda je upravnik šole, ki ga imenuje in razrešuje Občinski ljudski odbor na predlog Sveta za šolstvo. Upravnik je po svojem položaju "član upravnega odbora, ne more pa biti njegov predsednik. Za svoje delo odgovarja upravnemu odboru glasbene šole in Občinskemu ljudskemu odboru Ribnica.
Prejemke upravnika določi upravni odbor po določbah Zakona o javnih uslužbencih. Višino hgnorarjev določi upravni odbor na predlog upravnika šole in po veljavnih predpisih o višini honorarjev.
VII.
Za zadeve in naloge glasbene šole je pristojen Svet za šolstvo Občinskega ljudskega odbora Ribnica.
VIII.
Ta odločba velja od dneva objave v Glasniku, uradnem vestniku okraja Ljubljana, uporablja pa se od 1. 10. 1962.
Številka: 65-4/62-03.
Datum: 1. oktobra 1962.
Predsednik
občinskega ljudskega odbora
Ribnica
France Ilc I. r.
OBČINA
VRHNIKA
664.
Na podlagi 106. člena zakona o proračunih in o financiranju samostojnih zavodov (Ur. 1. FLRJ Št. 52-847/59, 23-388/61, 52-767/61, 28-358/62, 33-716/62 in 13-185/63) ter 26. člena statuta občine Vrhnika je občinska skupščina Vrhnika na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti, dne 5. julija 1963 sprejela
ODLOK
o ustanovitvi občinskega sklada za borce NOV
1.	člen
Ustanovi se občinski sklad za borcs NOV v občini Vrhnika (v nadaljnjem besedilu: sklad).
2.	člen
Sklad je pravna oseba.
Za obveznosti sklada jamči ustanovitelj.
3.	člen
V sklad se stekajo naslednja sredstva:
1. dotacije iz občinskega proračuna.
2.	prispevki delovnih in drugih organizacij,
3.	posojila,
4.	obresti od sredstev sklada,
5.	drugi dohodki.
4.	člen
Sklad posluje po perspektivnem in letnem programu, ki ga določa upravni odbor v soglasju s svetom za zdravstvo in socialno skrbstvo in varstvo družine in občinsko skupščino. Upravni odbor sklada sestavlja ob koncu leta zaključni račun in poročilo o izvršitvi programa ter oboje predloži svetu za zdravstvo, socialno skrbstvo in varstvo družine in občinski skupščini v potrditev.
5.	člen
Sklad upravlja upravni odbor, ki šteje 7 članov. Predsednika in 3 člane imenuje občinska skupščina, drugi člani pa so predstavniki Združenja borcev NOV v občini Vrhnika.
6.	člen
Upravni odbor sklada sestavlja program dela in finančne načrte po smernicah in priporočilih občinske skupščine in njenega sveta za zdravstvo, socialno skrbstvo in varstvo družine, skrbi, da se v skladu zbirajo sredstva po predvidenem finančnem načrtu, skrbi, da se sredstva sklada pravilno uporabljajo, nadzira uporabo sredstev, poroča občinski skupščini in opravlja druge naloge po določbah tega odloka in po pravilih sklada.
7.	člen
Sredstva sklada so naložena na posebnem računu pri podružnici Narodne banke, ki je pristojna za občino. Administrativne posle sklada opravlja upravni organ občine, pristojen za zadeve zdravstva, socialnega skrbstva in varstva družine.
8.	člen
Sklad ima pravila, s katerimi se podrobneje določijo organizacija in poslovanje sklada, naloge organov sklada in druga razmerja glede dela upravnega odbora sklada in poslovanja sklada.
9.	člen
Pravila sklada sprejme upravni odbor, potrdi pa občinska skupščina, oziroma svet za zdravstvo, socialno skrbstvo in varstvo družine po pooblastilu občinske skupščine.
10.	člen
Ta odlok velja od dneva objave v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana, uporablja pa se od 1. 6. 1963 dalje.
Številka: 1/2-402-014/63.
Datum: 5. julija 1963.
Predsednik
občinske skupščine
Franc Širok Lr.
665.
Na podlagi 4. tč. odloka o višini pristojbin, ki se plačujejo za cestna motorna vozila (Ur. 1. FLRJ št. 32-560/61, 8-77/62, 16-206/62 in 12-164/63) in 26. člena statuta občine Vrhnika, je Občinska skupščina Vrhnika na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 5. julija 1963 sprejela
ODLOK
• spremembi In dopolnitvi odloka o višini pristojbin, ki se plačujejo za cestna motoma vozila komunalnih gospodarskih organizacij
1,	Člen
7.	točka 1. člena odloka o višini pristojbin,, ki se plačujejo za cestna motorna vozila komunalnih gospodarskih organizacij, (Glasnik, uradni vestnik okraja Ljubljana, štev. 13-126/62) se spremeni in se glasi: za delovna vozila — vključno vsa gasilska vozila 10.000.
2.	člen
Ta odlok velja od dneva objave v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana, uporablja pa se od 1. 6. 1963.
Številka: 2/5-22/c-014/63.
Datum: 5. 7. 1963.
Predsednik občinske skupščine
Franci Širok I. r.
666.
Na podlagi 2. odst. 31. člena Zakona o graditvi investicijskih objektov (Ur. 1. LRS št. 5-33/63), 1. člena pravilnika o izdajanju dovoljenj za graditev investicijskih objektov (Ur. 1. LRS št. 8-78/63) in 26. člena statuta občine Vrhnika je občinski ljudski odbor Vrhnika na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 17. maja 1963 sprejel
ODLOK
o skrajšanem postopku pri izdajanju dovoljenj za graditev.
1.	člen
Pri obravnavanju in reševanju vlog po skrajšanem postopku je treba uporabiti določila Zakona o uporabi zemljišč za gradbene namene (Ur. L LRS št 13-46/56), zakona o urbanistični inšpekciji (Ur. 1. LRS št 18-156/61), temeljnega zakona o graditvi investicijskih objektov (Ur. 1. FLRJ št. 45-667/61) zakona o graditvi investicijskih objektov (Ur. 1. LRS št 5-33/63) in zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. list FLRJ št. 52-658/56). Kot pri rednem postopku je treba tudi pri skrajšanem postopku izvršiti lokacijsko razpravo na kraju samem ter izdati ustrezno odločbo o lokaciji v vseh primerih novih manjših objektov, rekonstrukcij ali prizidkov, kakor tudi v primerih, kjer bi bili prizadeti interesi drugih oseb ali javni interesi (sprememba namena objekta, motenje okolice in podobno). Pri lokacijskem postopku, katerega opravi gradbeni upravni organ obč. LO v soglasju z urbanistično inšpekcijo okraja LO Ljubljana, morajo sodelovati skladno z značajem objekta zastopniki požarno varnostne službe, sanitarne inšpekcije in inšpekcije dela obč. LO.
2.	člen
Začasni, preprosti, nestanovanj-ski objekti zunaj ožjega gradbenega okoliša, ki je določen po zakonu o nacionalizaciji najemnih zgradb in gradbenih zemljišč, kakor tudi kmečke gospodarske in stanovanjske zgradbe v naseljih, ki ležijo Izven 100 m širokega pasu ob glavnih komunikacijah, sc z lokacijsko od-, ločbo deklarirajo kot začasni, enostavni in nestanovanjski. Ce investitor vztraja, da naj bo objekt stalen, je potreben redni postopek.
Primeri, v- katerih se na vlogo stranke lahko obravnavajo po skrajšanem postopku s poprejšnjo loka-cijsko razpravo in predložitvijo same skice, so naslednji: garaže, nestanovanjski provizorijl, rekonstrukcije in adaptacije gospodarskih in stanovanjskih objektov. Izmenjava ostrešij z dvigom največ 1 m, izde-
lava sob v podstrešju, priključki kanalov, vrtne ograje ob cestah II.(
III.	in IV. reda. Skice za te primere lahko izdela strokovnjak izven projektivnih organizacij, kar velja za območje v in izven ožjega gradbenega okoliša.
Vse primere rekonstrukcij in adaptacij objektov z namenom spremembe prostorov za obrtno dejavnost je obravnavati v rednem postopku.
3.	v člen
Brez lokacijske odločbe in brez projekta oz. skice se obravnavajo le vzdrževalna dela, izmenjava posameznih delov podstrešja, letvanje, i prekrivanje, zamenjava oken z ne- : bistvenim povečanjem odprtin, na- j prava izolacij, izmenjava podov, obnovitev fasad, notranja preureditev prostorov z nenosilnimi zidovi, manjša gospodarska poslopja, drvarnice, svinjaki, kurnice, medposestne vrtne ograje in podobno.
4.	člen
Dela, navedena v 2. in 3. členu tega odloka, lahko izvajajo gospodarske in družbene organizacije tel posamezniki v lastni režiji, če delajo zase, zagotovljeno pa mora biti stro-. kovno vodstvo, kar mora biti nave-: deno v priglasitvi del.
5.	člen
Gradbeno upravni organ občinskega ljudskega odbora je dolžan pred pričetkom obravnavanja zadeV presoditi, če je mogoče vsak konkretni primer obravnavati v okviru tega odloka ter vse investitorje V nasprotnem primeru napotiti n» redni postopek za pridobitev dovo-; Ijenja za graditev. Prav tako je potreben redni postopek, če je zadeva sporna.
Nadzorstvo nad pravilnim izvajanjem tega odloka opravlja gradbeni inšpektor občinskega ljudskega odbora.
6.	člen
Ta odlok velja od dneva objav« v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana, uporablja pa S* od 1. ?. 1963 dalje.
Številka: 1/2-010-19/63.
Datum: 20. 5. 1963.
Predsednik občinske skupščine ; Franci Širok 1. r.
_______________________________________
VSEBINA
<53 Odlok o priznavalninah občine Dol*' Žale.
65< Odlok o ustanovitvi občinskega skl*' da za borce NOV občine Domžal* 637 Odločba o ustanovitvi Strokovne«* Izobraževalnega centra občine DoO*' Žale.
656 Sklep o določitvi vplivnih obmoflj na območju občine in o rokih ** izdelavo urbanističnih projektov o*' čine Grosuplje.
<3< Sklep o določitvi vplivnih obmofjj ln o rokih za izdelavo urbanistični' projektov občine LJublJana-Siika.
660 Odlok o oprostitvi plačevanja d*U proračunskega prispevka iz osebne*’ dohodka delavcev, ki pripada obČ>,, LJublJana-VIČ-Rudnik.
681 Odlok o količinah vina ln žganja,
Jih smejo proizvajalci porabiti doUJJ v proizvajalni dobi 1963/64 brez P1 2 3* čila prometnega davka občine I.J0" IJana-VIč-Rudnik.
662	Popravek odloka o uvedbi posebnefj krajevnega prispevka za obrooel krajevnih odborov Rovte In Vrh čine I-ogatec.
663	Odločbe o ustanovitvi občinski • sklada za borce NOV občine Vrbnl»-
865 Odlok o spremembi In dopolnitvi J" loka o vieinl pristojbin, ki se pl**]!. Jejo za cestna motorna vozila konji, nalitih gospodarskih organizacij čine Vrhnika.
666 Odlok o skrajšanem postopku pri dajanju dovoljenj za graditev obc ne Vrhnike.